Zadruge prodirajo v energetiko


 

BORUT HOČEVAR: Energetska neodvisnost je, tako kot okoljski vidiki, del temeljnih načel zadružništva, je povedala Jadranka Vesel z Raziskovalnega instituta za socialno ekonomijo na posvetu o ustanavljanju energetskih zadrug v Sloveniji.

Zadruge prodirajo v energetiko

Posvet o ustanavljanju energetskih zadrug sta organizirala Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in goriška lokalna energetska agencija GOLEA.

Foto: Borut Hočevar

Cilj zadrug je dvig kakovosti življenja njenih članov, energetska neodvisnost pa je osnova za kakovostno življenje posameznika in skupnosti, je nadaljevala Veselova. Energetske zadruge lahko pomenijo način demokratizacije odločanja v energetiki, omogočajo jih tudi zakonski okviri. Združevanje posameznikov je mogoče pri energetsko vzdržni gradnji, pri proizvodni električne energije in pri ogrevanju.

Zaposlujejo več kot multinacionalke

Tipi zadrug v energetiki so različni, pri energetskih zadrugah pa je zelo pomembno, kako so v zadrugo vgrajena načela zadružništva: prostovoljno in odprto članstvo, demokratično soupravljanje, materialna udeležba članov in upravljanje, avtonomija in neodvisnost, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje, sodelovanje med zadrugami, skrb za skupnost, je naštela Veselova.

Doseči je treba, da bi bile zadruge enakopraven igralec pri javnih razpisih. Takšno spremembo predpisov so Sloveniji priporočili iz Bruslja, vendar pa evropska zakonodaja šteje v Sloveniji le toliko, kolikor se zdi kateri politični opciji, je prepričana Veselova.

Sodelovanje ljudi v zadrugah je inovacija, je nadaljevala Veselova. Tega se je treba učiti. Zadružni sistemi zaposlujejo dvakrat toliko ljudi kot multinacionalke. Zadruge v Sloveniji hitro bankrotirajo, v svetu pa so večinoma najbolj dolgotrajne organizacije.

Razen Krajcarce v Sloveniji ni druge energetske zadruge, kar je velik izziv. Zadruge v energetiki so lahko potrošniške, proizvodno-potrošniške, proizvodne ali razvojne. V Slovenijo prihajajo eko-proizvodne zadruge, je še napovedala Jadranka Vesel.

Zadruga je organizacija, in ne gospodarska družba ali druga oblika. Presežek prihodkov nad odhodki vlaga v dejavnost, je dodal Tony Mlakar, vodja projektno-pravne pisarne v okoljski organizaciji Alpe Adria Green.

Težava v slovenskih glavah

V Junckerjevem naložbenem svežnju so tudi poglavja o energetski uniji in podnebnih spremembah, je povedal Rajko Leban, direktor lokalne energetske agencije GOLEA. Sredstva so večinoma povratna, »v Sloveniji pa samo čakamo na nepovratna sredstva in, če jih ni, jočemo, da se ne da nič narediti«. Leban je tudi opisal, kdaj je nastal ključni problem s shemo za sončne elektrarne: ko so fotovoltaike postale finančni, in ne več energetski projekt, in so s podporami financirali dobičke. »Za postavitev male hidroelektrarne Krajcarca v Trenti so potrebovali posojilo,« je dodal Leban.

GOLEA je iz Junckerjevega svežnja dobila tehnično pomoč za upravljanje z energijo v 21 občinah, to so bila prva sredstva iz Junckerjevega svežnja v Sloveniji, je nadaljeval goriški direktor.

Del svežnja so tudi sredstva iz sheme EFSI, v katerem je energetika zastopana s 24 odstotki. Sredstva so povratna, EU je zanje izdala jamstva. Iz Slovenije ni še nihče črpal takšnih sredstev. Za črpanje bi morali združiti več projektov, ker gre za velike zneske. Možnosti so na primer v lesni industriji, vendar pa bi »morali narediti premik v glavah, težava je v povezovanju,« je povedal Leban.

Pri izvajanju kohezijske politike bo največ sredstev pri stavbah. Pri tem je veliko možnosti javno-zasebnega partnerstva, zadruge pa so v takšnih primerih vedno zasebni partner.

Daljinsko ogrevanje, priložnost za zadruge

Primer dobre prakse je daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Loškem Potoku, kjer so ustanovili zadrugo. Dobila je koncesijo in tudi nepovratna sredstva na ministrstvu za infrastrukturo in posojilo pri Eko skladu. Na daljinsko ogrevanje so priključili več javnih in zasebnih stavb, zadruga je prevzela v upravljanje pošto, prijavila se je na razpis za sečnjo v državnih gozdovih, pripravljajo pa se tudi na postavitev vetrnih elektrarn. Primer kaže, kakšne možnosti ima zadružništvo v energetskih projektih.

Sredstva za trajnostno energijo

Za trajnostno energijo v finančni perspektivi 2014 – 2020 je predvideno kohezijska sredstva:

● dva milijona evrov za vetrno energijo,

● šest milijonov evrov za sončno energijo,

● dva milijona evrov za biomaso,

● dva milijona evrov za geotermalno in hidroenergijo,

● 165,2 milijona evrov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah,

● 21,5 milijona evrov za učinkovito rabo energije za gospodinjstva,

● 20 milijonov evrov za pametna omrežja,

● 14 milijonov evrov za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in

● dva milijona evrov za električne avtomobile.

Za obdobje 2017-2020 je za daljinsko ogrevanje na obnovljive vire razpisanih osem milijonov evrov, med upravičenci so tudi zadruge. Vloge bodo odpirali trikrat na leto. Upravičeni stroški so razlika med stroški za kurilno napravo na lesno biomaso in kurilno napravo za fosilna goriva. Vrednost operacije mora biti vsaj 400 tisoč evrov oziroma vsaj sto tisoč evrov za mikro daljinsko ogrevanje. Vendar pa bodo takšna postrojenja gradili predvsem v manjših krajih, kjer ni zemeljskega plina in so naložbe nizke, je še povedal Leban.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.