Prejeli smo: Odpadke se kuri zaradi dobičkov in ne zaradi prijaznosti do okolja


DNEVNIK-31.05.17

Karl Lipič je po raznih mestih in vaseh ustanovil nekaj pretežno nedejavnih društev ter se poimenoval Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ki »požegna« skoraj vse ideje o ekološko spornih projektih. Tako gradi vtis, da ga podpirajo slovenski ekologi ali vsaj, da so njihova mnenja o projektu različna. Lipič je podprl projekte, kot so TEŠ 6, plinski terminali, podpira pa tudi sežiganje odpadkov. Mreža Plan B za Slovenijo, ki jo označuje kot provladno in nestrokovno, združuje 34 okoljskih organizacij, ki delujemo po načelu neodvisnosti od političnih organizacij, kar 18 jih ima od države priznan status delovanja v javnem interesu.

V njegovem pismu bralcev v Dnevniku dne 20. maja 2017 smo postali tarča jaz in zagovorniki gibanja Zero Waste, katerega cilj je seveda nezdružljiv s sežigalnicami. Če je odpadkov vedno manj, ni kaj sežigati in torej ni velikih dobičkov tistih, ki to počnejo. Sežig je uničevanje virov, čeprav ga skušajo ozeleniti z izrazi, kot je energetska predelava. Energija iz sežigalnic je zanemarljiva v primerjavi z energijo, ki se prihrani s preprečevanjem, ponovno uporabo ali recikliranjem, s čemer sežigalnica tekmuje za odpadke.

Zero Waste povsod pridobiva vedno več podpore. Letos bomo evropsko mrežo razširili na trideset nacionalnih organizacij, združujemo 364 občin ali skoraj osem milijonov prebivalcev. Bliskovito se širi tudi življenjski slog »zero waste«, kjer se gospodinjstva trudijo ustvariti čim manj odpadkov. Karl Lipič je še do nedavnega trdil, da je takšen slog utopija, zdaj koncept razlaga kot poznavalec. Sama se s tem ukvarjam že več kot petnajst let, Ekologi brez meja smo nacionalna organizacija globalnega gibanja in evropske mreže za Slovenijo.

Materialni in finančni tok v sežigalniški strategiji je naslednji. Občine in gospodinjstva v celoti financirajo ločeno zbiranje odpadkov, ki jih morajo večinoma brezplačno oddati v recikliranje in predelavo. Mešani odpadki se obdelajo v regijskih centrih z dvema postopkoma. Iz gorljivega dela se v glavnem proizvede gorivo. Preostali del se biološko stabilizira, zajame toplogredni plin metan in nato odloži na odlagališče. Občina plača ločeno zbiranje, obdelavo, sežig goriva in odlaganje. Možnosti prodaje materialov za recikliranje so zelo omejene.

V Zero Waste pa so podjetja, ki dajejo izdelke in embalažo na trg, zavezana kriti del ali vse stroške ločenega zbiranja odpadkov. Izpopolnjeni sistemi preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja znižujejo količine za sežig in odlaganje, zato občina prihrani. Sistem ostaja prožen in se lažje prilagaja novim razmeram kot sežigalnice, ki terjajo dobavo konstantnih količin odpadkov in visoke investicije v infrastrukturo. Materiali se v krožnem gospodarstvu vračajo v tehnološke ali naravne procese. V prihodnje bodo sekundarne surovine vedno bolj dragocene, saj živimo na planetu z omejenimi viri. Finančno breme se tako porazdeli med podjetja in občino.

Z gradnjo RCERO v Ljubljani nismo Ekologi brez meja nikoli imeli nič. Prav tako podjetje Contarina ne svetuje Ljubljani ali Snagi. Vzpostavlja pa se delovna skupina, namenjena izmenjavi izkušenj in iskanju rešitev za recikliranje tistega dela odpadkov, ki je zdaj namenjen za sežig. Contarina pokriva pol milijona prebivalcev, ki reciklirajo več kot 85 odstotkov odpadkov, na prebivalca nastane zgolj 53 kilogramov mešanih odpadkov na leto. Da, Italija ima mafijo, ima pa tudi Contarino, Ferrari, Lavazzo, Benetton…

Za Zero Waste smo od države prejeli 65.000 evrov za projekt na področju turizma, ki smo ga s skoraj 15.000 evri sofinancirali tudi sami. Trajal je eno leto, pri njem je delalo pet zaposlenih. Večino drugih aktivnosti v zvezi z Zero Waste opravljamo brez vsake podpore države ali občin. Med našimi projekti je konferenca o krožnem gospodarstvu, ki je bila začetek vsega, kar se v državi na tem področju dogaja danes. Med prvimi smo opozarjali na to, koliko hrane po nepotrebnem zavržemo doma, v šolah in drugih javnih institucijah. Organizatorji prireditev in hoteli uvajajo zmanjševanje odpadkov, te primere dobrih praks pa iz Slovenije prenašamo na evropsko raven.

Erika Oblak – Ekologi brez meja, vodja programa Zero Waste

Foto AAG: Projekt AAG za najmlajše – ločevanje odpadkov z delavnim naslovom.”Kar se Janezek nauči to Janez zna” 

DNEVNIK-8. junij 2017

V Dnevniku na strani Mnenja v rubriki pisem bralcev je bil 31. maja pod zgornjim naslovom objavljen članek izpod peresa Erike Oblak iz Ekologov brez meja. Nesporno je, da je produkt Zero waste rezultat prepisovanja in kasneje tolmačenja gospe Erike Oblak po slovenskih občinah in prevzet iz severne Italije. Seveda se projekt idealno ujema s sistemom krožnega zelenega gospodarstva. Sicer dvomimo, da imenovana hodi od občine do občine bosonoga, ampak pri osebi, ki predlaga vrnitev v čas pranja pleničk, je vse mogoče. Zakaj to omenjamo? Iz enega samega razloga: ko našo obutev povozi čas in postane neuporabna, ji nobena reciklaža ne povrne sijaja za ponovno uporabo. To je en del naše garderobe, ki običajno konča med komunalnimi odpadki.

Že nekaj časa v Sloveniji poteka diskusija o tem, kateri odpadki so primerni za termično obdelavo. Tako sta določeni tudi termična obdelava odpadkov in vrednost, kdaj odpadek spada med primerne za termično obdelavo.

Še v času priprav projekta Snage na Barju je bilo investitorju predlagano vplinjanje komunalnih odpadkov z vročo plazmo. Investitor je bil povabljen tudi na ogled prvih tovrstnih naprav v Anglijo. Angleži so pač ugotovili, da je to način obdelave komunalnih odpadkov brez škodljivih emisij za okolje. In Angleži gradijo še naprej takšne naprave. Seveda je takrat Snaga zavrnila to ponudbo, saj zanjo ne bi porabili vsega denarja, ki se jim je obetal iz evropskih nepovratnih sredstev. In se je tudi v Sloveniji našla skupina »pametnih glav«, ki so po nekaj letih razvile tehnologijo z vplinjanjem s hladno plazmo. Tako se komunalni odpadki spremenijo v plin, ki se potem uporabi v kogeneracijskih sistemih.

Če bi bil resničen stavek avtorice, da k sežigu komunalnih odpadkov vodi samo želja po ustvarjanju kapitalskega profita in nič drugega, bi začela razmišljati o tem, da vsak proizvedeni kilovat toplotne in električne energije pomeni za Slovenijo zmanjšanje uvoza fosilnih energentov. In sedaj po njeni zaslugi in seveda zaslugi Zero wasta to podarjamo Avstrijcem skozi dunajsko sežigalnico.

Božo Dukić – Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)

Foto AAG: Projekt AAG za najmlajše – ločevanje odpadkov z delavnim naslovom.”Kar se Janezek nauči to Janez zna” 

  DNEVNIK – 10. junij 2017

Erika Oblak, vodja programa Zero waste pri društvu Ekologi brez meja, je v Pismih bralcev 31. maja 2017 pod zgornjim naslovom zapisala, da ima Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) »nedejavna« društva in zavode le po raznih mestih in vaseh. Res je, da so nekatera naša društva manj aktivna na terenu. Vsa ta delujejo volontersko. Posledice tega gre iskati tudi v tem, da nimajo te sreče, da bi bile članice vladno podprte mreže NVO Plana B, kjer njim resorno ministrstvo nameni približno 90 odstotkov vseh projektnih sredstev za delovanje slovenskih NVO ter nekaterim še brezplačni prostor. Zelo aktivna Erika Oblak je podjetno prisotna povsod in je tudi glavna pobudnica za priznanje dobitnika ameriške nagrade za okoljske aktiviste. Ves problem pa se vedno konča pri denarju.

Njihov največji društveni projekt, ki ga finančno močno podpirajo davkoplačevalci, »muhe enodnevnice«, kot je bila Očistimo Slovenijo v enem dnevu, žal ni imel večjih učinkov na spremembo zavesti ljudi. Ponavljajoča se in vse številnejša divja odlagališča, ki so jih vrsto let pred akcijo čistili, in jih tudi zdaj, predvsem različna društva in občani, bodo nastajala tako dolgo, dokler onesnaževanje okolja ne bo kaznivo dejanje.

Temu je treba narediti konec, še zlasti ker nas že EU opozarja na dvom o verodostojnosti uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov. S prevažanjem odpadkov po Sloveniji in na Dunaj se zelo obremenjuje okolje, to bi morali vedeti »ekologi« v Planu B, prav tako bi se morali zavedati resnosti slabljenja gospodarstva zaradi interesnih odločitev. ZEG zahteva upoštevanje načela bližine in večje vključevanje strokovnjakov v odločitve o ravnanju z odpadki. Ne želimo, da se politika ravnanja z odpadki kroji mimo strokovnjakov, ki so v tujini cenjeni, doma pa o prihodnosti uporabe odpadkov kot virov odločajo NVO brez strokovnega in tehničnega znanja. Zavzemanje za zeleno krožno gospodarstvo potrebuje konkretizacijo v gospodarske dejavnosti, prav tako filozofija zero waste, ki se ne more izvajati zgolj s prepovedmi in verbalnimi obljubami. Imamo znanje, strokovnjake, potrebo po zelenih delovnih mestih in odpadke – torej vire. Imamo pa očitno druge interese, ki ne dopuščajo, da bi odpadki v resnici postali viri in surovine.

V ZEG ne podpiramo »sežiganja« odpadkov, ampak termično izrabo surovin – torej energentov (RDF), ki so narejeni v RCERO Snaga Ljubljana (investicija 155 milijonov evrov). Dejstvo je, da se mora nekdo vprašati, koliko bodo občani še lahko plačevali, če se bo takšno zgrešeno »svetovanje« še nadaljevalo. To, da ekologi nimajo nič s tem projektom, je velika laž, saj so njihove aktivnosti spremenile načrtovan projekt – sistem, da obstoječi energetski objekti uporabijo ta del surovin. Zato ZEG opozarja, da ni gospodarno niti etično, da se to dopušča. Seveda se vpraša tudi, kje so strokovnjaki s tega področja, tudi resornega ministrstva, da povedo pravilno usmeritev. Prav tako ZEG podpira prednostni red ravnanja z odpadki, kjer je primarna usmeritev preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba – v izogib odpadkom. Tukaj vidimo zero waste, ne pa pri odločanju o tem, ali termična izraba ali odlaganje.

In tukaj se ves čas Erika Oblak zelo moti, saj pod krinko zero waste podpira odlaganje in temu ZEG nasprotuje. Sicer pa imamo dovolj znanja in tehnologov, da bi se lahko kdo drug ukvarjal s tem področjem kot društvo Ekologi, saj gre vendarle tudi za gospodarsko in strokovno dejavnost (ne le okoljsko), ki ji bo treba posvetiti več pozornosti tudi zaradi zaveze krožnemu gospodarstvu, kjer odlaganje res nima mesta.

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG)

KOMENTAR ALPE ADRIA GREEN

ALPE ADRIA GREEN je že pred časom v sklopu projekta ZERO TRADE izobraževal najmlajše, kako odpadke ločujemo in kako ustvariti okolje z čim manj odpadki. Po končanem ZERO TRADE projektu smo z svojimi sredstvi izobraževali najmlajše po celi Sloveniji do leta 2015,  vendar smo zaradi nerazumevanja države, da bi nam finančno pomagali,  morali ta projekt opustiti. Projekt je podprla samo Jeseniška komunala, ki je brezplačno prikazala, kateri odpadki sodijo v zbirne zabojnike na ekoloških otokih in kam gredo odpadki, ko jih otroci odložijo v zabojnike.

 

Ozaveščajo tudi najmlajše

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012

 

Takole so otroci v Kranju medvedoma pomagali s smetmi napolniti čarobno vrečo.

Kdor prinese v gozd smeti, naj na tleh jih ne pusti, je glavno sporočilo ekološko obarvane predstave za otroke Fuj smrdi. Z njo Fakulteta za organizacijske vede v sklopu projekta Zero Trade najmlajše uči pravilnega odnosa do okolja.

Sodelavka projekta Zero Trade Alenka Baggia in Saša Mlakar iz organizacije Alpe-Adria Green sta med obiskovalce trgovskega centra delili jabolka iz integrirane pridelave z vrtnarije Resje.

Najmlajši obiskovalci trgovskega centra na Savskem otoku v Kranju so prejšnjo soboto lahko spremljali prijetno ekološko obarvano predstavo Fuj smrdi v izvedbi Teatra za vse. Z njo Fakulteta za organizacijske vede Kranj (FOV) v sklopu projekta Zero Trade tudi otrokom predstavlja prve, enostavne korake k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. S predstavo so pred tem že ozaveščali tudi malčke v Bohinjski Bistrici in na Jesenicah. V glavnih vlogah sta medveda Miško in Bučko, ki imata svoj najljubši kotiček blizu čebelnjaka, nekega dne pa ugotovita, da so čebelice in ptički odleteli, da ni več ribic v potoku, niti zajklje in mravljic ni nikjer, pa tudi jagod ni več. Izkaže se, da je to posledica nevestnega ravnanja ljudi, ki so v gozdu za seboj pustili kup smeti. Te sta v čarobno vrečo pospravila medveda ob pomoči otrok in jih obenem podučila, da smeti ne smemo puščati v naravi …

FOV pa s projektom Zero Trade ne ozavešča le mladih, temveč je v osnovi namenjen spodbujanju mednarodne izmenjave dobrih praks zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida v trgovskem sektorju ter razširja ozaveščenost trgovcev in potrošnikov na območju Gorenjske, je pojasnila sodelavka projekta Alenka Baggia. V sklopu projekta tako potekajo številne aktivnosti, za večjo ozaveščenost pa so med sobotno predstavo med obiskovalce trgovskega centra v Kranju razdelili tudi dvesto jabolk iz integriranje pridelave z vrtnarije Resje. Jabolka so bila zapakirana v škatlicah z nasveti za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida. Te lahko zmanjšate s kupovanjem izdelkov domače proizvodnje, saj s tem podprete domače proizvajalce ter bistveno prispevate k skrajšanju transportnih poti in manjši onesnaženosti zraka. Priporočajo tudi nakup izdelkov v reciklirani, biološko razgradljivi embalaži ali embalaži, ki jo je mogoče znova uporabiti oz. nakup nepakiranih izdelkov. S pitjem vode iz vodovoda boste bistveno prihranili pri porabi plastenk in stroških ter skrajšali transportne poti, polomljene izdelke pa je priporočljivo popraviti in jih zavreči šele, ko so res popolnoma neuporabni.

Pri organizaciji sobotnega dogodka je pomagala tudi organizacija Alpe-Adria Green, ki je med podporniki projekta Zero trade. V soboto je v sklopu svojih rednih dejavnosti na različnih lokacijah v Kranju izvajala tudi meritve kakovosti zraka, rezultate pa bodo objavili, ko bodo končali z meritvami po večjih slovenskih mestih.

Nasveti za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida:

– kupite izdelke domače proizvodnje,

– kupite izdelke v reciklirani, biološko razgradljivi embalaži ali embalaži, ki jo je mogoče znova uporabiti,

– pijte vodo iz vodovoda,

– popravite polomljene izdelke in jih zavrzite šele, ko bodo popolnoma neuporabni.

POVEZAVA:

Odpadki iz Rcera na sežig vse do Dunaja – članek in odmev na njega

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – projekti za otroke

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.