V Dravogradu razburjajo načrti za vetrnice


STA, A. Š. – 27.04.2017

V Občini Dravograd nekatere občane razburjajo načrti Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za postavitev vetrne elektrarne na Ojstrici na območju Košenjaka. Območje Košenjaka je sicer občutljivo zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba.

 

Fotografija je simbolična. (Foto: Profimedia)

DEM je leta 2014 z lastno lasersko napravo začel izvajati meritve vetra, ki so potrebne za ekonomsko in tehnično oceno oz. preveritev lokacije. Analiza zbranih podatkov za pobočje Ojstrice je pokazala, da je lokacija za vetrno izrabo ugodna. Nato so izdelali že določene tehnične rešitve, lokacijo pa so znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne tudi ekonomsko ovrednotili in jo potrdili kot ustrezno, so pojasnili v DEM.

Na podlagi teh zaključkov so pripravili pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor oz. pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrno elektrarno Ojstrica. Gre namreč za prostorsko ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture, saj je predvidena postavitev polja vetrnih elektrarn z nazivno močjo pet megavatov ali več, te pa se v prostor umestijo tako, da se zanje izdela državni prostorski načrt.

Prejeli so pripombe Alpe Adria Green

Pobuda za pripravo DPN je od 24. februarja do 27. marca letos omogočala javnosti, da poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, je smernice oz. konkretne usmeritve in podatke s področij, ki so v njihovih pristojnostih, podalo 12 od 15 zaprošenih državnih nosilcev urejanja prostora in Občina Dravograd kot lokalni nosilec urejanja prostora. S strani javnosti so na ministrstvu prejeli samo pripombe organizacije Alpe Adria Green.

Ministrstvo, ki bo zdaj prejete smernice preučilo, pa je že izdalo odločbo, da je v postopku priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Terminski načrt postopka priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica sicer še ni izdelan, so med drugim pojasnili na ministrstvu.

V DEM so hkrati s pripravo tehnične in ekonomske dokumentacije naročili ornitološki monitoring kot del okoljske presoje. “Pokazalo se je, da obstajajo določene omejitve glede obsega oz. števila vetrnic na tem območju, ki jih bomo v nadaljnjih postopkih uskladili z varstvom narave. V primeru izbrane lokacije na Ojstrici so omejitve lokacije takšne, da je po ornitološki predpresoji možno postaviti tri vetrne agregate,” so pojasnili v DEM.

To pomeni glede na energetski potencial lokacije tri vetrnice po približno 3,3 megavatov moči, kar skupno znaša približno 10 megavatov moči in med 19 in 23 gigavatnih ur proizvedene električne energije na leto. Na DEM so še pojasnili, da bodo ugotovitev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da so sprejemljive tri vetrne elektrarne, “spoštovali in upoštevali”. Ob tem dodajajo še, da pa lahko postopek priprave DPN pokaže še dodatne omejitve v zvezi z morebitno postavitvijo vetrnih elektrarn.

Populacija koconoih kur

Tomaž Jančar iz društva za opazovanje in proučevanje ptic je poudaril, da je območje Košenjaka občutljivo zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba, kar se je v študiji, ki so jo naredili za DEM, tudi potrdilo. “Območje Košenjaka, ki je razglašeno tudi za naravno vrednoto, ima večjo populacijo divjih petelinov kot celo Pohorje skupaj,” je poudaril Jančar.

Večina načrtovane vetrne elektrarne na Ojstrici po njegovih besedah sega v najbolj občutljivo območje divjega petelina, zato na tistem delu ni sprejemljiva. Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa ornitologi sledov prisotnosti divjega petelina niso zaznali, predel pa je tudi zunaj območja naravne vrednote in je tudi že precej oddaljen od rastišč divjega petelina. Zato po mnenju ornitologov na tem delu vetrna elektrarna ne bi prekomerno škodljivo vplivala na divjega petelina. “Koliko vetrnic je na tem manj problematičnem delu mogoče postaviti, pa je tehnično vprašanje, ki ni z našega področja dela,” poudarja Jančar.

Občani Dravograda razburjeni

Načrti DEM v teh dneh razburjajo nekatere občane Dravograda, predvsem pobuda za osem elektrarn. Ob tem se tudi po družbenih omrežjih vrstijo pozivi, naj se občanom Dravograda predstavi celotna naložba.

Kot poročajo spletnega portala Dravograd.net o osmih velikanih “ni vedel nihče nič”;  ne svetniki, ne Dravograjčani, niti Ojstričani. Kot so zapisali pa naj bi po drugih podatkih nekateri neposredno vpleteni dobili celo obljubljene odškodnine. Prav tako naj nebi o zadevi, ki teče v ozadju niti podžupan Tone Preksavec. Občani, še bolj pa Ojstričani naj bi bili v popolnem šoku.

Odkritje, ki je v ponedeljek pretreslo Dravograd, bo imelo še velike posledice, sploh, ker so vpletena imena in sporni dokumenti znani in zanimivo bo slišati, kakšen je tokrat izgovor, še poroča Dravograd.net.

Kot še navajajao na omenjenem spletnem portalu je edini interes občine Dravograd, da se ceste na Ojstrico “znebi”, in jo potem vzdržujejo pri DEM ali “kakšnem drugem podjetju”.

Med tem je dravograjska županja Marijana Cigala pojasnila, da bodo v okviru rednega zbora občanov na Ojstrici 10. maja sodelovali tudi predstavniki DEM, ki bodo vsem zainteresiranim lahko ponovno predstavili načrte, potem ko so marca 2015 krajanom Ojstrice že prvič predstavili projekt. Zemljišče, kjer naj bi postavili vetrno elektrarno je v lasti zasebnika, ki se s postavitvijo strinja

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.