FOTOREPORTAŽA–EKO PATRULJA AAG–KOLESARSKA POT V KRANJSKI GORI


AAG je zaradi številnih pritožb 17. 04.2017 od 21 – 23 ure opravil EKO – PATRULJO osvetljenosti na pešpoti odnosno kolesarski poti med Kranjsko Goro in Podkorenom. Pot je dolga 1,3 km na njej pa je nameščenih 36 luči.

IMG_4791 Kranjska Gora pešpot 1 LR

 

Pešpot je bolj močno osvetljena kot glavna cesta (trg) v središču Kranjske Gore.

IMG_0120

Meritev pod svetilko je pokazala 46,9 luksov.

IMG_0122

Meritev pred Mercatorjem v Kranjski Gori pa je pokazala 1,00 luks.

IMG_0123

Glede na to, da gre v tem primeru za svetlobno onesnaževanje, bomo v AAG ustrezno ukrepali .

Javni poziv Vladi Republike Slovenije in Državnemu Zboru RS


Vojko6

Vojko Bernard – Predsednik Alpe Adria Green

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave  je 17.04.2017 poslal predsedniku Vlade, vladi, ministrom,  poslanskim skupinam DZ ter Državnemu svetu

Javni poziv Vladi Republike Slovenije in Državnemu Zboru RS

 

Alpe Adria Green, ki naravoslovno deluje » ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK« je že v preteklosti dal pripombe na tako imenovani 5.koridor, ki pa nikoli ni postal resničnost, zaradi odstopa Italijanske strani od tega projekta.

Sedanja razprava v javnosti in državnih organih o projektu »2.tir«, nas spominja na igro »KDO BO KOGA«. AAG se je že pred časom odločil, da podpre projekt, ki ga je predlagala skupina zbrana okoli dr. Duhovnika in v kateri sodelujeta tudi dva člana AAG. Ta projekt je po naši oceni najbolj naravovarstveno usmerjen, energetsko varčen ter ima načrtovana dva tira. S tem obstaja možnost, da se stari železniški tir odseku Čertnotiče- Rižana preneha uporabljati. Vladni predlog, še vedno zagovarja enotirno novo železniško progo s tem, da bi se v prihodnosti zgradila še dodatna proga. Do takrat pa naj bi se ohranila stara proga!. Po našem mnenju to niti ni racionalno in bo ta dograditev zopet odvisna od trenutnega razpoloženja vlade, ki bo na oblasti. S sedanjim predlogom trase bi bila uničena še Osapska dolina z izjemno tehnično dediščino, poseže v enega od sedmin najbolj varovanih rezervatov v EU, zaradi česar že uveljavljajo pravice zahodni sosedje, če zanemarimo vpliv na kraški vodonosnik. Posegi v Kraško podzemlje, kot jih predlaga skupina, ki jo vodi dr. Duhovnik, pa bi bili pri izgradnji 4 km tunelov bistveno manjši in lažje nadzorovani, kot pri izgradnji 20 km, kot jih predlaga vlada.

Kako se zgradi dvotirna proga Koper – Divača, oglejte si film zgoraj.

Vladni predlog, da bi po stari progi vlaki vozili v smeri Kopra je zastrašujoč, saj kot nam je poznano, vlaki po strmini zavirajo. Pri zaviranju se iskrijo zavore s tem pa obstaja nenehna možnost požarov. Gasilci na območju Kraškega roba so samo preteklo leto pogasili 15 požarov in nekaj sto v zadnjih letih, ki so jih povzročile vlakovne kompozicije. Če je požarov manj, se v naslednjih letih pojavijo z veliko večjo intenziteto in povzročijo nepredstavljivo škodo. Eden takih je bil požar v začetku avgusta 2016, ko so to območje gasile vse razpoložljive primorske in tudi nekatere druge gasilske enote.

požar črni kal

Z dvotirno progo, ki jo predlaga strokovna skupina bi preprečili vsakoletne požare, ki se dogajajo zaradi vlakov na Kraškem robu, obvarovali bi vodni vir, ki z vodo oskrbuje celotno območje. Ob železnici bi bila med drugim postavljena tudi protihrupna zaščita, kar bi za krajane pomenilo boljše pogoje za življenje, zaščitene živali pa ne bi bile več v nevarnosti.

Znano je, da je območje Kraškega roba pod varstvom Nature 2000. Naravni habitat, ki ga požari ogrožajo, je dom številnih zaščitenih živalskih in edinstvenih rastlinskih vrst. Požari na tem območju imajo izjemno negativen na zimzelene hrastove gozdove in na zaščitene živalske vrste, kot je sova uharica, ki ima gnezdišča prav v skalnih stenah, kjer je besnel avgustovski požar. Veliko požarov letno, povzročena škoda na kmetijskih zemljiščih, nasadih, vinogradih. Na tej trasi z nobenimi ukrepi ni mogoče povsem odpraviti nevarnosti in vzpostaviti večje požarne varnosti. Z ukrepi se možnosti zanje le zmanjšajo.

Železniška proga ne povzroča preglavic le s požarnega vidika, problem so tudi številne povožene zaščitene živali. Tako je na primer v preteklosti odmevala zgodba povožene medvedje družine pri Zanigradu. Po poročanju Zavoda RS za varstvo narave obstoječa proga predstavlja nevarno oviro za migracije živali. (srnjad, medved, volk).

Kot protipožarni ukrep se s totalnimi herbicidi (glifosat!?) tretira širši pas ob železniški progi, ki uničuje vso vegetacijo, ruši prehranske splete občutljivega kraškega ekosistema in kontaminira vodne vire na tem občutljivem območju. Pri projektni rešitvi, ki jo predlaga skupina dr. Duhovnika ta ukrep ni potreben.

Poleg zgoraj navedenega na sedanji trasi med Černotiči in Rižano vlaki, ogrožajo oziroma povzročajo:

– na Kraškem robu so se ohranile redke rastline in živali, med njimi je kar nekaj vrst metuljev, ki pa so zaradi negativnih posledic železniškega prometa ogroženi, čeprav so uvrščeni na seznam najbolj ogroženih vrst v Evropi in so pod varstvom Nature 2000;

– degradirana zemljišča ob progi;

– vlakovne kompozicije povzročajo zaradi kraškega terena in velikih tresljajev podore kamenja nad vasicama Podpeč in Bezovica. Nad Bezovico se je odtrgana od Kraškega roba velikanska skala, ki preti vasi;

– vrednost nepremičnin je nizka zaradi hrupa vlakov, smradu in onemogočenega nočnega miru;

– proga je zgrajena na območju prvega zaščitnega vodnega vira Rižana;

– proga poteka čez zavarovano vodovarstveno območje, kar predstavlja veliko nevarnost zaradi možnosti izlitja nevarnih snovi. Vodni vir bi s tem uničili za nekaj desetletij saj bi izlitje doseglo zajetje v manj kot dveh urah;

– odtoki s proge so speljani znotraj vodovarstvenega območja;

– proga je dotrajana in prekomerno obremenjena in samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do katastrofe;

– železnica z vsemi njenimi slabostmi zmanjšuje trajnostni razvoj zelenega turizma, ki bi bil brez tega tujka na tem območju, izredno privlačen zaradi naravne in kulturne dediščine.

drugi-tir-5

V medijih zasledimo samo podatke o višini stroškov, katere bi morali davkoplačevalci plačati, za katero od predlaganih variant, nikjer pa nismo zasledili, koliko bomo davkoplačevalci plačali v prihodnjih letih za gašenje, eventualno za sanacijo onesnaženih vod, sanacijo podorov,……v letih ko bomo čakali, da se katera bodoča vlada odloči, da bo zgradila še manjkajočo dodatno progo Koper – Divača. Ravno tako ne najdemo podatka, koliko prostovoljnih ur letno opravijo gasilci za gašenje in koliko jih je bilo pri opravljanju tako nevarnega dela poškodovanih, ko izbruhne požar zaradi »iskrice«, pri zaviranju vlakovne kompozicije. Vse te stroške, bi bilo potrebno prišteti k vladnemu projektu, ker bi le tako lahko prišli do prave višine primerjalnih sredstev, ki bi jih bomo morali davkoplačevalci plačali za posamezni predlagani projekt.

požar črni kal 2.dan

Gasilci to delo več ali manj upravljajo prostovoljno, čeprav bi moralo biti prostovoljstvo tudi nekaj plačano in bi ta strošek morali pokriti pri Slovenskih Železnicah v kolikor je bil požar povzročen po njihovi krivdi. V AAG smo jim izredno hvaležni, za njihovo delo, čeprav so stalno življenjsko ogroženi in utrujeni nikoli ne »jamrajo« temveč iščejo rešitve, kako bi čim prej pogasili požare ob progi, ki ogrožajo tako prebivalstvo živeče na tem področju, kot tudi domače in divje živali ter naravo.

Zaradi vsega zgoraj navedenega pozivamo Vlado RS, da odstopi od projekta »2. Tir«, ki ga je predlagala Državnemu Zboru, ter da sprejme odločitev, da podpira ekološki in energetsko varčen projekt, ki ga predlaga strokovna skupina, ki jo vodi dr.Duhovnik.

V kolikor Vlada RS nebi odstopila od predlaganega spornega projekta »2. Tir«, pričakujemo od poslancev Državnega Zbora, da zavrnejo predlagan projekt s strani Vlade RS. V kolikor se boste odločali po stroških izgradnje, glede na posamezni projekt, vas prosimo, da pri vladnem predlogu dodate še posredne stroške, ki smo jih navedli zgoraj.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

DZ poticija-page-001

Župan nadzornika TNP odrinil proti prepadu


Blaž Račič – DELO

Janez Hrovat za urejanje poti ni imel dovoljenj. Nadzornik si je ob padcu poškodoval zapestje in ramo.

 

 

Župan nadzornika TNP odrinil proti prepadu

»Nadzornika nisem porinil, nisem niti videl njegovega padca. Videl sem ga le, ko je že bil pod potjo,« je povedal Janez Hrovat. Foto: Blaž Račič/Delo

Kranjska Gora – Na zelo nevarnem mestu na ozki poti, ki vodi v dolino Male Pišnice, je župan Kranjske Gore Janez Hrovat med srečanjem z nadzornikom Triglavskega narodnega parka (TNP) tega odrinil z bokom svojega telesa. Nadzornik je padel vznak po zelo strmem pobočju v ruševje in se poškodoval, je povedal Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene službe TNP. Župan je navedeno zanikal.

»Nadzornika nisem porinil, nisem niti videl njegovega padca. Videl sem ga le, ko je že bil pod potjo,« je povedal Janez Hrovat. V jeseniški bolnišnici so ugotovili, da ima nadzornik poškodovano zapestje in ramo.

Neljubi dogodek se je zgodil, ko je na pobudo Janeza Hrovata v sredo približno 40 prostovoljcev iz Kranjske Gore hotelo urejati zaprto pot v dolino Male Pišnice. Namero so jim hoteli preprečiti naravovarstveni nadzorniki TNP, saj za dela župan ni pridobil soglasij. Zdaj občini in županu grozi globa, ki jo predvideva zakon o TNP, in sicer do 70.000 evrov za občino in do 4000 evrov za župana. Župan pravi, da je kazen pripravljen plačati.

Nadzorniki morali na pomoč klicati policiste
Več kot 20 let je pot v dolino Male Pišnice zaprta, Janez Hrovat pa je dejal, da opozorilne table, ki obiskovalcem prepoveduje obisk oziroma jih opozarja, da je pot na nekaterih mestih smrtno nevarna in zato zaprta, »ne bom gledal«. Prepričan je, da le urejajo obstoječo pot in ne gradijo nove.

Nadzorniki naravovarstvene službe TNP z vodjem Sašem Hrovatom na čelu so se v sredo na terenu hoteli prepričati, ali ima župan dovoljenje za naddelavo poti. Od prostovoljcev so zahtevali, da se identificirajo. Ker se niso hoteli izkazati z dokumenti, so nadzorniki na pomoč poklicali policiste, je dejal Sašo Hrovat. Kot je povedal Bojan Kos, tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave, policisti »prijavo še preverjajo in vodijo postopek«.

Območje Male Pišnice je ožje zavarovano območje znotraj TNP in je pod posebnim varstvom. Po zakonu o varstvu narave in zakonu o TNP bi morala za poseg izdati soglasje Arso in zavod za varstvo kulturne dediščine, v postopku pa sodeluje tudi TNP. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Kranjska Gora Vesna Okršlar, odgovora na vlogo za izdajo soglasja, ki so jo oddali pred dnevi, še niso prejeli.

»Kako naj turistom povem, da je pot zaprta že 20 let?«
Nekaj odsekov na dva kilometra dolgi poti je treba popraviti in zamenjati dotrajane brvi, da bo spet prehodna in jo bodo lahko ponudili kot dodatno možnost za obisk turistov, je dejal župan, ki ima za tovrstne akcije v Kranjski Gori precej podpore, a tudi nasprotnike, ki se ne strinjajo z njegovo samovoljo. V podobni prostovoljni akciji so med drugim lani uredili pohodniško pot do Martuljških slapov in kolesarsko pot na pobočjih Karavank nad Kranjsko Goro, tudi za ta dela pa niso pridobili nobenih soglasij.

Prostovoljka Klavdija Gomboc, sicer predsednica TD Kranjska Gora, je poudarila, da so v viziji razvoja TD Kranjska Gora določili, da želijo kraju vrniti tisto, kar je v njem že bilo. Med drugim so uredili kopališče v Jasni, uredili dostop do Martuljških slapov, čaka jih še urejanje vrha Vitranca, podpirajo tudi urejanje poti v dolino Male Pišnice. »Kako naj turistom razložim, da je pot zaprta že 20 let?« se je vprašala Gombočeva.

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, je dejal, da če so poti urejene, turiste laže usmerjajo in je hkrati varneje. Dodal je, da gorski reševalci v poletni sezoni pogosto posredujejo prav na neurejenih, neoznačenih poteh. Pot v dolino Male Pišnice je bila nekoč lovska pot, uporabljali so jo tudi turisti, zaprta pa je slepo črevo, čeprav bi lahko omogočila dostop do enega najlepših kotičkov v naših krajih, je dejal Veber. Sašo Hrovat pa je na drugi strani opozoril, da »si prizadevamo, da bi bil razvoj v rezervatu prepuščen naravnim procesom s čim manjšim vplivom človeka«.

Med prostovoljkami sta bili tudi Nina Valant in Martina Culiberg, ki sta dejali, da je to vrhunska akcija, s katero »bomo naredili nekaj dobrega«. Akcija povezuje ljudi, saj so vsi pozitivno naravnani, sta prepričani.

Pripombe AAG na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«


AAG je 10.04.2017 v zahtevanem roku s strani MOP, oddal pripombe na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«

 

TNP3

Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije ( 5 in 8.člen ustave RS) “skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije” in zagotovi, da so “zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS”; 

sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Triglavski narodni park širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994); 

sklicujoč se UNESCO, ki je Julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena – Biosferni rezervat Julijske Alpe,

sklicujoč se določila iz NATURE 2000

ter sklicujoč se sedanji zakon o TNP,

ALPE ADRIA GREEN, mednarodno društvo za varovanje okolja in narave nasprotuje zaradi nestrokovnih podlag v »Osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku« in ga v celoti zavrača, predvsem pa nasprotujemo:

2.členu: Za petim odstavkom 22. člena se doda novi šesti odstavek, ki se glasi:

» (6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ministrstvo, pristojno za prostor, in parkovna lokalna skupnost lahko dogovorita, da parkovna lokalna skupnost lahko načrtuje tudi manjše prostorske ureditve, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje. Ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev, ministrstvo, pristojno za prostor in ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave ter parkovna lokalna skupnost pred začetkom priprave takega prostorskega akta, sklenejo dogovor, v katerem se določijo obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta in druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.«.

3. členu: Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na prepoved iz 28. točke 13. člena lahko investitor v narodnem parku v tretjem varstvenem območju za obstoječi vodni zbiralnik pridobi gradbeno dovoljenje pod pogoji določenimi v presoji sprejemljivosti in občinskem prostorskem načrtu za potrebe zasneževanja tekaških prog v rekreacijskem središču Rudno polje in gradijo vodne zbiralnike za potrebe zasneževanja smučišč, določenih s sklepom iz 2. odstavka 73. člena na območju rekreacijskih središčih, ki so določena v prvem odstavku 74. člena in sicer v velikosti, ki je prilagojena tako izvajanju zimskih dejavnosti kot doseganju varstvenih ciljev.«.

Za novim petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

» (6) Prostorske ureditve iz četrtega in petega odstavka 74. člena lahko pod pogoji določenimi v šestem odstavku 22. člena načrtuje tudi parkovna lokalna skupnost.«.

OBRAZLOŽITEV

triglav

Splošno:

Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so “nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki”. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim “kraljestvom” napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (Dr. Matjaž Kmecl, Znanstveni in strokovni posvet SAZU – Triglavski narodni park?, 2003) 

Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, čeprav lahko trdimo, da je danes samo še na eni tretini parka, še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Na tej tretini Triglavskega narodnega parka je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varuje ustava RS in drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše. Na drugih dveh tretinah parka, pa očitno več ne podlegata sedanjemu zakonu o TNP in drugim zakonom.

Zavedanje, da gre v Julijskih Alpah za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (2017), ko izgublja, zaradi posegov ljudi, čedalje več vrednoti. 

2.člen:

(6) Ta sprememba omogoča politične odločitve posameznih gradenj v TNP z izključitvijo strokovne javnosti, druge javnosti in NVO. V AAG to razumemo, da bomo imeli, v kolikor se ta sprememba zakona sprejme, toliko infrastrukturnih in naravovarstvenih politik v TNP, kolikor je vanj vključenih občin. Navsezadnje sprejetje tega člena zakona pomeni razpad edinega NARODNEGA PARKA in USTANOVITEV OBČINSKIH PARKOV v kolikor bodo še dosegali kriterije zaščitenih parkov.

rudno-polje-akumolacija-2_thumb

3. člen:

(5) Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in je bila do osamosvojitve Slovenije kulturna dediščina naših Alp sorazmerno dobro ohranjena. Da je šlo za izjemno dediščino, ki ni bila pomembna le za nas, ampak je imala velik pomen tudi v mednarodnem merilu, so nam priznavali številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so zaenkrat še  kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program, območje Triglavskega narodnega parka pa je za sedaj še zelo pomembno območje NATURA 2000, po vpisu pa se je začel boj kdo bo pograbil večji kos pogače v TNP, ki mu bo prinesla čez leta dobiček predvsem kot športna in turistična destinacija. Tak nadzoren primer nenadzorovane gradnje, si je zaradi pričakovane slave in dobička privoščila Smučarska zveza Slovenije, ki je gradila na Rudnem Polju, z pomanjkljivimi strokovnimi podlagami, z EU sredstvi smučarski tekaški center, ki ga želi sedaj MOP »sanirati«. V tem sklopu centra je zavestno zgradila tudi večji VODNI ZBIRALNIK od dovoljenega. Investitor (SZS) je za gradnjo vodnega zbiralnika pridobil gradbeno dovoljenje, št. 351-375/2008-15 z dne 22.09.2008, za vodno površino 850 m2, globino do 2,40 m in prostornino 1.400 m3. V letu 2009 zgrajen vodni zbiralnik z vodno površino 2.284 m2, globino cca. 2,90 m in prostornino 5.478 m3 je v nasprotju s PGD projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem.

V času gradnje tega vodnega zbiralnika je bila prisotna tako inšpekcija, razna ministrstva in uprava TNP, pa začuda nihče ni opazil, da se » namesto hiše gradi stolpnica«, kako so ta strošek izgradnje večjega vodnega zbiralnika opravičili v finančnem poročilu, za porabo namenskih sredstev iz EU pa je drugo vprašanje.

Vodni zbiralnik investitor uporablja nezakonito že nekaj let za zbiranje vode za zasneževanje tekaških prog. To umetno zasneževanje pa predstavlja veliko grožnjo naravi v TNP.

Gostota umetnega snega je od 300 do 500 kg/m3 in se tako razlikuje od gostote naravnih vrst snega, ki je od 30 do 600 kg/m3. V tujini so izdelali določene raziskave vplivov umetnega snega na vegetacijo, vendar pa iz teh raziskav ne moremo potegniti splošnih zaključkov, ker veljajo za vsako smučišče drugačni pogoji. V splošnem velja, da se število rastlinskih vrst zmanjša.

Po trditev podkrepimo z diplomsko nalogo:

Aleksandra VALENČAK LIKAR

AKTIVNOST IN RAZVOJ RASTLIN NA OBMOČJU UMETNO ZASNEŽENEGA SMUČIŠČA MAGISTRSKO DELO

2.3. VPLIVI NA RASTLINE –

Iz raziskav na rastlinstvu smučišč je razvidno, da z naraščanjem nadmorske višine prevladujejo s hranili revnejša, hladnejša in svetlejša ratišča ter boljša prezračenost tal. Rastlinska produkcija z naraščanjem nadmorske višine pada, medtem ko vegetacija kaže tendenco k večji vrstni raznolikosti (Stöckli in sod. 2002). Wipf in sodelavci (2002, 2005) so potrdili, da uporaba pobočij v namene smučanja spreminja rastlinsko sestavo. Ugotovitve na smučiščih z umetnim in naravnim snegom kažejo, da so vplivi na rastline odvisni od lastnostni snega. Na dodatno zasneženih progah so pogostejše rastlinske vrste s kratko vegetacijsko periodo (t.i. snowbed species, Körner 2003), ki rastejo na rastiščih z debelo snežno odejo in kratko periodo brez snega, medtem ko so na progah z naravnim snegom pogostejše rastlinske vrste (t.i. wind edge species, Körner 2003), ki rastejo na rastiščih z malo snega, ki obleži kratek čas, in izjemno nizkimi temperaturami (Wipf in sod. 2002, 2005, Stöckli in sod. 2002). Spremembe v vrstni sestavi so tem večje, čim daljše obdobje se je smučišče zasneževalo.

Kazni za odtrgano (uničeno) eno zaščiteno rastlino s strani posameznika, po zakonu o ohranjanju narave se gibljejo med 100 in 300 evri, po zakonu o TNP, kjer veljajo še dodatne omejitve glede nabiranja (uničevanja) rastlin, pa med 1000 in 4000 evri( kar v AAG zagovarjamo in to navajamo le za podkrepitev dejstev). Po mednarodnih konvencijah, ki urejajo nezakonito trgovino in uničevanje ogroženih vrst, obstaja možnost uvedbe kazenskega postopka.

V primeru tekaške proge, pa ni znano, koliko rastlin ali celih rastlinskih vrst je bilo na območju tekaških prog v preteklih letih umetnega zasneževanja namensko uničenih, saj na MOP niti pri Zavod RS za varstvo narave ni interesa, da bi vsaj napravili primerjalno študijo, koliko in kakšne vrste rastlin uspevajo na področjih umetnega zasneževanja in kakšne, ki rastejo na območjih brez vpliva umetnega zasneževanja. Koliko kazni ali koliko ljudi bi bilo zaradi tega kazensko odgovornih, za eventuelnem številčnem zmanjšanju rastlinskih vrst ali celo izumrtju celotne rastlinske vrste na območju umetnega zasneževanja (Kazenski zakonik KZ-UPB1 – Poškodovanje tuje stvari 224. člen ), zaradi zgoraj navedenega ni znano, čeprav se Rudno Polje nahaja v edinem narodnem parku v Sloveniji.

AAG je sodeloval dvakrat kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja OVS, za vodni zbiralnik na Rudnem Polju. Prvič smo postopek za pridobivanje OVS uspeli zaustaviti na Upravnem sodišču, drugič pa smo uspeli zaustaviti postopek že na ARSO. V tem drugem primeru se je SZS pritožila na MKO, ki pa je pritožbo zavrnilo. Zaradi sodelovanja v postopkih nam je dobro poznana ta problematika na tem področju.

Ta sprememba zakona ne bo vplivala samo na legalno zbiranje vode za zasneževanje in posledično na uničevanje rastlin, temveč se bo povečal tudi motorni promet v TNP in število obiskovalcev, kar bo imelo velik vpliv škodljiv vpliv na vso biodiverziteto na tem območju narodnega parka.

3. členu:

(6) Ta prenaša pomembne posege, kot so vodni zbiralniki in dodatne žičnice izven obstoječih središč, kot je omemba žičnice ali ceste iz Tolminske strani na Vogel, kar na lokalno skupnost. Opozarjamo, da vodni zbiralniki zahtevajo dodatno vodo, ker je iz deževnice in snega ni dovolj. To pa pomeni dodaten poseg, ki ni opredeljen. Od kod voda, na primer na Vogel in Zatrnik?

In zakaj dodatna in kakšna povezava iz Tolminske strani na Vogel, če pa ima

Tolminska stran vlak v Bohinjsko Bistrico, do gondule pa se lahko uvede električni avtobus, če seveda obstaja interes.

AAG še posebej opozarja tudi na klimatske spremembe v Sloveniji, kjer uradni podatki beležijo rast povprečnih in tudi zimskih temperatur v omenjenih središčih. Zakon o TNP je bil sprejet pred sedmimi leti in od takrat so se zimske temperature dvignile pa tudi snežne padavine zmanjšale. Trend pa gre še v tej smeri naprej. Zato je neracionalno in gospodarsko škodljivo vlagati v drago in naravi škodljivo izdelavo umetnega snega in novogradnje povezav, saj bodo stroški pristali na državi, lokalna skupnost jih ne bo sposobna pokrivati in bodo smučišča stalno v izgubi. Tudi stanje narave na Voglu na progah je katastrofalno, kar lahko vsak vidi poleti. Narava se več ne more razviti na velikih površinah, ki so ji bile odvzete.

Žal so naše Alpe precej nižje in je gospodarsko škodljivo riniti z glavo skozi zid in z novimi investicijami povzročati nove izgube!

Pojasnilo zakaj smo proti umetnemu zasneževanju pa smo podrobno opisali zgoraj.

Ostale spremembe zakona:

Te so le lepotnega značaja in bi se jih lahko rešilo drugače.

Zaključek

V AAG smo zato presenečeni in ogorčeni, da je sedanje ministrstvo MOP spisalo Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je napisan za ciljno javnost že v sklopu predvolilnega boja.

V AAG poudarjamo, da nikoli nismo bili proti športu in rekreaciji državljanov, smo pa proti nelegalnim gradnjam in uničevanju narave še posebno na zaščitenih področjih. Za primer »DOBRE PRAKSE« na tem področju, si lahko vzamete izgradnjo Nordijskega centra Planica, kjer so zgradili sodoben center izven meja TNP, tudi z vodnim zbiralnikom. Center je zgrajen z ustreznimi gradbenimi dovoljenji. Vodni zbiralnik pa ne predstavlja past za dvoživke in divje živali.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Povezave:

AAG in DOPPS–preprečila izdajo naravovarstvenega soglasja za akumulacijski bazen Rudno Polje–biatlon–Pokljuka

ARSO NI IZDAL OKLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA ZA ČRNO GRADNJO AKUMULACIJSKEGA BAZENA NA RUDNEM POLJU

PRITOŽBO SMUČARSKE ZVEZE–POVEČANJE AKUMOLACIJSKEGA JEZU RUDNO POLJE, JE mko ZAVRNIL

NEZAKONITA GRADNJA IN POSLEDIČNO DEGRADACIJA OKOLJA NA ZAVAROVANEM OBMOČJU V TNP – RUDNO POLJE

Bazen ne bo postal napajalnik za živino

TA VODA JE TAKO IMENITNA, DA JE VREDNA VSAKEGA KRAJCARJA


RAZVOJNA ZADRUGA SOČA-TRENTA

Zg.Trenta

Ustanovitev zadruge Soča-Trenta leta 1992 je bil izreden dogodek. Njena zgodovina ima vrsto izjemnih, morda celo nenavadnih, skorajda iz rubrike saj ni res, pa je; do okoliščin, ki so bile docela zahtevne. Začetniki so s projektom dobesedno živeli in še danes živijo. Zadruga kot organizacija se je tedaj zdela najprimernejša oblika za razvoj doline, nujno potrebna za izvajanje projekta Celovit razvoj Trente, Soče in Lepene. Krajani Soče in Trente so si prizadevali ustanoviti tako obliko organiziranosti, ki bo imela vpliv na vsa dogajanja v dolini, ki bo delovala tako horizontalno, kot vertikalno, to pomeni med krajani v najširšem pomenu in navzgor do državnih institucij in struktur. Odločati mora o vseh vprašanjih, ki zadevajo dolino, od najosnovnejših, vsakdanjih problemov, do globalnih razvojnih vprašanj. Imeti mora ključno besedo pri odločanju o usodi doline. Po slovenskem zakonu o zadrugah lahko zadrugo ustanovijo najmanj trije ustanovitelji. Ustanovitelji so lahko fizične oziroma pravne osebe, ki pa morajo biti poslovno sposobni. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi. Zadruga potrebuje občni zbor, kot najvišji organ zadruge; upravni odbor, katerega predsednik je predsednik zadruge; nadzorni odbor; direktorja zadruge, ki organizira in vodi redno delo zadruge. Vsak član zadruge mora vpisati en delež. Član vplača delež v denarnem znesku, lahko pa plača delež tudi v nedenarnem znesku, ki je izražen v denarni vrednosti. Vrste nedenarnih deležev so bile v Zadrugi Soča-Trenta razne služnosti, pravica do prehoda preko zemljišča, najem nepremičnine, pravica do uporabe nepremičnine in stvari, mnogotera priložnostna dela. Premoženje zadruge predstavljajo stvari, pravice in denar. Viri zadružnega premoženja so deleži članov in drugi viri, ki jih je zadruga pridobila. Namen zadruge je pospeševanje gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Članstvo v Zadrugi Soča-Trenta pokriva danes okoli 50 gospodinjstev iz celotnega območja. Registrirana je bila predvsem za investicije v razvoj; gospodarjenje z gozdovi, pašniki in vodami, ki so v državni lasti ali javno dobro na podlagi koncesijskih pogodb z RS; opravljanje skupnih dejavnosti v dolini: turistično posredovanje, komunala; proizvodne dejavnosti ter promet blaga in storitev na trgu; varstvo naravne in kulturne dediščine; kmetijstvo in izobraževanje. Zadruga Soča-Trenta pokriva zelo široko področje dejavnosti, izpeljala je veliko projektov, manjših in tudi bolj odmevnih ter dosegla veliko prepoznavnost. Zaradi usmerjenosti v razvoj in pomoč domačinom, je imela Zadruga Soča-Trenta vpliv in široko podporo v javnosti in pri institucijah na različnih ravneh. Pomemben razlog za ustanovitev zadruge Soča-Trenta je bila tudi gradnja mHE Krajcarca, kjer je bilo osnovno izhodišče, da se obstoječi resursi v največji možni meri uporabijo v prid domačinov in razvoja doline. mHE Krajcarca je vodni vir, hidroelektrarna in proizvaja elektriko za celotno lokalno skupnost. Krajcarca je bila temeljni kamen Zadruge Soča-Trenta, slednja jo v celoti upravlja in razpolaga z njo ter prevzema vse obveznosti, ki iz tega sledijo. Hidroelektrarna je pričela z delovanjem leta 1996, lansko leto 13. julija so praznovali dvajse to obletnico obratovanja in to je bila priložnost, da so se spomnili in zahvalili vsem, ki so pri njeni izgradnji kakorkoli sodelovali. Izgradnja Krajcarce je bil ambiciozno velik projekt. Imeli so mnogo težav, od naravovarstvenikov, ki so jih milo rečeno napadli po turško z ognjem in mečem in trkali na njihove vesti, do raznih uslužbencev parkov ter Ministrstva za okolje in drugih para-institutih, ki so se jih privoščili na tak in drugačen način. Zapleti pri izgradnji mHE Krajcarca, ki jih ni zakrivil investitor, so povzročili velike finančne obremenitve, zadruga je bila v velikih dolgovih in se je desetletje ukvarjala z reševanjem teh problemov, deset let so delali le za upnike in se predvsem trudili mHE ohraniti v rokah domačinov. Marsikdo ni verjel, da bodo uspeli. Preveč je bilo zapletov, spotikanj, oviranj in s poleni, ki so frčala stalno in spet in spet pod nogami in še kod drugod, bi se cela dolina ogrevala nekaj zim, ampak takšnih kot so bile nekoč, ko je vsaka domačija pokurila dvajset metrov drvi in tudi več. Gospod Siniša Germovšek, ki je bil dvajset let direktor Zadruge Soča-Trenta, danes je častni član, meni, da je bil vsak korak potreben, četudi mučen in včasih izguba časa, a trajnostni razvoj rabi čas in je zato lahko trajen. Z izgradnjo in delovanjem so želeli olajšati pot vsem onim, ki bi želeli koristiti naravne vire pošteno in korektno. Hidroelektrarna je dobila ime po mitski zgodbi. Stara ženica in njen mož sta po dolgi poti, vsa utrujena prišla do reke iz katere sta zajela čašo vode. Gospod je bil nad popito vodo tako navdušen, da je dejal: “Ta voda je tako imenitna, da je vredna vsakega krajcarja!“ Iz žepa je potegnil poslednji krajcar, ki ga je še imel ter ga vrgel v reko. Po tem znamenitem krajcarju je mHE Krajcarca dobila svoje ime. Glavna ugodnost, ki so jo domačini dobili od Krajcarce, je ugodnejša elektrika. Zadruga Soča-Trenta je malo hidroelektrarno Krajcarca v Trenti zgradila z namenom, da bo »kovala krajcarje« za dolino in njene ljudi in zastavljeni cilj je bil v pretežni meri dosežen. Poleg tega je trajnostna izgradnja mHE Krajcarca prepričljiv dokaz, da so spoštovali dediščino prednikov, ki so živeli v zglednem sožitju z naravo in svojim okoljem. Leta 2016 je Zadruga Soča-Trenta na Logu v Trenti odprla tudi sodoben market. Eden izmed najlepših predelov Slovenije, dolina Trente, je bila več let brez trgovine. To je negativno vplivalo tudi na razvoj turizma. Poleg domačinov so osnovno preskrbo najbolj pogrešali obiskovalci v kampih in počitniških domovih. Zadruga Soča-Trenta je delovala tudi na področju socialne pomoči in socialnega varstva. Pomagala je dvema družinama, čigar gospodarja sta leta 1997 po žledolomu čistila gozd, odlomila se je bukova korenina ter ju pokopala pod seboj. Velika tragedija v Trenti, ko sta dve družini ostali brez hranitelja. Družina enega od umrlih je ravno gradil hišo in Zadruga Soča-Trenta je tej družini pomagala izgraditi hišo, našla je donatorje in priskrbela celoten material. Družini bosta Zadrugi Soča-Trenta zagotovo vekomaj hvaležni.

HE krajcercaHE krajcerca2HE krajcerca3

Razvojna Zadruga Soča-Trenta je odličen primer, kako ljudi združiti, jih v težkih razmerah spodbujati k vztrajanju in obenem voditi premišljeno poslovanje za blaginjo vseh članov in domačinov. Tovrstnih zadrug je v Sloveniji zagotovo premalo in bi bilo spodbudno, da bi se ustanavljale ter s skupnimi močmi pripomogle k boljšemu izkoriščanju naravnih virov. Naravni viri so pomembni za trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo. Če želimo našo Zemljo ohraniti in z njo živeti v sožitju še dolgo časa, potem se moramo obrniti nazaj v naravo in sprejeti, kar nam sama ponuja. Razvoj človeka je šel tako daleč, da smo pozabili od kje smo prišli. Pozabili smo, da je bila in je narava prva, ki nam nudi preživetje, zato je za nas obvezno, da ji njeno veličino in dobrodušnost vračamo vsaj z spoštovanjem in ohranjanjem njenega ekosistema. Naj nam bodo lep zgled domačini področja Trenta-Soča in njihovo zadružno delovanje.

Po drugem tiru brez oprtnih vlakov?


božo2

Božo Dukić – član UO AAG

Vsak čas prinaša drugačno vsebino pogovorov prek javnih medijev in raznovrstne vsebine raznih internih diskusij. In nacionalna televizija nam je pretekli teden ponudila v gledanje pogovor štirih naših poslancev, med katerimi je bil tudi predsednik odbora DZ za infrastrukturo. Govorili so o drugem tiru, ob medsebojnem prepričevanju o dobro zastavljenem vladnem projektu ter o njegovih pomanjkljivostih.

tir2

Pogovor je tekel kot običajno, do trenutka, ko je predsednik odbora za infrastrukturo v DZ pojasnil, da po sedanjem predlogu tir ne bo omogočal vožnje tako imenovanih oprtnih vlakov (vožnja tovornih vozil s tovorom), ker ni dimenzijsko tako prirejen. Udeleženci pogovora v tistem trenutku niso dojeli pomena izrečenih besed.

In tudi sam sem moral še enkrat pogledati posnetek oddaje, da sem razumel izjavo predsednika odbora za infrastrukturo. To pomeni, da bo tovorni promet še naprej uničeval avtocesto skozi Črni Kal in davkoplačevalski denar se bo še naprej porabljal za njeno vzdrževanje.

In to je zagotovo razlog, da je škoda izgubljati besede o projektu, ki ne more zadovoljiti potreb, zaradi katerih naj bi se gradil, in tudi zagovorniki takšnega projekta si ne zaslužijo nobenega spomenika za svoje zamisli iz davkoplačevalskega denarja.

E-AVTO-MLADI


Predelava avta – pilotni projekt za mladino

Eko sklad bo v letu 2017 podprl vsaj 21 okoljskih komunikacijskih projektov in dogodkov.  V okviru razpisa je na Eko sklad prispelo 21 vlog, od katerih jih je bilo 15 uvrščenih v ocenjevanje. Za sofinanciranje je bilo izbranih 5 projektov organizacij med drugim tudi projekt Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave:

Od bencina k elektriki – predelava avta – pilotni projekt za mladino.

smart

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

ZA POŽAR NA POČKU JE KRIV VETER???


Na svetovni dan vod smo opozorili javnost, da je  Alpe Adria Green je pred dvema letoma poslala na ustavno sodišče podala pobudo za ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče slovenske vojske Postojna. Uredba naj ne bi bila skladna z ustavo in drugimi zakoni.

Teden dni za tem, pa je izbruhnil  požar na strelišču Slovenske vojske na območju Ilirske Bistrice v katerem sta se poškodovala dva gasilca, enega so reševalci zaradi opeklin odpeljali v ljubljanski klinični center. Pri izvedbi streljanja vojska vedno zagotovi požarno stražo, je povedal Simon Korez z Morsa za 24 ur.com.

Tokratni požar je zakrivil veter???

V kolikor vojska ne bi imela vojaških vaj tudi iskre, ki je baje zakurila podrast in iz katere je nastal požar ne bi bilo.

V sporočilu 22.03. smo med drugim zapisali, da je sporna uredba omogoča ( dovoljuje)  onesnaženje tal in s tem pitne vode, kar se je potrdilo v tem požaru, saj so poleg podrasti gorela tudi vozila gasilcev in  vojaška oprema, ki so po vsej verjetnosti onesnažila tla in podtalnico, ki je vir pitne vode na tem območju.

poček požar 1

slika POP TV

POVEZAVA:

Svetovnemu dnevu vode 2017 na rob

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2017/03/22/svetovnemu-dnevu-vode-2017-na-rob/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Strokovna skupina Dvotirna proga projekt 4 km IZJAVA ZA JAVNOST št. 3


Strokovna skupina

Dvotirna proga projekt 4 km IZJAVA ZA JAVNOST št. 3

Strokovna skupina ugotavlja dne 02.04.2017, da je Vlada ravnala pri vodenju in pripravi projekta za železniško povezavo (Drugi tir projekt 20 km – vladni projekt) med Koprom in Divačo popolnoma nepregledno, v škodo R Sloveniji in v nasprotju z veljavnimi predpisi o pripravi javnih investicij in odločanju o njih, kar omogoča poleg kršitev predpisov in neustreznega odločanja tudi koruptivna ravnanja vpletenih.

Ugotavljamo, da je tako neurejeno stanje za izvajanje in pripravo investicije predvsem v naslednjem:

1. Vlada predlaga sprejem zakona o financiranju drugega tira, ki je inženirsko nedodelan in zato premalo opredeljen zato trdimo, da je vrednost investicije nedoločena. Predvideni viri financiranja v času življenjske dobe bremenijo pretežno slovenske davkoplačevalce, koristi pa imajo sosednje, zaledne države.

2. Predlog zakona ne opredeljuje cilje in bodočih kapacitet, ki naj bi bili doseženi s projektom. Rok izgradnje ni določen, ker ne odgovarja na dograditev dvotirne povezave Koper-Divača, niti ne pove, kaj bo z obstoječim tirom ter predvsem ne določa vrednost končne rešitve in kdo bo financiral celoto povečanja kapacitet 5. koridorja.

3. Predloženi projekt je tehnično, logistično in časovno glede bodočih kapacitet nedodelan, pomanjkljiv v detajlih, zato je vsakršno ocenjevanje vrednosti nestrokovno in zato za javnost nepregledno. Amatersko »zmanjševanje« strokovno določene investicijske vrednosti na podlagi nedodelanih projektov, pa je samo dokaz več, da se javnost zavaja z namenom sprejemanja škodljivih odločitev.

4. Predloženi vladni projekt Drugi tir projekt 20 km je časovno popolnoma v neskladju z rastjo prometa v Luki Koper. Projekt sploh ne zagotavlja povečanih transportnih kapacitet 5.koridorja, kakor bi pričakovali pri strateškem načrtovanju.

Nadaljnje ugotavljamo, da je potrebno za razvoj logističnih poti med Koprom, Budimpešto, Gradcem in drugim srednjeevropskim prostorom upoštevati naslednje elemente:

1. Najhitreje zgraditi, v nekaj letih, povečanje kapacitet železniškega transporta med Luko Koper ter logističnimi centri, kot končnimi koristniki v 5.koridorju.,

2. Čim ceneje, skladno s standardi in osnovnimi naravovarstvenimi smernicami zgraditi ustrezno infrastrukturo tako, da ne bomo po nepotrebnem zgubljali konkurenčnost z dodatnimi stroški pri prevoznikih in da ne bomo po nepotrebnem obremenjevali slovenskih davkoplačevalcev.

3. Ekonomsko upravičene investicije moramo graditi tako, da ne bomo delali nepotrebne škode v okolju, naravi in predvsem da bomo povečali kakovost življenja ljudi, živali in vegetacije ob obstoječi progi.

Projekt Drugi tir projekt 20 km (vladni projekt) bo pustil v sedanjem slovenskem prostoru globoke in nepopravljive posledice, ker se ni upoštevalo:

1. pripombe okolje varstvenikov, zato neupravičeno povečuje obremenitve okolja,

2. ker ne omogoča primernih kapacitet železniškega prevoza na 5. koridorju,

3. ker brez dodatnih investicij, ne zagotavlja pogojev po Ten-T dogovora vlad v EU,

4. ker nima pripravljene ustrezne dokumentacije, kakovostnih predračunov, popisa del in programov dela, kar bi edino omogočilo oddajo dela po zakonitih postopkih in gospodarno ter nekoruptivno izvajanje,

5. ker močno posega v geološke prelomnice in v vodne sisteme ter krajinski park t.i. Kraškega robu z izjemno obsežnim novim posegom.

Zaradi tega, ker smo v času usodnih odločitev pomembnih za nadaljnji razvoj predlagamo, da se preveri vse predlagane inženirske rešitve poteka trase in načine izvedbe, ki bi zagotovile povečanje kapacitet železniške povezave med Koprom in Divačo, pospešila sam čas realizacije, zagotovila čim manjši vpliv na okolje ter ne nazadnje, da ne bo finančno dodatno obremenila druge razvojne možnosti države.

Vprašanje projekta Drugi tir je za vse Slovence pomembno, ker to ni vprašanje ene vlade ali enega ministra. Razlika med predlogi in vladnim projektom je v tem, da se odločamo ali zgraditi v treh letih dvotirno progo za 800 milijonov namesto v petnajstih letih za 2.500 milijona (vladni projekt Drugi tir projekt 20 km) ter sočasno pri vladnem projektu zmanjšati kakovost življenja ter povečati požarno nevarnost vsem prebivalcem ob progi. Trditev, da se je predloženi projekt delal 21 let je neresnična, ker izvedeni dokumenti dokazujejo idejne rešitve in študije od leta 2004 naprej.

Trdimo, da je sodelovanje vseh strok nujno za tako velik projekt, izdelava glavnih projektov za različne variante in šele nato po gospodarnih kriterijih lahko pride do razumne odločitve.

Vladni projekt Koper-Divača, sporen tudi zato, ker je nima ustreznih dokumentov po ZGO, zato predlagamo, da se na stroške investitorja, to je države, izdelajo glavni projekti za izvedbo za obe varianti s tuneli (20,4 km oz. 59 km) po predlogu vlade in s tunelom ( 4 km) po predlogu strokovne skupine. Z obema projektoma naj se odpre javni natečaj za izvajalca del in tisti, ki bo dosegal najboljšo oceno po vnaprej določenih kriterijih bo dobil izvedbo (na ključ).

Resni in gospodarni kriteriji primerni za končno odločitev o izvedbi projekta, so lahko naslednji:

maksimalna gospodarska učinkovitost projekta

ob minimalnih stroških obratovanja

najkrajši rok izgradnje

spoštovanje okoljevarstvenih predpisov in

zagotavljanje povečane kakovosti življenja prebivalcev ob progi.

Izdelava dokumentacije za dve do tri variante je lahko hitra – za eno pravi vlada, da jo že ima, druge se lahko pripravijo v nekaj mesecih (ob združevanju naših projektantskih zmogljivosti).

Vlada pa se mora zavezati, da bo pospešila zbiranje soglasij, saj ima za pospeševanje že osvojeno znanje in sposobnost.

Vabimo vse, ki kaj znajo in imajo dokazljivo znanje ter sposobnost, naj predložijo realne rešitve, ki temeljijo na poznavanju vseh strokovnih področij, potrebnih za tak projekt!

Vse institucije, slovensko javnost in medije pa pozivamo, da uveljavijo principe sodelovanja in druge razvojne modele, ki zagotavljajo zmožnost javnega delovanja in predstavljanja znanja slovenski javnosti.

Posebej vabimo ministra in njegove strokovnjake, da se pogovorimo z resničnimi argumenti v strokovnih krogih. Vlada lahko doda zunanje svetovalce iz kabineta predsednika. Prav tako vabimo vse pripravljalce investicije, da pred javnostjo povedo ali imajo v predračunih en tir ali dva in če sta dva, kje potekata in kakšna je prava vrednost ter predvsem kakšni so obratovalni stroški investicije.

Posebej apeliramo na poslance, da se pred odločanjem o zakonu skrbno seznanijo z možnostmi in s posledicami. Neodgovorno se je o takih vprašanjih odločati pod pritiski in po vsiljenih hitrih postopkih ter parcialno, kot je to predlagano v predlogu zakona.

Menimo, da se mora pri javnih projektih za sredstva davkoplačevalcev zagotoviti verificirane razprave in predvsem javnost dela zato, da končno začnemo zagotavljati tudi za javne investicije gospodarnost po zgoraj naštetih kriterijih.

Za strokovno skupino prof.dr. Jože Duhovnik s strokovnjaki:

strojništvo: prof.dr. Jože Hlebanja, dr.Julij Bertoncelj, prof. dr.Franc Kosel

tehniška fizika: prof. dr. Janez Možina

elektro in energetika: prof.dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Peter Novak

gradbeništvo: Danijel Magajne, univ. dipl.ing.gradb., Peter Černigoj, univ.dipl.ing.grad., prof.dr. Andrej Umek

montanistika: prof.dr. Jakob Likar

naravovarstvo: prof.dr. Dušan Plut, dr.Anton Komat

arhitektura: prof. Janez Koželj, Andrej Čufer univ.dipl.ing.arch.

pravna zaščita: prof.dr. Bojan Pretnar

Država se še ne namerava odpovedati Počku


Goran Mance – DELO 

 

Glede osrednjega vadišča občina Postojna in ministrstvo ostajata na nasprotnih bregovih.

 

 

 

Država se še ne namerava odpovedati Počku

Zahteve lokalne javnosti po zaprtju vojaškega poligona segajo že v leto 2000. Foto: Tomi Lombar/Delo

Postojna – Posledice vojaških dejavnosti na Počku že vrsto let najbolj čutijo prebivalci Postojne in okoliških naselij v neposredni okolici vadišča. Streljanje s težkim orožjem, detonacije minsko eksplozivnih sredstev in preleti vojaških letal povzročajo nejevoljo pri lokalnem prebivalstvu.

Zahteve lokalne javnosti po ukinitvi vojaškega poligona segajo že v leto 2000, ko je na občinskem posvetovalnem referendumu za zaprtje vadišča glasovalo 70 odstotkov občanov. Referendumska odločitev občanov predstavlja osnovno izhodišče za zaprtje vadišča, pravijo na občini Postojna in poudarjajo, »da je njihov osnovni cilj zaprtje vadišča na Počku, a se obenem zavedajo, da bo to dolgoročen proces«. Kako dolgo bo ta proces trajal, niso znali odgovoriti.
Nezadovoljstvu občanov zaradi vadišča se pridružujejo tudi okoljevarstveniki iz društva Alpe Adria Green (AAG), ki izpostavljajo neprimernost območja za vojaške aktivnosti in izražajo zaskrbljenost nad vplivom vojaških dejavnosti na okolje. Vojaški poligon se nahaja na občutljivem območju kraškega sveta, za katerega je značilna prepustnost tal. Vadišče tako predstavlja tveganje za onesnaženje podzemnih vod na postojnskem

.
Želje postonjčanov za zdaj ostale neuslišane
A vse kaže, da bodo želje Postojnčanov po zaprtju vadišča do preklica ostale neuslišane. Vadišče predstavlja enega od najpomembnejših objektov Slovenske vojske. Poleg tega, da je to osrednje vadišče Slovenske vojske, na katerem se usposabljajo vsi rodovi vojske, je tudi edino vadišče v Sloveniji, na katerem lahko vojska izvaja streljanje z oborožitvami večjega kalibra. Alternativnih lokacij v Sloveniji ni oziroma ne omogočajo varne izvedbe tovrstnih dejavnosti.
»Možnosti preselitve aktivnosti zunaj osrednjega vadišča so minimalne, že zdaj Slovenska vojska načrtuje le tiste dogodke, ki jih drugje v Sloveniji ne more izvesti. Pri tem si Slovenska vojska prizadeva, da je njihovo delovanje za okoliške prebivalce čim manj moteče in skladno z vsemi okoljskimi predpisi,« so pojasnili na ministrstvu za obrambo (Mors).

Pobude na ustavnem sodišču še niso na vrsti
Jabolko spora v odnosu domačinov in Morsa predstavlja uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna, ki jo je vlada sprejela leta 2014 z namenom prostorske ureditve za obrambne dejavnosti in njihova varnostna območja. Sprejetje uredbe Slovenski vojski omogoča gradnjo novih objektov na poligonu.
Proti uredbi so na ustavnem sodišče podane tri pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti. Občina Postojna ter društvo za varstvo okolja in narave AAG državi očitata, da je sprejela uredbo brez celovite presoje vplivov na okolje. Skupina lastnikov zasebnih zemljišč na območju vadišča pa državi očita, da sprejeta uredba čezmerno omejuje njihovo lastninsko pravico, onemogoča pa tudi svobodo gibanja in svobodno gospodarsko pobudo. Ustavno sodišče o vloženih pobudah še ni odločalo.

Vprašanje odškodnine in nadomestila ostajajo odprta
Tem pobudam dela družbo tudi zahteva vlade za oceno ustavnosti občinskega odloka iz leta 2011, s katerim je občina plačevanje o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča razširila na vadišče Poček. Namesto dotedanjih 65.000 evrov bi morala država po novem plačati dobrega pol milijona dajatev občini. Vlada občini očita, da si z odlokom želi zagotoviti nesorazmerno velik prispevek iz državnega proračuna in meni, da je do oprostitve plačila nadomestila upravičena, ker se zemljišče uporablja za potrebe »ljudske obrambe«.
Dogovor med občino in ministrstvom iz leta 2004 predvideva vsakoletna vlaganja v lokalno infrastrukturo v višini »do« 260.000 evrov. A ker si višino sredstev vsaka stran razlaga po svoje, ostaja tudi ta predmet spora. Na občini Postojna so nam povedali, da zdaj potekajo dogovori o načinu plačila odškodnin, saj bo Mors sofinanciral gradnjo novega gasilsko-reševalnega centra Postojna v višini 600.000 evrov. Poleg tega zahtevajo, naj Mors izplačuje neposredne odškodnine zasebnim lastnikom zemljišč na Počku. To na Morsu zavračajo, saj da za to ni pravne podlage.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!