AAG POSLALA NA MOP ZAHTEVO ZA PODALJŠANJE ROKA ZA ODDAJO PRIPOMB NA OSNUTEK NOVEGA ZAKONA ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-2)


nočemo - aag

Alpe Adria Green mednarodno društvo za varstvo okolja in narave deluje , na področju narave in okolja po celi Sloveniji. Danes ( 28.07.2017) vlagamo prošnjo za podaljšanje roka za oddajo pripomb na osnutek novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Svojo prošnjo utemeljujemo z naslednjimi argumenti:

1. Ministrstvo za okolje in prostor je dne 10. 7. 2017 objavilo osnutek Zakona o varstvu okolja – ZVO-2 in ga dalo v javno razpravo. Pripombe je mogoče oddati do 11. 9. 2017. Javna razprava o povsem novem zakonu, ki ureja celotno področje varstva okolja, je tako predvidena Ie v času poletnih počitnic, ko je veliko državljanov na dopustih in ne morejo enakovredno sodelovati strokovno pri pripravi tako pomembnega dokumenta. Izbiro časa v poletnih mesecih je razumljiva predvsem na ta način, da želi zakonodajalec onemogočiti intenzivno sodelovanje javnosti pri tako pomembnem dokumentu, kot je zakon in to Zakon o varstvu okolja. S tem zakonodajalec grobo krši Aarhusko konvencijo, katere podpisnica je tudi Slovenija, saj tako na prikrit način, onemogoča javnosti sodelovanje.

2. AAG, ki deluje na celotnem območju Slovenije, rešuje in daje pobude za reševanje zadev, ki so povezani z okoljem, naravo in zdravjem ljudi in sicer:

A. sodeluje pri sprejemanju predpisov na področju varstva okolja in narave, ohranjanja narave in urejanja prostora ter opozarja na dosledno nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in nad izrečenimi ukrepi pri varovanju okolja in narave;

B. se vključuje v postopke priprave prostorskih aktov in v presoje njihovih vplivov na okolje in naravo;

C. obvešča javnost o svojih stališčih do odprtih in nerešenih vprašanj človekovega okolja in narave;

D. spodbuja kulturno, raziskovalno, ekološko, prosvetno in založniško dejavnost na področju varstva okolja in narave;

E. spremlja in preučuje pojave onesnaževanja in poseganja v prostoru, zavzema načelna stališča ter daje pobude in smernice za reševanje problemov varstva okolja in narave;

F. sodeluje v javnih razpravah, strokovnih posvetih in kongresih o varstvu okolja in narave;

G. sodeluje z državnimi organi, javnimi službami in gospodarskimi subjekti ter jih opozarja na zdravju škodljiva delovanja na njihovem območju ali pri proizvodnem procesu;

H. sodeluje pri pripravi in uresničevanju programov, strategij oziroma drugih dokumentov trajnostnega razvoja v ter pristojnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil predlaga ukrepe za:

– izboljšanje varstva zraka, vode, zemlje in ekosistemov ter ukrepe za spodbujanje varčevanja z naravnimi viri;

– spodbujanje uvajanja čistih tehnologij, ki bodo gospodarstvu zagotavljale lasten obstoj in razvoj ter ne bodo neugodno vplivale na okolje in naravo;

– omogočanje kakovosti življenja v mestih in na podeželju, njuno medsebojno skladnost in povezanost z naravnim okoljem in naravo;

– zniževanje obremenjevanja okolja in narave, ki nastaja pri proizvodnji, prometu, porabi in energetiki;

– spodbujanje sonaravnega kmetijstva, pridelave zdrave in kakovostne hrane, ohranjevanje plodnosti tal, nadzorovane porabe umetnih gnojil in pesticidov ter spodbujanje humanega odnosa v vzreji domačih živali;

– varovanje gozdov in kmetijskih zemljišč;

– ohranjanje izjemne biološke in krajinske pestrosti ter bogate kulturne in naravne dediščine.

Zato v AAG smatramo, da nas in tudi ostala društva, ki delujejo na istih področjih smatrate kot sooblikovalce tega zakona in ne kot »ne bodi ga treba«, kar ste dokazali s tem, da ste dali zakon v obravnavo sredi poletja, da bi prejeli čim manj pripomb na tako slabo pripravljen osnutek zakona.

3. Aahruska konvencija daje civilni družbi možnost sodelovanja pri odločanju v tako pomembnih zadevah, kot je priprava zakona, podzakonskih aktov in okoljevarstvenih dovoljenje s področja okolja, zato nam je v interesu sodelovati v javni razpravi, katere namen je izboljšati predlog zakona na način, da bo resnično prispeval k varstvu okolja in zdravja ljudi. Zaradi predvidenega časa javne razprave se na osnutek zakona ne moremo kvalitetno odzvati, zato zahtevamo, da se javna razprava podaljša do konca leta 2017. Iz prakse izhaja, da je zakonodaja sprejeta »na hitro« izredno slaba zakonodaja. To se je videlo že pri zakonu in podzakonskih aktih, ki sedaj veljajo in so se izkazali pri katastrofah, kot so izbruh požara v Hladilnici Mercator v Zalogu, požar v Ekosistemih v Zalogu, Kemis, umeščanje nelegalno zgrajenega zbiralnika vode na Rudnem Polju v prostor, bioplinarne, drugi tir, itd.

4. Pri pregledu osnutka zakona smo ugotovili, da je izredno slabo pripravljen, nima ocene stanja in ocene izvajanja obstoječega zakona ter novega zakona; prav tako nismo zasledili obrazložitve posameznih členov ter, da se k predlogu zakona predloži preglednica, iz katere bo jasno razvidno, kateri členi zakona se spreminjajo in v kakšnem obsegu ter v predvideni višini finančnih posledic, ki jih bodo posamezni členi imeli tako za podjetja, kot tudi posameznike oziroma državo. Kakovostna javna razprava o novem zakonu je brez teh elementov po našem mnenju vsaj otežena, če ne onemogočena in popolnoma brez predmetna.

5. Iz zakona ni mogoče razbrati sodelovanja strokovnjakov iz različnih znanstvenih področji, ki bi lahko predstavljali svoj vidik umeščanja akterjev v okolje, ki posledično zelo katastrofalno vplivajo na okolje, zato je treba nedvoumno takoj pristopiti tudi k temu področju in vključiti strokovnjake tako iz Slovenije, kot držav Evropske unije k sodelovanju pri pripravi te zakonodaje. Na podlagi vseh naštetih dejstev je nujno potrebno, da se upošteva naša zahteva po podaljšanju roka za podajo pripomb vsaj do konca letošnjega leta (do konca decembra 2017) in zahtevamo, da se v javno razpravo vključijo strokovnjaki, društva z področja varstva okolja in predstavniki civilnih iniciativ iz cele Slovenije. Prosimo, da nam sporočite nov rok za oddajo pripomb, širšo javnost pa pozovete v javnih občilih, da se spreminja Zakon o varstvu okolja, da bo vsak državljan, ki je posledično tudi davkoplačevalec, imel možnost, da aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje, katera se njega osebno in okolje, v katerem živi, zelo dotika in kroji življenje. Vašo pisno odločitev z imenom in priimkom uradne osebe, ki bo obravnavala to pobudo, sporočite na elektronski naslov info@alpeadriagreen.com, v roku 15. dni, v kolikor odgovora ne bomo prejeli bomo podali pritožbo na evropske institucije.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.