Alternativa drugemu tiru


Besedilo: Simon Šubic – Gorenjski Glas

Dr. Jože Duhovnik namesto drugega tira predlaga cenejšo dvotirno progo po obstoječi trasi Koper–Divača s strmim štirikilometrskim predorom, ki bi ga vlaki premagovali s pomočjo jeklene vrvi.

Dr. Jože Duhovnik trdi, da je alternativna dvotirna proga med Koprom in Divačo boljša, hitrejša in še zlasti cenejša rešitev od drugega tira, za katerega se zavzema vlada. / Foto: Primož Pičulin

Kranj – Medtem ko je vlada včeraj pohitela s potrditvijo zakona o drugem tiru, ki ga naj bi z 200 milijoni evrov financirala tudi naša vzhodna soseda Madžarska, ekipa pod vodstvom prof. dr. Jožeta Duhovnika, predstojnika katedre za konstruiranje in transportne sisteme s fakultete za strojništvo v Ljubljani, predstavlja svoj alternativni predlog dvotirne proge med Koprom in Divačo s kogeneracijo energije, ki je po njihovih izračunih precej cenejši od predlaganega drugega tira. Kot je Duhovnik pojasnil na torkovi predstavitvi alternativnega predloga v Kranju, so ga resneje začeli pripravljati šele pred dobrim letom dni, potem ko se je prvotna ocena vrednosti drugega tira z okoli 700 milijonov evrov dvignila že na 1,4 milijarde evrov, sam pa je celo prepričan, da nas bo drugi (in tretji) tir v končni izvedbi stal 2,5 milijarde evrov, ob tem da še danes ne obstaja popolna dokumentacija za resno oceno stroškov. Izgradnja dvotirne proge bi po drugi strani stala le 800 milijonov evrov in bi jo lahko realizirali v treh do petih letih, torej bistveno prej kot drugi tir, kar je bistvenega pomena tudi za Luko Koper, zatrjuje Duhovnik. Odločitev za drugi tir bi zato po njegovem pomenila popolno razvojno blokado države, ki bi morala odplačevati kredite, ali pa razprodajo Luke Koper.

Drugi tir, ki naj bi ga gradili od osem do deset let, bo potekal po povsem novi trasi, dolgi 27,1 kilometra, na kateri bi bilo kar osem predorov s skupno dolžino 20,5 kilometra, dva viadukta, trije mostovi in galerija, ob tem pa še 16,5 kilometra ubežnih predorov in 1,65 kilometra dodatnih povezav med predori in rovi. Proga bi se uporabljala samo v smeri Koper–Divača, tovorni vlak pa bi jo povprečno prevozil v slabih 29 minutah. V smeri iz notranjosti v Koper bi se vlaki še naprej vozili po obstoječi progi, za kar potrebujejo v povprečju dobrih 48 minut, ob čemer njena posodobitev ni predvidena oziroma stroški posodobitve niso vključeni v oceno projekta. Zaradi reliefnih značilnosti za potiskanje tovornih vlakov je že sedaj in bo še naprej treba uporabljati po dve lokomotivi. Duhovnik po drugi strani predlaga, da bi dvotirna proga večinoma potekala po že obstoječi progi Koper–Divača, ki bi jo modernizirali in ji dodali drugi tir s protipožarno in zvočno zaščito, kar bo prijaznejše tudi za ljudi, ki živijo ob progi. »Nov odsek je treba zgraditi edino na kraškem robu, ki bi ga premagali z izgradnjo dvotirnega štirikilometrskega predora, v katerem bi zaradi precejšnjega naklona uporabili inovativno rešitev sovprežne vleke z jekleno vrvjo in rekuperacijo električne energije,« razlaga Duhovnik. Vlak bi celotno progo v obeh smereh premagal v slabih 21 minutah, namesto dveh pa bi za posamezno kompozicijo zadoščala že ena lokomotiva. Dvotirna proga bi tako omogočila hitrejše čase pretovora in znižala stroške prevoza; ti naj bi na dvotirni progi znašali 2,6 evra pri toni, pri zdajšnji varianti drugega tira pa najmanj 4,6 evra pri toni.

Arhitekt Andrej Čufer je ob tem ocenil, da bo imel drugi tir zgrešeno protipožarno zaščito v predorih z neučinkovitim hidrantnim sistemom in s preredko postavljenimi ubežnimi rovi na vsakih 500 metrov. V alternativnem predlogu je zamišljen 3K-sistem prezračevanja z zračnimi loputami vsakih 100 metrov in z uporabo zraka z manjšim odstotkom kisika, predvideno pa je tudi avtonomno tirno gasilsko vozilo na vodno peno.

Povezave:

VABILO NA PREDSTAVITEV PROJEKTA DRUGEGA TIRA DIVAČA – KOPER S SOPROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

Cenejši drugi tir s kolesarsko progo

Peti koridor – Ceneje do Divače

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.