EKOLOGIJA d.o.o. umaknila vlogo na ARSO za pridobitev OVS


ekologija Šk. Loka

Škofjeloška industrijska cona Trata, kjer podjetje za hrambo nevarnih odpadkov z ironičnim imenom Ekologija d.o.o. že nekje od leta 2014 vznemirja lokalno prebivalstvo.

ARSO je 25.10.2017 izdal sklep, da se postopek v upravni zadevi OVD za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje večjega obsega, in OVS, začet na zahtevo stranke  EKOLOGIJA d.o.o, ŠkOFJA Loka ustavi. ARSO je namreč 25.10.2017 s strani EKOLOGIJA d.o.o. prejel umik vloge za izdajo OVS.

V tem postopku je sodelovala kot stranski udeleženec tudi Alpe Adria Green. Za vstop v postopek smo se v AAG odločili predvsem zaradi vpliva naprave in zbirališča nevarnih odpadkov Ekologija d.o.o., ki bi povzročila preveliko spremembo naravnih in bivalnih vrednot okoliških prebivalcev in jih celo zdravstveno ogrožala ter zaradi neposredne nevarnosti požara. Zbirna mesta za odpadni material te naprave bi imela neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode,zrak, rastline, živali in ljudi. Pri presoji vplivov na okolje so bili na terenu upoštevani specifična ekologija in lastnosti posameznih živalskih vrst, tip posega v okolje in območje (relief, vodna mreža in klimatske razmere). Negativen vpliv zbirališča naprave Ekologija se bi pokazala v onesnaženosti okoliških potokih.

odstop od OVS EKOLOGIJA _0001

odstop od OVS EKOLOGIJA _0002

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Izbruh prehranske krize nas bo šokiral, le datum ni znan


Sprašuje: Klavdija Miko

Kar ena tretjina, ki jo na svetu pridelamo v enem letu pristane v smeteh. Medtem pa 868 milijonov ljudi strada in živi v pomanjkanju. O našem neodgovornem in katastrofalnem vedenju smo spregovorili z Antonom Komatom, okoljevarstvenim aktivistom, svobodnim raziskovalcem in publicistom.

 

Anton Komat

Kakšna je prehranska varnost Slovenije v primerjavi s svetom?

Globalni prehranski sistem je pred zlomom, naša prehranska varnost pa katastrofalna, da ne govorim o brezbrižnosti ljudi. Najbolje jo ilustrira izjava, ki sem jo slišal na radiu: »Lačni že ne bomo, bomo pa zemljo prodali.« Bil sem zgrožen. Od osamosvojitve smo zabetonirali 100.000 hektarov kmetijskih zemljišč, četrtino vseh površin. Izgubili smo več zemlje kot Nemčija v celotnem času od druge svetovne vojne. Po površini na prebivalca smo, poleg Finske, zadnji v Evropski uniji. V zadnjih desetih letih je propadlo 16.000 malih kmetij – štiri vsak dan – in trend se nadaljuje. Imamo pa največjo površino nakupovalnih središč na prebivalca v Evropski uniji. Posledica je, da uvažamo kar dve tretjini hrane in 85 odstotkov semen. Ali se sploh zavedamo, da je prehranska varnost temelj nacionalne varnosti vsake dežele?

Razlika v ceni je strahotna in jo plačujemo s svojim omajanim zdravjem. Več kot 80 odstotkov degenerativnih obolenj (srčno-žilna, avtoimunska obolenja, diabetes, rak in debelost) izvira iz industrijske hrane.

Prehransko verigo očitno obvladujeta industrija in trgovina. In Slovenci imamo še to smolo, da nam multinacionalke prodajajo siromašnejše različice svojih izdelkov. Kaj sploh jemo?

V 70. letih prejšnjega stoletja je kmet dobil še 50 odstotkov od maloprodajne cene na polici marketa, danes težko dobi 10 odstotkov. To je najboljši dokaz, da imajo hrano v rokah trgovci. Njih pa zanimata samo cena in količina, za kakovost jim je vseeno. Najbolj poceni je najbolj predelana hrana, ki so ji namenili najdaljšo obstojnost na policah trgovin. To ni hrana, ampak industrijski nadomestek. Na žalost smo pozabili modrost prednikov: »Najboljša hrana je tista, ki se najhitreje pokvari.«

Se zavedamo, kakšno ceno plačujemo pravzaprav, ko kupujemo ceneno hrano?

Razlika v ceni je strahotna in jo plačujemo s svojim omajanim zdravjem. Več kot 80 odstotkov degenerativnih obolenj (srčno-žilna, avtoimunska obolenja, diabetes, rak in debelost) izvira iz industrijske hrane. Zavedamo se, da zdravje nima cene; ne vemo pa, da naše zdravje korenini v zdravi prsti in živi hrani.

Kako krhek ali trden je globalni prehranski sistem? Glejte, napoved podražitev za nas je že znana: za 10 do 15 odstotkov naj bi se zvišale cene mleka in mlečnih izdelkov, maslo se bo podražilo do 20 odstotkov, dražje bo tudi meso, napovedujejo proizvajalci in dobavitelji. Razlogi naj bi bili višji stroški dela, podražitev surovin na svetovnih trgih in letošnje slabe vremenske razmere.

Kakor nas je presenetila finančna kriza leta 2008, nas bo še bolj šokiral izbruh prehranske krize, za katero ni znan le še datum. Vsi uradni izgovori za poviševanje cen so nakladanje, resnica je v dejstvu, da glavno tveganje za razpad globalnega prehranskega sistema tiči v uničevanju rodnosti prsti, pomanjkanju sladke vode in izumiranju tradicionalnih varietet kulturnih rastlin. T. i. zelena revolucija v kmetijstvu je bil zgolj prehod s kmetovanja na »sončni pogon«, na kmetovanje na naftni pogon. Cilj te tranzicije je bila prevlada korporacij na globalnem trgu, kar se zdaj dogaja z vsemi posledicami, ki vodijo v prehranski totalitarizem.

Tuje analize kažejo, da lokalna samooskrba s hrano prinaša od tri- do štirikrat večji dohodek lokalni skupnosti kot katera koli primerljiva gospodarska dejavnost. Pa še ves denar ostane v lokalni skupnosti.

Kaj lahko storimo, kako povečamo delež lokalno pridelane hrane na svojih krožnikih? Imamo sploh še čas obuditi od mrtvih, kot ste enkrat imenitno poudarili, okus in vonj zdrave hrane?

Edina rešitev je samoorganizacija lokalne skupnosti v zagotavljanju čim večjega deleža lokalne sezonske žive hrane. Za to imamo še vedno vse možnosti, le ponovno se moramo naučiti sodelovati. Tuje analize kažejo, da lokalna samooskrba s hrano prinaša od tri- do štirikrat večji dohodek lokalni skupnosti kot katera koli primerljiva gospodarska dejavnost. Pa še ves denar ostane v lokalni skupnosti. Sicer pa ravno o vseh teh problemih pišem v svoji novi knjigi Zemlja, voda, seme, ki bo v kratkem izšla.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Iz »bencinarja« v e-avtomobil


Simon Šubic – Gorenjski Glas

 

Sedemnajst dijakov iz Kranja, Škofje Loke in Ljubljane je v okviru pilotnega trajnostnega projekta Alpe-Adria Green v petih dneh avtomobil na bencinski pogon predelalo v električnega.

 

Pri predelavi bencinskega avtomobila v električnega so sodelovali tudi dijaki kranjske tehniške šole (z leve) Jaka Novak, Kristjan Cuznar in Matija Topolovec, ob njih vodja projekta Tony Mlakar iz AAG. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – Mednarodna okoljska organizacija Alpe-Adria Green (AAG) z Jesenic že nekaj časa za ekološke patrulje na območju Triglavskega narodnega parka uporablja avtomobil Smart, ki so ga dijaki v okviru projekta E-Avto-Mladi iz bencinskega avtomobila predelali v električnega. »Gre za pilotni projekt, v katerem so se dijaki usposobili v novi tehnologiji, ki je zagotovo prihodnost avtomobilske industrije, saj številne države že sprejemajo zakonske predpise, zaradi katerih se bencinski in dizelski avtomobili iz prometa umikajo, prednost pa dobivajo električni avtomobili. V tem projektu so se seznanili s konceptom delovanja električnega avtomobila, ki je popolnoma enak kot pri avtomobilu Tesla,« je razložil Tony Mlakar iz AAG, vodja projekta E-Avto-Mladi.

V projektu, ki ga je sofinanciral Eko sklad, potekal pa je v sodelovanju z Inštitutom Metron ter Inštitutom Jožef Stefan, je sodelovalo sedemnajst dijakov in mentorji s Srednje tehniške šole Kranj, Srednje strojne šole Škofja Loka ter Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana. Namen projekta je bil promocija trajnostnega urbanega razvoja, ki vključuje trajnostno mobilnost ter spodbujanje okolja za ustvarjanje lokalnih zelenih delovnih mest. »Rezultati projekta so fantastični, šole so navdušene in nismo mogli niti zadostiti vsemu povpraševanju, zato upamo, da ga bomo tudi nadaljevali v še večjem obsegu. Z Inštitutom Metron oziroma Andrejem Pečjakom, ki je eden največjih naših strokovnjakov na tem področju, se že dogovarjamo, kako to idejo razviti tudi v podjetniško idejo,« je še razložil Mlakar in dodal, da se že pripravlja takšen program, ki bi lahko postal redni učni program za srednje poklicne šole.

Kristjan Cuznar, dijak elektrotehnike na Srednji tehniški šoli Kranj, je dejal, da je pri predelavi avtomobila užival. »Izvedel sem veliko novega, kar mi bo koristilo v prihodnosti, ko bodo električni avtomobili še pridobili veljavo. V Šolskem centru Kranj naj bi izvedli tudi projekt izdelave električne polnilnice za te avtomobile,« je napovedal.

POVEZAVA NA CELOTEN PROJEKT “E_AVTO ZA MLADE”

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Požar v Kemisu: Vrhniko bi morali evakuirati


Jure Aleksič

Kakšni so argumenti?

pretnar1

Požar v Kemisu je bil pravzaprav bolj požarček, odnesli smo jo skoraj čisto brez posledic. Vrhničani ste sicer zastrupljeni od prej, ampak kaj hočemo. Približno tako so na nedavnem občnem zboru Vrhničanov zagotavljali čelniki državnih institucij. Potem pa je mikrofon dobil predse dr. Gorazd Pretnar, član AAG. Neustrašnega mikrobiologa na teh straneh prav gotovo ni treba posebej predstavljati. »Samovžig je bil produkt malomarnosti,« je jasno povedal. »Če bi hotel samo našteti vse napake, ki so bile zagrešene, bi moral govoriti sedem ur! Vse, kar je lahko šlo narobe, je tudi šlo. In kaj ni zanimivo, da ni bil zaradi tega nihče zaprt ali ni vsaj izgubil službe?« Seveda smo ga prosili za pogovor.

Iz besed predstavnikov države na Vrhniki je bilo moč sklepati, da je zadeva Kemis za gospodo velikaše pravzaprav zaključena.

Res je videti tako. Ampak kaj ko zadeva žal ni ad acta. Ljudje se bodo še upirali, pričakujemo lahko vsaj eno resno tožbo ribičev, pa tudi podaljšani monitoring atrazina bo pokazal marsikaj zanimivega. Marsikdo pa je prezrl naslednje: glede na vse, kar je bilo s strani države na Vrhniki povedano, imajo domačini zdaj najboljši možni argument za takojšnjo odstranitev Kemisa.

Kateri argument?

Čista ekonomika. Centri za uničevanje nevarnih odpadkov očitno nimajo nobenega smisla. Če lahko sredi naselja zgori 1500 ton močnih strupov in ni nikomur nič, to pomeni, da te cele dejavnosti sploh ne potrebujemo. In da smo ves ta čas torej zanjo brez potrebe metali stran denar. Vse take centre po državi lahko očitno že jutri ukinemo! Saj strupi sploh niso strupeni, Vrhnika je to zdaj na veke vekov dokazala! Najbolje bo, da smeti zažigamo kar vsak pri sebi doma, na svojem vrtičku. Zakurimo te ogenjčke, pa bomo veliko prihranili.

Več v reviji Zarja, 17. oktober 2017.

Zarja-Pretnar-page-001

Zarja-Pretnar-page-002

Maja Prijatelj Videmšek  sob, 21.10.2017

Usedline v Tojnici so rakotvorne

Najdene snovi ogrožajo vodne organizme. Prebivalci se bojijo, da bodo ob poplavah tudi njih.

Vrhnika – Sedimenti v Tojnici, ki so bili močno onesnaženi po požaru v Kemisu maja letos, so rakotvorni, je pokazala analiza, ki jo je na svoje stroške na Nacionalnemu inštitutu za biologijo naročila prva Kemisova soseda in stranka v postopku sanacije vodotoka Bernarda Kropf.

Prisotnost rakotvornih snovi v sedimentu gotovo škodljivo vpliva na vodne organizme, ki so izpostavljeni tudi drugim strupenim snovem v potoku. Za zdravje ljudi po oceni Filipičeve nevarnosti ni, saj vode iz Tojnice ne pijejo, prav tako ta verjetno ne prehaja v podtalnico.

A Tojnica skupaj z rakotvornimi snovmi ob močnem deževju poplavlja okoliške travnike…

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Rešitev tudi višje parkirnine


Mateja Rant – Gorenjski Glas

 

Na fotografiji od leve proti desni: moderator okrogle mize Tony Mlakar in sogovorniki Marija Vičar, Matej Ogrin, Bogdan Janša, Darinka Maraž Kikelj in Bojan Dejak

Za omejitev motornega prometa na območju Triglavskega narodnega parka bodo potrebni tudi nekateri drastični ukrepi, so ugotavljali ne torkovi okrogli mizi o problematiki prometa v naravovarstveno zaščitenih območjih, ki jo je pripravilo društvo za varstvo okolje Alpe Adria Green (AAG).

Lesce – Povečan turistični obisk v letošnji poletni sezoni je tudi v gorenjskih turističnih središčih s seboj prinesel povečan promet, kar vpliva na obremenjenost okolja in narave. Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) je eno turistično najbolj obleganih v državi, opozarjajo v AAG. Ob tem opažajo, da širša javnost opozoril o preobremenjenosti okolja in možnih ukrepih za zaščito okolja ne dojema kot sredstva za zaščito narave, temveč kot napad na pravico do svobode gibanja in dostopanja do naravnih znamenitosti. Zato so tudi udeleženci okrogle mize poudarili, da bo najprej treba spremeniti miselnost ljudi.

Na problematiko povečanega prometa tudi v naravovarstveno zaščitenih območjih okoljske organizacije opozarjajo že dlje časa in tako so že pred leti začeli razmišljati o zaporah oziroma omejitvah motornega prometa v alpskih dolinah. Kljub vsem opozorilom pa se obremenitev okolja s prometom ne zmanjšuje, ampak celo povečuje. Tega problema se zavedajo tudi v javnem zavodu TNP, je priznal predsednik sveta TNP Bojan Dejak. »Kar opažam tudi skozi svoje okno, zahteva takojšnje ukrepanje, sicer bodo stvari postale neobvladljive.« Takega porasta obiska po njegovih besedah niso predvideli niti v zakonu o TNP niti v načrtu upravljanja TNP. »Predvideni ukrepi sicer niso nezadostni, niso pa pravilno strukturirani. Temu področju bo treba v načrtu upravljanja dati večjo veljavo.« Vse ukrepe, tudi morebitno omejevanje prometa in uvedbo plačilnih sistemov pa bi bilo treba po njegovem sprejeti v sodelovanju med javnim zavodom in lokalnimi skupnostmi.

Slednje so se letos poleti vsaka po svoje spopadale s povečanim obiskom. Darinka Maraž Kikelj z Občine Bohinj je poudarila, da se zavedajo problema obremenjenosti jezerske sklede, trajnostna mobilnost pa je zapisana v vseh ključnih dokumentih njihove občine. »Sedanji prometni režim ni trajnosten, saj imamo več kot devetdeset odstotkov parkirnih mest na območju jezera. To je spodbudilo razmišljanje, da bodo potrebni bolj rigorozni ukrepi.« Bolj drastične ukrepe pri omejevanju prometa predlaga tudi nekdanja direktorica zavoda TNP Marija Vičar, ki rešitev vidi v uvedbi cestnin in povišanju parkirnin. »Določena območja, recimo dolino Vrat ali Vršič, bo v prihodnje verjetno treba tudi zapreti za večje količine obiskovalcev in obisk razporediti v daljšem časovnem okviru.« S tem se je strinjal tudi podžupan Občine Kranjska Gora Bogdan Janša. »Obisk motoriziranih vozil v dolini Vrat je letos podiral vse rekorde in posledice so katastrofalne,« je opozoril in dodal, da se je treba zavedati, da vstop v dolino predstavlja nadstandard in bi moral biti tako tudi ovrednoten.

Tudi po prepričanju Mateja Ogrina iz društva za varstvo Alp Cipra Slovenija bi se morali zavedati, da je dostopanje z vozili v osrčje TNP nadstandard, ki ga je treba plačati. »Iz tujine poznamo primere gorskih vasi brez avtomobilov, kjer trajnostno mobilnost tržijo kot dodano vrednost turizmu,« je navedel primer dobre prakse in dodal, da urejati promet ni znanost, je pa zahtevno politično početje.

Povezava:

OKROGLA MIZA: OMEJITVE MOTORNEGA PROMETA V NARAVOVARSTVENO ZAŠČITENIH OKOLJIH ( TNP)

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

AAG podal pripombe na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema rjavega medveda in volka iz narave


Alpe Adria Green (AAG) je na Ministrstvo za okolje in prostor v predpisanem roku s strani MOP, 16.10.017 posredoval Pripombe, mnenja in zahteve na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za obdobje do 30. septembra 2018 (Odlok2018)

medved

A) AAG je zahteva, da se odstrel (odvzem iz narave) rjavega medveda in volka NE izvede v obdobju do 30. septembra 2018, kot predvideva 5. člen Odloka2018 (za medvede do 30.aprila 2018; za volkove do 31.januarja 2018 in od 1. do 30. septembra 2018) .

B) AAG zahteva, da se Odlok o ukrepu odvzema osebkov rjavega medveda in volka iz narave za obdobje do septembra 2018 NE sprejme, ampak odpravi in postopek sprejemanja Odloka 2018 ustavi.

AAG zgornji stališči na kratko utemeljuje predvsem s sledečim, kar pa niso edine pripombe in nedoslednosti Odloka 2018:

1) Tako gradivo Zavoda za gozdove (ZGS) kot Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) , ki sta strokovni podlagi Odloka 2018, namerno zavajata vlado in širšo javnost, da sta populaciji medveda in volka v Sloveniji del širše populacije izven Slovenije, namreč skupaj s Hrvaško in da je zato odvzem dovoljen, češ, saj gre za veliko populacijo (več tisoč osebkov), pri čemer ne bi bilo poslabšanja ugodnega stanja medveda in volka (test 3 po smernicah EU) zaradi Odloka 2018.

2) Slovenija in Hrvaška sta fizično ločeni državi z rezilno žico in visoko ograjo, ki preprečujeta prehod med državama tako medvedu kot volku. To je dejstvo, ki je že dolgo poznano obema ”strokovnima” organizacijama, ki tega nista hoteli upoštevati niti pri lanskem podobnem odloku (kljub našim pripombam), niti pri letošnjem Odloku 2018. Zato je očitno, da gre za namerno zavajanje, da bi lahko upravičili odstrel. S tem pa sta obe organizaciji postavili svojo strokovnost pod vprašaj oziroma je njuno stališče nestrokovno in odstrel posledično neutemeljen.

3) Glavni razlog za odstrel obeh vrst naj bi bil ”družbena nesprejemljivost” (test 1 EU) medveda in volka v Sloveniji. Pri tem ZGS navaja šest let staro anketo (selektivno anketiranje je sploh vprašljiva metoda) iz leta 2011, po kateri naj bi šlo za družbeno nesprejemljivost obeh vrst živali, med interesnimi skupinami lovcev in rejcev domačih živali. Družbena nesprejemljivost pa naj bi upravičila zmanjševanje populacije v takem obsegu, čeprav je jasno, da korelacija med odstrelom in družbeno sprejemljivostjo ni bila nikoli raziskana.

4) In seveda, da bi še bolj upravičili odstrel ZGS in ZRSVN trdita, da ni drugih zadovoljivih možnosti (test 3 po EU) obrambe pred škodami na rejnih živalih, kar naj bi bil glavni vzrok za ”družbeno nesprejemljivost”. Pri tem zavestno izpuščata možnosti uporabe evropskih sredstev za nastavitev pastirjev in psov (ne zgolj psov), kot se je včasih paslo in še dandanašnji lahko vidimo po Bosni in na Hrvaškem.

5) Nastavitev pastirjev je namreč financirana z evropskimi sredstvi po Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki si ga lahko ogledamo na spodnji povezavi, kjer dobimo tudi konkretne rešitve s pastirjem. Tako ZGS kot ZRSVN napačno tolmačita razmere v Sloveniji, da so izkoriščene vse možnosti varovanja čred pred volkom in medvedom oziroma, da nekatere rešitve (električna ograja, pes…) ne prinašajo zadovoljivih rezultatov. Pri tem pa ne navajata koliko čred se varuje s pastirjem in psi in ali so škode nastale tudi tam, kjer so bili pastirji (v izmenah seveda).

Navajamo odstavek iz Programa o financiranju pastirjev (stran 7): ” V okviru ukrepa KOPOP iz PRP 2014–2020 (operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri) so na voljo tudi podpore rejcem na območju pojavljanja velikih zveri, in sicer za plačilo dodatnih stroškov zaradi varovanja črede (nočne ograde, varovanje črede s psi in varovanje s pastirjem). Preventivni ukrepi so nujni tudi zato, ker zmanjšajo tveganje za vložek v rejo živali.”

http://www.program-podezelja.si/images/Varovanje-zivali-pred_zvermi03082016.pdf

6) Prav tako niso izkoriščene možnosti drugih dejavnosti na podeželju namesto reje živali medvedu in volku pred nosom v osrednjem območju (test 3 EU). To so razmeroma nove dejavnosti tudi na področjih, kjer jih prej ni bilo in so posledica subvencij. Zaradi subvencij zdaj predlagajo odstrel. Predlagamo, da se subvencije za te dejavnosti na osrednjem območju volka in medveda ukinejo in se da možnosti za preusmeritev v nekonfliktne dejavnosti.

7) V letih 2016 in 2017 pa smo lahko na TV spremljali oddaje, v katerih so predstavili kmetovalce, ki konfliktov z volkovi in medvedi nimajo, celo kljub odsotnosti pastirjev. Primere dobre prakse kaže uveljaviti tudi drugod. To je še ena od neizkoriščenih možnosti.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

VABILO NA PREDAVANJE O GOBAH


DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC RATEČE

VABI

NA STROKOVNO PREDAVANJE

Z NASLOVOM

 

ZDRAVILNE GOBE

PREDAVANJE BO V PONEDELJEK, 23. OKTOBRA 2017 OB 18. URI V DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI RATEČE, RATEČE 22.

PREDAVAL BO dr. ANDREJ GREGORI iz Zavoda za naravoslovje

PRISRČNO VABLJENI IN NARAVOVARSTVENI POZDRAV!

VSTOP JE PROST!

mušnice

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

OKROGLA MIZA: OMEJITVE MOTORNEGA PROMETA V NARAVOVARSTVENO ZAŠČITENIH OKOLJIH ( TNP)


AAG je v sklopu projekta E-AVTO – MLADI 10.10.2017 organiziral okroglo mizo OMEJITVE MOTORNEGA PROMETA V NARAVOVARSTVENO ZAŠČITENIH OKOLJIH ( TNP).

Izhodiščna tema je bila, da je rast turizma in s tem tudi prometne obremenitve na okolje je vsak dan večja, še posebno so močno obremenjena tudi naravovarstvena področja, kot je območje Triglavskega narodnega parka. V letošnjem poletju je tako prišlo do več pobud za različne vrste omejitev motornega prometa na področju TNP. Problematika omejitve prometa na področju TNP ni nova.Že nekaj let se vrstijo pobude, razprave in različna strokovna mnenja in rešitve glede te problematike.

Na okrogli mizi so sodelovali:

Tony Mlakar, moderator – AAG,

Dr. Matej Ogrin – CIPRA Slovenija, društva za varstvo ALP

Bojan Dejak – predsednik sveta TNP,

Marija Vičar – nekdanja direktorica zavoda TNP

Franc Kramar- župan občine

Bohinj Bojan Janša – podžupan občine Kr.Gora

V razpravi so sodelovali tudi prisotni predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki pristojnih ministrstev ter nevladnih organizacij. V AAG smo mnenja, da je bilo potrebno o problematiki ponovno razpravljati, seznaniti širšo javnost o tem ter nasloviti konkretne predloge in rešitve na zakonodajalce. Z izbranimi gosti okrogle mize smo skušali izpostaviti največje probleme in nakazati možne rešitve za razbremenitev okolja.

OGLEJTE SI CELOTEN PROJEKT:

Od bencina k elektriki – predelava avta – pilotni projekt za mladino.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

V letu 2017 smo s pomočjo tudi vaših prispevkov “0,5%” izobrazili na enotedenskem izobraževanju 17 dijakov iz srednjih tehničnih šol in 8 njihovih mentorjev kako se predela avto z bencinskim motorjem v avto z električnem motorjem.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Burja na Pagu zrušila 35-tonsko vetrnico


Viharna burja je na Pagu zrušila vetrnico, težko 35 ton in visoko 50 metrov. To je prvi tak primer na Hrvaškem.

Fotografija osebe Crometeo.

Do dogodka je prišlo v petek zvečer. Močan veter je najprej odtrgal eno od treh lopatic na vetrnici. Zatem se je zrušila celotna konstrukcija vetrnice, ki je bila postavljena na severni strani mesta Pag, je v soboto zvečer za hrvaško televizijo HTV povedal Tonći Panza, direktor Vjetroelektrane Pag.

Fotografija osebe Crometeo.

25-metrsko lopatico odneslo daleč stran

Vsaka od lopatic na vetrnici je dolga 25 metrov, burja pa je zlomljeno lopatico odnesla kakih sto metrov stran. Ostali dve lopatici sta zatem povzročili vibracije na konstrukciji vetrnice, ki se je nato zrušila, je še povedal Panza in dodal, da še preučujejo, zakaj je prišlo do poškodbe lopatice, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

Povedal je še, da je to prvi primer porušenja vetrnice, odkar imajo na Hrvaškem vetrne elektrarne. Zagotovil je, da so poškodovano vetrnico že odklopili od omrežja in izvedli vse potrebne zaščitne ukrepe.

Zraven je še šest vetrnic, ki niso bile poškodovane in normalno delujejo, je še povedal Panza.

Vsaka vetrnica je sicer težka okoli 35 ton in lahko z elektriko oskrbuje do 600 gospodinjstev. Ocenjena škoda je okoli 600 tisoč evrov, še navaja Hina.

Fotografija osebe Crometeo.

V AAG menimo, da je ta nesreča je dokaz in opomin, da vetrnice ne sodijo na področja kjer piha burja.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Stražiščanom lahko pomaga le evropska komisija


Miran Šubic

Krajani Stražišča in okolice nestrpno čakajo na odločitev evropske komisije o okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov v coni Laze, ki je po njihovi oceni nevarna za ljudi.

Ob naselju Stražišče leži gospodarska cona Laze, ki je nastala brez načrtov in dovoljenj. Tam deluje več kot ducat različnih podjetij, eno od njih celo zbira oziroma predeluje odpadke. Ljudje že dolga leta opozarjajo na nepravilnosti, ki se po njihovem mnenju dogajajo v coni, recimo na odtekanje izcedne vode v naravo, o coni je poslansko vprašanje obljubila tudi Alenka Bratušek, ki živi v neposredni bližini.

Civilna pobuda Laze je že pred leti izsilila odziv Mestne občine Kranj, a tudi to ni zaleglo. »Ker so podjetju Ekorel podelili okoljevarstveno dovoljenje, smo se pritožili evropski komisiji. Zastopa nas okoljska organizacija Alpe Adria Green, ker sami niti ne moremo sodelovati v postopkih. Že dolga leta opozarjamo na možno ogrožanje podtalnice, na bližino območja s statusom Natura 2000, na neustrezen protipožarni sistem, prestrezanje odpadnih vod in še in še. Ljudje se težko borimo sami, a ne moremo čakati na katastrofo, ker smo ogroženi in še bolj naši otroci,« trdi Marko Špolad, ki je do zdaj z drugimi iz civilne pobude skušal državo prepričati, da Laze niso primerne za predelavo odpadkov.

Krajani so v preteklosti sami odkrili izpuste onesnažene vode v coni Laze. (Foto: civilna pobuda Laze)

Siti prelaganja odgovornosti

Špolad trdi, da se država požvižga na njih, tudi od občine Kranj so zaman terjali prestavitev sporne dejavnosti. Leta 2014 se je na protestnem zboru krajanov zbralo ogromno nezadovoljnih, a se od tedaj urejanje cone Laze ni premaknilo. Težave so nastopile tudi zaradi neurejenega stanja pri lastništvu nekaterih zemljišč. Špolad zatrjuje, da so za lastno občino očitno nepomemben problem, ker se »posmehujejo njihovim prizadevanjem«.

Zahtevamo kazensko odgovornost za nepravilno izdana dovoljenja. (Foto: Marko Špolad, Civilna iniciativa za zeleno Stražišče)

V civilni pobudi so razočarani, ker morajo ljudje tožariti lastno državo, a so po drugi strani siti prelaganja odgovornosti. Šele prizadevanja podjetja Ekorel, da poveča predelavo odpadkov v Lazah, so ponovno pritegnila pozornost tako inšpekcijskih služb kot drugih ustanov. Krajani medtem že 12 let poskušajo opozoriti na dejansko stanje v okolju in na birokratske igre, ki se dogajajo na vseh ravneh. »Namesto ukrepov vozijo k nam odpadke s pogorišča na Vrhniki,« so opozorili že pred meseci. Zdaj upajo, da jim bo prisluhnila vsaj Evropska unija

Povezavi:

EKO-PATRILJI AAG–POTOKA IZPOD INDUSTRIJSKE CONE LAZE

BO KDO ODGOVOREN ZA OKOLJSKO ŠKODO V INDUSTRIJSKI CONI LAZE?

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!