Alternativa drugemu tiru


Besedilo: Simon Šubic – Gorenjski Glas

Dr. Jože Duhovnik namesto drugega tira predlaga cenejšo dvotirno progo po obstoječi trasi Koper–Divača s strmim štirikilometrskim predorom, ki bi ga vlaki premagovali s pomočjo jeklene vrvi.

Dr. Jože Duhovnik trdi, da je alternativna dvotirna proga med Koprom in Divačo boljša, hitrejša in še zlasti cenejša rešitev od drugega tira, za katerega se zavzema vlada. / Foto: Primož Pičulin

Kranj – Medtem ko je vlada včeraj pohitela s potrditvijo zakona o drugem tiru, ki ga naj bi z 200 milijoni evrov financirala tudi naša vzhodna soseda Madžarska, ekipa pod vodstvom prof. dr. Jožeta Duhovnika, predstojnika katedre za konstruiranje in transportne sisteme s fakultete za strojništvo v Ljubljani, predstavlja svoj alternativni predlog dvotirne proge med Koprom in Divačo s kogeneracijo energije, ki je po njihovih izračunih precej cenejši od predlaganega drugega tira. Kot je Duhovnik pojasnil na torkovi predstavitvi alternativnega predloga v Kranju, so ga resneje začeli pripravljati šele pred dobrim letom dni, potem ko se je prvotna ocena vrednosti drugega tira z okoli 700 milijonov evrov dvignila že na 1,4 milijarde evrov, sam pa je celo prepričan, da nas bo drugi (in tretji) tir v končni izvedbi stal 2,5 milijarde evrov, ob tem da še danes ne obstaja popolna dokumentacija za resno oceno stroškov. Izgradnja dvotirne proge bi po drugi strani stala le 800 milijonov evrov in bi jo lahko realizirali v treh do petih letih, torej bistveno prej kot drugi tir, kar je bistvenega pomena tudi za Luko Koper, zatrjuje Duhovnik. Odločitev za drugi tir bi zato po njegovem pomenila popolno razvojno blokado države, ki bi morala odplačevati kredite, ali pa razprodajo Luke Koper.

Drugi tir, ki naj bi ga gradili od osem do deset let, bo potekal po povsem novi trasi, dolgi 27,1 kilometra, na kateri bi bilo kar osem predorov s skupno dolžino 20,5 kilometra, dva viadukta, trije mostovi in galerija, ob tem pa še 16,5 kilometra ubežnih predorov in 1,65 kilometra dodatnih povezav med predori in rovi. Proga bi se uporabljala samo v smeri Koper–Divača, tovorni vlak pa bi jo povprečno prevozil v slabih 29 minutah. V smeri iz notranjosti v Koper bi se vlaki še naprej vozili po obstoječi progi, za kar potrebujejo v povprečju dobrih 48 minut, ob čemer njena posodobitev ni predvidena oziroma stroški posodobitve niso vključeni v oceno projekta. Zaradi reliefnih značilnosti za potiskanje tovornih vlakov je že sedaj in bo še naprej treba uporabljati po dve lokomotivi. Duhovnik po drugi strani predlaga, da bi dvotirna proga večinoma potekala po že obstoječi progi Koper–Divača, ki bi jo modernizirali in ji dodali drugi tir s protipožarno in zvočno zaščito, kar bo prijaznejše tudi za ljudi, ki živijo ob progi. »Nov odsek je treba zgraditi edino na kraškem robu, ki bi ga premagali z izgradnjo dvotirnega štirikilometrskega predora, v katerem bi zaradi precejšnjega naklona uporabili inovativno rešitev sovprežne vleke z jekleno vrvjo in rekuperacijo električne energije,« razlaga Duhovnik. Vlak bi celotno progo v obeh smereh premagal v slabih 21 minutah, namesto dveh pa bi za posamezno kompozicijo zadoščala že ena lokomotiva. Dvotirna proga bi tako omogočila hitrejše čase pretovora in znižala stroške prevoza; ti naj bi na dvotirni progi znašali 2,6 evra pri toni, pri zdajšnji varianti drugega tira pa najmanj 4,6 evra pri toni.

Arhitekt Andrej Čufer je ob tem ocenil, da bo imel drugi tir zgrešeno protipožarno zaščito v predorih z neučinkovitim hidrantnim sistemom in s preredko postavljenimi ubežnimi rovi na vsakih 500 metrov. V alternativnem predlogu je zamišljen 3K-sistem prezračevanja z zračnimi loputami vsakih 100 metrov in z uporabo zraka z manjšim odstotkom kisika, predvideno pa je tudi avtonomno tirno gasilsko vozilo na vodno peno.

Povezave:

VABILO NA PREDSTAVITEV PROJEKTA DRUGEGA TIRA DIVAČA – KOPER S SOPROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

Cenejši drugi tir s kolesarsko progo

Peti koridor – Ceneje do Divače

Komisija za preprečevanje korupcije kritična do Predloga Zakona o drugem tiru


Komisija je kritična do Predloga Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z izvedbo investicije v izgradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper in do postopka njegove obravnave

drugi-tir

Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi popolne neprimernosti postopka obravnave predloga zakona o drugem tiru in njegove nedorečenosti v svojem včerajšnjem komentarju k predlogu zakona pozvala k umiku na to tematiko vezane točke z dnevnega reda včerajšne seje vlade.

Zakon je po mnenju komisije normativno presplošen in zaradi te nedorečenosti dopušča nastanek korupcijskih tveganj. Glede na to, da gre za enega pomembnejših zakonov s področja državnih investicij, postopek ne dopušča hitenja pri njegovi obravnavi, temveč zahteva maksimalno transparentno obravnavo in javno razpravo, vključno s pridobivanjem strokovnih mnenj. Pri tem ne more biti odstopanj niti zaradi pridobivanja finančnih sredstev EU.
Komisija tako izpostavlja, da ji predlog zakona o drugem tiru ni bil posredovan v usklajevanje, čeprav se njegova vsebina celo izrecno nanaša na njeno delovno področje in bi komisija tudi po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije morala imeti možnost, da poda mnenje o usklajenosti določb predloga zakona z zakoni in predpisi, ki urejajo področje preprečevanja korupcije in preprečevanja in odpravljanja nasprotja interesov, še pred obravnavo predloga zakona na vladi.
Poleg tega komisija ponovno izraža svojo globoko zaskrbljenost nad količino predlogov zakonov, ki se jih obravnava po nujnem postopku, kar je še posebej nerazumljivo v primeru predloga zakona o drugem tiru, ki so ga pristojne službe pripravljale zelo dolgo in predstavlja eno glavnih državnih naložb. Komisija ocenjuje, da so bili razpoložljivi trije delovni dnevi povsem nezadostni za poglobljeno proučitev tako pomembnega in obsežnega dokumenta ter za podajo predlogov s strani vseh zainteresiranih in vsebinsko vpletenih državnih organov in drugih javnosti.
Hkrati je povsem nerazumljivo, da se je tako pomemben dokument lahko obravnaval na današnji seji vlade, ob dejstvu, da je bil rok za oddajo komentarjev na predlog zakona konec včerajšnjega dne. Tako je komisija prepričana, da tudi njeni pravočasno oddani komentarji, ki jih je posredovala včeraj, na današnji seji vlade niso mogli biti obravnavani, še posebej ob dejstvu, da je bila točka s predlogom zakona o drugem tiru, kot ena od več kot 80 – tih, tudi na seji vlade očitno obravnavana po hitrem postopku, saj se je uradni del seje vlade po podatkih Urada Vlade za komuniciranje zaključil v manj kot uri in pol. Še več, komisija je prepričana, da pripravljavec zakona ni imel nikakršne namere v predlog zakona vključiti morebitne komentarje, ki bi jih prejel, četudi strokovno utemeljene, oziroma predlog zakona skladno z njimi spremeniti.
Poleg načelne ugotovitve, da je predlog zakona preveč splošen za ugotavljanje korupcijskih tveganj, komisija v svojih komentarjih, ki so priloženi v priponki, med drugim poziva k vgradnji potrebnih varovalk za večjo transparentnost nadaljnjega načrtovanja, upravljanja in gospodarjenja z drugim tirom ter opozorila na pomanjkanje dodatnih mehanizmov javnega nadzora, kar predstavlja precejšnje tveganje za korupcijska ravnanja vlade, družbe 2TDK d.o.o. in morebitnih družbenikov te družbe. Izpostavila je tudi nedorečenost vloge, pravic in obveznosti morebitnih družbenikov ter preveč okvirno naravo investicijskega programa in finančnega načrta projekta.

 

AAG poslal pripombe na “Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje”


cinkarna-celje_izpusti

V preteklih dneh je bil s strani MOP dan v javno razpravo “Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje – osnutek”. V AAG smo na MOP v zakonitem roku na Odlok posredovali pripombe:

 

  1. AAG podpira sprejemanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka v Celjski kotlini, tako pri PM10 kot pri PM2,5.

 

  1. Vendar AAG ugotavlja, da predlagani osnutek ne vsebuje vrste ukrepov, ki povzročajo že vrsto let onesnaženje s strupenimi delci, ki vsebujejo težke kovine, kot zelo strupen kadmij, pa cink in druge, kar so dokazale številne analize, ki so bile predstavljene v javnosti in tudi na konferencah s strokovnimi prispevki. Kurjenje in promet, ki ju Odlok obravnava, ne izpuščata kadmija, ki prihaja iz znanih virov, ki se jih Odlok ne dotika.

 

  1. Zahtevamo, da se v Odlok  nujno vgradi  člen  s takojšnjo izvedbo, da se viri strupenega prahu nevtralizirajo oziroma odstranijo. Gre za na primer deponijo stare Cinkarne in druge lokacije, pa tudi druge industrijske izpuste. Tako so ugotovili strupeni kadmij v prahu na strehah in okenskih policah, kar pomeni, da ga ljudje tudi vsakodnevno vdihavajo. Rezultati dolgoletne izpostavitve strupenemu prahu pa je privedlo do nadpovprečne obolevnosti prebivalstva za težkimi boleznimi. O tem obstaja veliko dokazov in ni potrebno čakati na nove analize.

 

  1. Obenem pa ugotavljamo, da je veliko premalo merilnih mest, še posebej v industrijskih delih mesta, kjer pa so tudi stanovanja. Zato predlagamo in zahtevamo inštalacijo več merilnih mest delcev PM10 in še posebej PM2,5.

 

  1. Slovenija bi morala takoj ukrepati proti virom strupenih delcev, saj jo k temu zavezuje tudi evropska komisija in če tega ne bo takoj storila, je edina pot prebivalstva, da se ponovno obrne na evropsko sodišče.

 

  1. AAG je pripravljen sodelovati pri izbiri lokacij za nova merilna mesta in tudi pri merjenju onesnaženosti zraka, saj razpolaga z natančno ustrezno opremo za več onesnažil v zraku.

  Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

NA ŠOLSKEM OTROŠKEM PARLAMENTU O VAROVANJU OKOLJA


SEKRETARKA Alpe Adria Green  je bila povabljena na šolski otroški parlament,kjer so učenci razpravljali o varovanju okolja

22. 3. 2016, Osnovna Šola Tone Čufar Jesenice

Otroški parlament je oblika sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje znanj o človekovih in državljanskih pravicah.

clip_image001

Razpravljalo sej e o pomenu varovanja narave in okolja in o možnostih, ki ih posamezniki imamo. Učenci so predstavili svoja mnenja s pomočjo zanimivih plakatov.

clip_image002

Otroškega parlamenta so se poleg učencev in mentoric udeležile, gospa Saša Femc Knaflič, ki se ukvarja z zdravo prehrano, gospa Polona Petrovič Erlah iz Društva za Naravo – Jalovec ter gospa Sašo Mlakar iz društva Alpe Adria Green. Prav vse so z veseljem prisluhnile predstavitvi plakatov, ki so jih pripravili učenci, in odgovarjali na njihova vprašanja.

clip_image003

Pogovarjali smo se o zelo zahtevni temi. Globalno segrevanje, ki je posledica človekovega neodgovornega ravnanja z naravnimi dobrinami, je očitno in nam grozi s svojimi posledicami.. Kljub temu da so okoljski problemi veliki, učenci pa še mladi, imajo veliko volje, da ohranimo naše okolje čim bolj zdravo, kar nas je v AAG zelo razveselilo. V pogovoru smo se dotaknili prometa iz izzivov onesnaževanja, možnosti ločevanja odpadkov, smotrne porabe energentov in dali velik poudarek na zdravem prehranjevanju z lokalno pridelano prehrano.

clip_image004

V AAG smo zelo veseli, da se tudi učenci zavedajo pomena varovanja okolja in narave.

clip_image005

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

AAG – EURO MOST IZVEDEL EKO PATRULJO NA REKI LIM


Društvo AAG – EURO MOST iz Bjelega Polja v Črni Gori, je 22.03.2017 na svetovni dan vod organiziralo EKOLOŠKO PATRULJO na reki Lim. V patrulji, ki so jo poimenovali “VSI SKUPAJ ZAŠČITIMO REKO LIM”, so sodelovali predstavniki iz ekoloških društev iz Srbije,Črne Gore in BiH.

Namen EKOLOŠKE PATRULJE je bil opozoriti vse odgovorne v državah po kateri teče reka Lim, da okoljevarstveniki v teh državah ne bodo več dovolili onesnaževanja reke. Proti onesnaževalcem se bodo z borili vsemi sredstvi z podporo celotne mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.

Euromost je 24.03.2017  o stanju reke Lim,obvestil delegacijo  EU v Podgorici. Ministrstvu za razvoja in turizem ter  agenciji za okolje v Črni Gori.so poslali zahtevo z pozivom, da se takoj vključno z občinami skozi katere teče reka Lim vključijo pobudi NVO iz Srbije in Črne Gore za reševanje nevzdržnega stanja na reki.

foto euromost,obilježavanje 22 marta svjetskog dana voda 4foto euromost,obilježavanje 22 marta svjetskog dana voda 5

17431399_1391965647529092_1743732907_o

17454907_1391965957529061_1610948719_o

17439921_1389107457814911_1703988689_n

17409888_1389107151148275_451901862_n

17409803_1389107327814924_234345206_n

17409751_1389107191148271_889166909_n

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Makedonija, Bosna in Hercegovina. V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu za zašito okolja in v javnem interesu za zašito narave.

Cesta Borisa Kidriča 37c, 4270 Jesenice, Slovenija, EU. e-mail: info@alpeadriagreen.com

25. MARCA 2017 ZA 1 URO UGASNIMO LUČI !!!


JAVNI POZIV DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE, OBČINAM, LOKALNIM SKUPNOSTIM, PODJETJEM IN OSTALIM

V soboto, 25. Marca 2017 vas pozivamo, da  za eno uro ugasnete luči, in sicer od 20:30 do 21:30 ure, in se pridružite svetovni akciji

»UGASNIMO LUČI«.

60 aag

Vsako leto zadnjo soboto v marcu med 20:30 do 21:30 ure po lokalnem času veliko  državljanov, organizacij, podjetij  in občin v različnih državah po svetu, ki sodelujejo v akciji »UGASNIMO LUČI«  za eno uro ugasne luči. Ta akcija ima namen opozoriti prebivalce planeta Zemlja na posledice podnebnih sprememb, globalnega segrevanja in izpustov emisij škodljivih plinov.

Alpe Adria Green, ki je ena večjih  organizacij za zaščito okolja in narave v Sloveniji  tudi letos, kot vsako leto,  poziva državljane Republike Slovenije, da v tem času ugasnejo luči. Akciji se lahko pridružite tudi doma in v soboto, 25. marca 2017, od 20:30 do 21:30 ure ugasnite luči.

AAG poziva tudi vse občine, lokalne skupnosti,  podjetja ter druge na območju vse države, da pristopijo k akciji in  vsaj eno uro v letu prenehajo svetlobno onesnaževati naš planet. Ugasnejo naj javno razsvetljavo in pustijo prižgano samo tisto, ki bi ogrozila varnost državljanov.

Poudarjamo, da je predvideno, da  bo kot posledica podnebnih sprememb do leta 2050 leta pridelano  40% manj hrane . Posledice, povzročene zaradi človekove prekomerne porabe energetskih virov na planetu se bodo odrazile tudi na drugih področjih, ki niso direktno vezana na podnebne spremembe.

Akcija  »UGASNIMO LOČI« je bila prvič izvedena leta 2007 v avstralskem mestu Sydney. Od takrat   prerašča v globalno svetovno gibanje.

V KOLIKOR BOSTE SODELOVALI V AKCIJI »UGASNIMO LUČI«  BOSTE  DOPRINESLI K MANJŠI PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE IN  K MANJŠEMU GLOBALNEMU SEGREVANJU TER SVETLOBNEMU ONESNAŽEVANJU NAŠEGA PLANETA.

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Svetovnemu dnevu vode 2017 na rob


Tudi v letošnjem letu bomo 22.03. obeleževali Svetovni dan vode. Letošnja tema so »Odpadne vode«, ki jih najdemo povsod tudi na vojaškemu vadbišču Poček

Alpe Adria Green je pred dvema letoma poslala na ustavno sodišče podala pobudo za ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče slovenske vojske Postojna. Uredba naj ne bi bila skladna z ustavo in drugimi zakoni.

Poček maj 2014-7

Vlada je 5. marca 2014 sprejela uredbo državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče slovenske vojske Postojna z namenom prostorske ureditve za dejavnosti obrambe in njihova varnostna območja.

Na ministrstvu so takrat trdili, da je urejanje omenjenega območja v skladu s strategijo prostorskega razvoja in prostorskim redom Slovenije. Uredba sicer predvideva zmanjšanje območij za potrebe obrambe v urbanih naseljih in umik od stanovanjskih, gospodarskih in storitvenih dejavnosti. A nas niso prepričali.

Poček maj 2014-1

FOTO AAG

Za ustavno presojo uredbe smo se odločili tudi v mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave AGG in sicer, kot smo zapisali na spletni strani (,https://alpeadriagreen.wordpress.com/2015/03/06/aag-podal-na-ustavno-sodisce-pobudo-za-ustavno-presojo-uredbe-o-dpn-osvad-postojna/ ) tudi zaradi neskladnosti z odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, neskladnosti z uredbo o prostorskem redu Slovenije, neskladnosti in razširitvi območja navedenega prostorskega načrta, protiustavnosti ogrožanja virov oskrbe s pitno vodo, neustreznosti ukrepov varovanja voda in tal, negativnih mnenj Agencije RS za okolje ter presoje nasprotujočih javnih interesov.

 

Poček maj 2014-3

Med drugim smo opozorili, da je pri pripravi predloga državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče slovenske vojske Postojna sodelovala tudi Agencija RS za okolje, vendar na podlagi dostopne dokumentacije sklepamo, da agencija ni nikoli podala uradnega pozitivnega mnenja k predlogu uredbe.

Poček maj 2014-5

Najbolj pa nas moti, da se nismo mogli vključiti kot stranski udeleženec v postopek za pridobivanje okoljevarstvenih dovoljen in soglasij, ker nam je vlada s sprejetjem odloka to preprečila. “Zaradi tega je bil kršen – poleg drugih členov zakonov in ustave – tudi 72. člen ustave in zakon o ratifikaciji Aarhuške konvencije,” smo prepričani v AAG.Poček maj 2014-2

Minilo je drugo leto odkar smo vložili pritožbo na Ustavno Sodišče, vendar razen potrdila, da je bila pritožba vložena, do danes od njih nismo prijeli ničesar. Sprašujemo se že, da nas verjetno Ustavno Sodišče smatra, kot drugo razredne državljane, saj če bi tako pritožbo vložil kak strankarski lider, bi bila ta že na dnevnem redu Ustavnega Sodišča.  Očitno nihče izmed Ustavnih sodnikov in političnih liderjev ne živi na Počku ali na krajih, kjer pritekajo ODPADNE VODE tudi v pitno vodo iz Osrednjega vadišča slovenske vojske .

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

RADIJSKI DNEVNIK 22.03.2017
 
od 12 min 30 sek. dalje

Svetovni dan voda letos na temo odpadne vode

Glavna tema svetovnega dneva voda, 22. marca, je letos odpada voda. V zadnjih desetih letih se je v Sloveniji na čistilnih napravah vsako leto prečistilo več odpadne vode. Ob tem je Statistični urad RS navaja, da je bilo leta 2015 pred izpustom v naravo prečiščenih že 89 odstotkov odpadnih voda, največ, kar 100 odstotkov pa so jo prečistili v Primorsko-notranjski regiji. Ob dnevu voda v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bo danes predavanje o ranljivosti in varovanju kraških vodnih virov.

Čistilna naprava Živa, Pivka Foto: Jelka Lekše
Pred slabim letom so v Pivki namenu predali učno čistilno napravo Živa, ki ne le čisti odpadne vode pač pa obenem ozavešča in izobražuje. Foto: Jelka Lekše

V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer bo danes ob 19. uri o pomenu voda spregovoril hidrogeograf dr. Gregor Kovačič na predavanju z naslovom Kraški vodni viri – ranljivost in varovanje. Kovačič je doma iz Ilirske Bistrice, sicer pa je predstojnik oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pojasnil bo, kaj kraške vodne vire dela tako ranljive in na kaj je treba biti pozoren pri upravljanju z njimi za zagotavljanje trajnostne oskrbe s kakovostno pitno vodo danes in v prihodnje.

Bruhalnik Skadulca, Cerkniško jezero Foto: Notranjsko-primorske novice
V naravo izpuščamo vse manj neprečiščene vode

Kot v članku, objavljenem na spletni strani statističnega urada ugotavlja Saša Čuček, se je v zadnjih desetih letih vsako leto prečistilo več odpadne vode, kar kaže, da se stanje izboljšuje. Zelo pomembni sta obnavljanje infrastrukture in vlaganje vanjo, kanalizacijski sistemi pa so del infrastrukture vsakega mesta oziroma večjega naselja.

Tudi občine v Primorsko-notranjski regiji so v zadnji finančni perspektivi z evropskimi sredstvi marsikje uredile kanalizacijo in zgradile ali obnovile čistilne naprave. Verjetno je tudi to pripomoglo k oceni Statističnega urada, ki ugotavlja, da so leta 2015 največ odpadne vode prečistili prav v tej regiji, kar 100 odstotkov. Po drugi strani so je najmanj prečistili v podravski statistični regiji, in sicer 71,5 odstotkov.

Pred izpustom v naravo je bilo leta 2015 v Sloveniji na čistilnih napravah prečiščenih 76,2 milijona kubičnih metrov oziroma 89 odstotkov odpadnih voda, izpuščenih iz kanalizacijskih sistemov, medtem ko jih je bilo 9,6 milijona kubičnih metrov oziroma 11 odstotkov izpuščenih neprečiščenih. Po podatkih Sursa se je v desetletju med letoma 2005 in 2015 količina odpadne vode, izpuščene iz javne kanalizacije, povečala za 13,4 odstotkov.

Cerkniško jezero, Zadnji kraj Foto: Tine Šubic

V Sloveniji je bilo v letu 2015 iz javne kanalizacije odvedenih 162,5 milijona kubičnih metrov odpadnih voda različnega izvora. Približno 53 odstotkov izpuščene odpadne vode je izviralo iz kmetijstva, industrijskih dejavnosti, drugih dejavnosti in iz gospodinjstev, preostalih 47 odstotkov pa so bile druge odpadne vode, padavinska voda, zaledne vode in druge. Količina teh voda je bila v letu 2015 za 18 odstotkov manjša kot leto prej, predvsem zaradi sušnega obdobja in manjše količine padavinskih voda.

Alpe Adria Green (še) čaka na odziv ustavnega sodišča
Organizacija Alpe Adria Green ob dnevu voda opozarja, da so pred dvema letom na ustavno sodišče podali pobudo za ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu za Poček, tudi zaradi protiustavnosti ogrožanja virov oskrbe s pitno vodo in neustreznosti ukrepov varovanja voda in tal. »Minilo je drugo leto, odkar smo vložili pritožbo na ustavno sodišče, vendar razen potrdila, da je bila pritožba vložena, do danes od njih nismo prijeli ničesar. Sprašujemo se že, da nas verjetno ustavno sodišče smatra kot drugo razredne državljane, saj če bi tako pritožbo vložil kak strankarski lider, bi bila ta že na dnevnem redu ustavnega sodišča.  Očitno nihče izmed ustavnih sodnikov in političnih liderjev ne živi na Počku ali na krajih, kjer pritekajo odpadne vode tudi v pitno vodo iz osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku,« je v izjavo za javnost zapisal predsednik organizacije Vojko Bernard.

V pobudi so med drugim opozorili, da je pri pripravi predloga državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče slovenske vojske Postojna sodelovala tudi Agencija RS za okolje. »Vendar na podlagi dostopne dokumentacije sklepamo, da agencija ni nikoli podala uradnega pozitivnega mnenja k predlogu uredbe,« menijo pri Alpe Adria Green.

VABILO NA PREDSTAVITEV PROJEKTA DRUGEGA TIRA DIVAČA – KOPER S SOPROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE


VABILO NA PREDSTAVITEV PROJEKTA DRUGEGA TIRA DIVAČA – KOPER S SOPROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

Vabimo Vas na predstavitev alternative obstoječemu načrtu drugega tira Divača – Koper s strani prof. dr. Jožeta Duhovnika z ekipo.

Predstavljen bo okolju prijazen in ekonomsko upravičljiv projekt s soproizvodnjo električne energije katerega prednosti so:

· mnogo nižja cena,

· vsaj 3 x hitrejša izvedba,

· veliko lažja pridobitev soglasij kot v obstoječi varianti,

· tako imenovani Kraški rob ne bo več gorel zaradi množice pregretih zavornih oblog.

Predstavitev bo potekala v Območno obrtno-podjetniški zbornici – OOZ v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 37, v 2. nadstropju v Sejni dvorani, in sicer v torek, 28. marca 2017, ob 18 uri. Dogodek bo trajal predvidoma dve uri.

Organizatorja dogodka sta ZENS in LEAG.

Božo Dukić                                                                         mag. Anton Pogačnik

    ZENS                                                                                              LEAG

Divača-Koper-2.tir

Zakaj zapravljanje denarja pri novih projektih, ki so pomembni za Slovenijo?

Pri projektu drugi tir imamo nov primer zastarelega projekta izpred 21 let, ki ga želijo določeni krogi uveljaviti zato, da nam preprečijo razvojni cikel v naslednjih desetih letih. V javnosti se pojavlja vprašanje:

»Zakaj se je šele sedaj pojavil nov predlog? Zakaj ne prej?«

Odgovor: Zato, ker je bila prva ocena vrednosti projekta s strani ministrstva za drugi tir v letu 2010 okoli 700 milijonov EUR, v letu 2015 (minister Gašperšič) pa jo je podvojilo na 1,4 milijarde EUR! Ta finančni cenovni preskok je projekt spravil na popolnoma nov nivo in sprožil naše dejavnosti. Konec leta 2015 smo začeli iskati rešitev, ki je nato v letu 2016 pripeljala do patentne prijave in tako do zaščite inovacije. Državni svet je imel prvo javno obravnavo predlogov Drugega tira v marcu 2016. Nosilec projekta Jože Duhovnik je z inovativno rešitvijo Drugi tir Ministrstvo za infrastrukturo seznanil na prvem sestanku z ministrom Petrom Gašperšičem v juniju (po telefonu) in osebno s skupino v avgustu 2016.

Torej, če je nekdo zavestno skrival podatke o dejanskih stroških drugega tira, ki sploh nima izvedbene rešitve dvotirne proge se moramo vprašati, kakšen je namen tako forsiranega projekta, ki bo na koncu stal najmanj 2,5 milijarde EUR, pri čemer še danes nimamo kompletne dokumentacije za resno oceno stroškov.

clip_image002

Ne gre za zaustavljanje investicije ampak za njeno pospeševanje, saj se Luka Koper duši v pretovoru, avtocesta pa po nepotrebnem uničuje. Vsi odgovorni bi morali spoznati, da je pospešitev izgradnje v nacionalnem interesu, logična inženirska rešitev pa za vse najbolj sprejemljiva. Če lahko za MAGNO ista vlada pridobi gradbeno dovoljenje v treh mesecih na prvorazrednem kmetijskem zemljišču potem za naša podjetja eno leto in pol ne bi smel biti niti miselni niti formalni razlog za zaustavitev projekta.

V tem projektu imamo še dodatno kogeneracijo energije, hitrejše čase pretovora in predvsem v nesporedni uporabi stroške prevoza na relaciji Koper/Divača po novi dvotirni progi samo 2,6 EUR/toni namesto pri sedanji varianti drugega tira najmanj 4,6 oziroma 6,2 EUR/ toni. 4,6 EUR/toni je za sedanji drugi tir, ki pa bo moral v nadaljevanju imeti zraven še en tir z najmanj 1,0 milijarde Eur dodatnih stroškov.

Taka obremenitev, ki bo kar za najmanj 1,5 milijarde večja obremenitev državnega proračuna vodi v dvoje odločitev: (1) popolna razvojna blokada RS zaradi poplačila kreditov v višini 1,5 milijarde EUR oz. (2) odprodajo Luke Koper tujcem na spletkarski način, tako kot je bila odprodaja Mercatorja, Cimosa in še nekaterih podjetij, ki so bila politično protežirana.

Na predstavitvi bodo predstavljeni detajlni inženirski preračuni, lokacija dvotirne proge ob obstoječi, problem zaščite narave, požarna zaščita in še druge bistvene komponetne obravnavanega projekta, ki ga vse inštitucije spretno zakrivajo s trditvijo da se mudi. Zaradi navedenega dopolnjujemo predlog s terminskim planom, pristojnim organom pa ponovno predlagamo, da se zamislijo, kako in zakaj morajo negirati inženirske rešitve v korist manjši skupini projektantov in zaposlenih na paradržavnih inštitucijah, ki niso izpolnili naloge.

Povezave:

Cenejši drugi tir s kolesarsko progo

Peti koridor – Ceneje do Divače

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov poudarek energetski vlogi lesa


Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom gozdov, ki bo 21 3. 2017 je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo letos poudarila predvsem osveščanje javnosti o energetski vlogi lesa, ki je ena ključnih pri blažitvi podnebnih sprememb. Pomen lesa v zadnjem desetletju močno narašča, saj je njegova obdelava energetsko nepotratna in za okolje manj škodljiva.

  IMG_0079

V Sloveniji se les kot energent uvršča med najpomembnejše obnovljive vire energije, s katerimi nadomeščamo fosilna goriva. Poleg lesa za kurjavo, ki se večinoma porabi v gospodinjstvih, so pomembni še lesni ostanki, peleti, briketi ter druga lesna goriva, ki se porabljajo tudi v lesno-predelovalni industriji za pokrivanje lastnih potreb po toploti in električni energiji ter v sistemih daljinskega ogrevanja.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Ugodnejši vetrovi za vetrne elektrarne – Je vetrna energija prava izbira za Slovenijo?


BORUT HOČEVAR – Finance

Ugodnejši vetrovi za vetrne elektrarne

Slovenski investitorji v vetrne elektrarne so postali ambicioznejši, vendar jim lahko civilne iniciative zagrenijo žiivljenje.

Slovenske vetrne elektrarne so končno dobile nekaj vetra v krila. Tako lahko sodimo po prijavah na poziv Agencije za energijo za vstop v podporno shemo.

Na agenciji so do 28. februa­rja zbirali prijave na razpis, na katerem bodo razdelili deset milijonov evrov lastnikom naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje. Prvi rezultati agencije kažejo, da so investitorji prijavili 41 vetrnic, kar je približno sedmina vseh naprav, ki tekmujejo na razpisu.

Vendar sta pomembni še dve primerjavi. Skupna nazivna moč prijavljenih vetrnih elektrarn znaša dobrih 56 megavatov, ker je več kot dve petini skupne moči vseh prijavljenih naprav. Skupaj je namreč prijavljenih za 128 megavatov naprav. V znesek nismo prišteli 139-megavatne plinske turbine, ki, sodeč po pojasnilu agencije, ne bremeni razpoložljivega zneska deset milijonov evrov.

Druga primerjava je bolj znana: v Sloveniji imamo samo dve večji vetrnici. Slovenija s tremi megavati vetrnih elektrarn deli s Slovaško predzadnje mesto v EU; za nami je samo še Malta, kažejo podatki publikacije Wind in Power za leto 2016. Nič bolje ni, če dodamo še druge evropske države: na naši ravni sta samo še Islandija in Belorusija, povsod drugod pa imajo precej več takšnih elektrarn.

Vendar pa prijave na razpis kažejo, da so slovenski investitorji postali ambicioznejši. Najbolj znani so načrti v občini Loški Potok, kjer želi Lesna zadruga postaviti devet vetrnih elektrarn z zmogljivostjo po en megavat. Takšne so bile prve informacije. Načrte so predstavili konec januarja, takrat pa so, kot smo razbrali iz zapisnika sestanka, omenili, da znaša »investicijska vrednost vetrnega polja petih vetrnic približno devet milijonov evrov«. Ambicioznost investitorjev je podkrepila presenetljiva informacija, ki je pred kratkim prišla iz Petrola: največja energetska družba je namreč zagnala vetrno polje pri Šibeniku na Hrvaškem.

Ambicioznost investitorjev še ne pomeni, da bodo vse načrtovane vetrne elektrarne tudi postavljene. Na Agenciji za energijo so dobili več prijav, kot imajo denarja, zato bodo nekateri investitorji ostali brez podpor. Vlagatelji v vetrne elektrarne tekmujejo med sabo in tudi z drugimi investitorji. Drugi kandidati so prijavili 53 malih hidroelektrarn s skupno nazivno močjo skoraj 11 megavatov, 39 naprav na lesno biomaso s skupno močjo skoraj 12,5 megavata, 105 sončnih elektrarn s podobno močjo kot lesne naprave, 31 kogeneracijskih naprav na zemeljski plin, tri manjše naprave na odlagališčni plin, tri naprave na plin iz biomase in po eno dizelsko napravo in napravo za plin iz blata. Komisija bo dodelila pomoč najugodnejšim proizvajalcem.

Investitorjem pa lahko zagrenijo življenje tudi civilne iniciative. Predstavitve v Loškem Potoku se je udeležil tudi eden najbolj zagrizenih nasprotnikov vetrnih elektrarn, predsednik Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd Diego Loredan iz krajevne skupnosti Laže pri Senožečah. V Lažah so leta 2014 izvedli referendum, na katerem se je 62 odstotkov udeležencev izreklo proti vetrnim elektrarnam in načrtovani projekt vetrnega polja zdaj stoji. Loredan je pred časom predstavil svoje poglede tudi na portalu Okolje in energija.

Nasprotnike vetrnih elektrarn spomnimo, da moramo v Sloveniji do leta 2020 iz obnovljivih virov proizvesti vsaj za četrtino naše končne bruto uporabe energije. Takšne so naše obveznosti do EU. Napovedi pravijo, bo šlo »na knap«. Če nekoliko dramatiziramo, utegne biti tako tesno, da bodo štela krila vsake večje vetrne elektrarne.

(odmev) Je vetrna energija prava izbira za Slovenijo?

DIEGO LOREDAN – CI  za zaščito Senožeških Brd

Je vetrna energija prava izbira za Slovenijo

Proizvodnja električne energije je danes ključnega pomena za človeštvo. Dandanes je okolje vedno bolj onesnaženo, glavni krivec pa je človeški faktor, ki proizvaja razne naravi neprijazne produkte za zadovoljitev njegovih potreb. Vendar pa se vplivi na okolje že kažejo kot odgovor narave – spremembe podnebnih razmer, onesnaženosti zraka, toplogredni plini in še kaj bi se našlo.

Izkoriščanje obnovljivih virov energije ima v nacionalni energetski politiki Slovenije pomembno mesto. V zadnjih letih se ambicije na tem področju še povečujejo. Temeljni namen energetske politike je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo, zato bo ta okvir opredeljeval tri vidike trajnosti – podnebno sprejemljivost, zanesljivost oskrbe ter konkurenčnost. Vsi trije vidiki bodo morali biti spoštovani, da bo odločitev štela kot trajnostna in torej sprejemljiva.

Akcijski načrt 2010-2020

Na podlagi direktive Evropskega sveta 2009/28 mora Slovenija do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije. V ta namen je vlada že sprejela Akcijski načrt za obdobje 2010-2020, s katerim je določila cilje, kako doseči ta delež. Ministrstvo za infrastrukturo navaja, da smo se zavezali EU, kar je napačno in zavajajoče. Slovenija je dolžna na dve leti poročati o napredku uresničevanja te direktive, na podlagi česar je ob neizpolnjevanju zadanih ciljev dolžna spremeniti Akcijski načrt. Torej Slovenija lahko spremeni svoje cilje uresničevanja te direktive.

Prav tako se naša država ni zavezala Evropski uniji za izgradnjo vetrnih elektrarn, temveč za dosego 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 – in se sama odloči, na kakšen način bo to naredila in katere obnovljive vire bo uporabila (!). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je siceršnji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije leta 2014 znašal 21,9 % – torej nam manjka za dosego cilja do leta 2020 le še 3,1 odstotne točke.

Vetrna energija – problem ali rešitev?

Na prvi pogled se zdi, da so najboljša rešitev za naše rastoče podnebne in energetske krize prav vetrne elektrarne. In vendar, vetrna energija ni tako popolna, kakor bi pričakovali. Podrobnejši pregled pokaže, da sta za rabo potenciala vetra poleg omejitve vplivov na okolje in naravo omejitvi tudi dostopnost lokacij za postavitev vetrnih elektrarn in dostopnost elektro-energetskega omrežja.

Tudi brez okoljskih in naravovarstvenih omejitev se ne splača graditi vetrnih elektrarn predaleč stran od (gozdnih) cest in možnosti priključitve na obstoječe električno omrežje. Če pa k temu prištejemo še omejitve zaradi varovanja narave in okolja, kakršnekoli gradnje VE na področjih, ki so pod naravovarstvenim režimom Natura 2000, pa je potencial za gradnjo večjega števila velikih vetrnih polj v Sloveniji precej omejen.  Za primer: 100 velikih vetrnih elektrarn bi lahko zagotovilo med 3% in 5% električne energije, ki jo v Sloveniji porabimo danes. Razvoj novih tehnologij in spremembe vetrovnosti lahko sicer ob nizki stopnji rasti porabe električne energije poveča njen delež, vendar ne moremo pričakovati, da bi v Slovenij lahko velik delež električne energije pridobili z izkoriščanjem energije vetra.

Vetrna energija obljublja čist in brezplačen vir elektrike, ki naj bi zmanjšali našo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in proizvodnjo toplogrednih plinov ter drugih virov onesnaževanja. Ali je to res?

Velike VE, ki se v zadnjem času pojavljajo pri nas, predstavljajo nov vir hrupa. Tovrstni zelo visoki objekti, ki že vizualno kvarijo izgled krajine in ogrožajo nekatere živalske vrste, zaradi svoje višine predstavljajo še praktično nezaslonjene vire hrupa, ki se lahko nemoteno razširja na velike oddaljenosti. Obratovanje velikih VE ima za posledico seveda poganjanje in vrtinčenje velikih zračnih mas, kar, kot že povedano, ustvarja nizkofrekvenčni (NF) in infrazvok (IZV), ki pa za razliko od naravnih virov ne prenaša nobenih koristnih temveč izključno škodljive informacije; običajno pa trajajo tudi daljši čas in se pogosto ponavljajo. Zaradi tega bi moralo biti načrtovanju velikih VE in njihovemu umeščanju v prostor posvečena velika pozornost, kar pa se pri nas žal še ne dogaja. Tako smo priča postavitvi in načrtovanju večjega števila velikih VE, ne da bi odgovorni predhodno poskrbeli za primerne študije in seznanili prebivalce z morebitnimi nevarnostmi in negativnimi vplivi, katerim so oziroma bodo zaradi njih izpostavljeni.

Danes lahko opazujemo navdušenje nad vetrom, vendar je potrebno odgovoriti na vprašanja kdaj, kje, koliko in čemu? Kaj so dejstva? Naj navedem nekaj neprimernosti izkoriščanja vetrne energije:

Hitrost vetra se spreminja ves čas – na ta način je stopnja izkoriščenosti zelo nizka.

VE ne proizvajajo velikega deleža energije – vedno potrebujejo drage državne subvencije, kar ima za posledico visoke cene električne energije za potrošnike.

Cena elektrike je višja, kakovost elektrike, ki jo proizvajajo pa nižja –  mi pa smo tisti, ki bomo plačevali višjo ceno elektrike – pri tem pa okolja ne bomo ohranjevali, ampak degradirali. Vidite v tem smisel?

Nobena vetrna elektrarna ni sposobna sama zagotoviti potrebe po električni energiji –  vedno jo je potrebno dopolniti z drugimi viri proizvodnje električne energije.

VE negativno vplivajo tudi na vrednost nepremičnin, glede na bližino posameznega objekta do vetrnih elektrarn – v petih različnih študijah se strinjajo, da je ta padec med 11% in 40% za stanovanja, ki se nahajajo do 2 km od vetrnih elektrarn.

Glavni argument za vetrnice naj bi bilo  zmanjševanje CO2. Na osnovi zadnjih raziskav o podnebnih spremembah, se je ugotovilo nekaj zanimivih dejstev.

Prvič:  Zvišanje koncentracije CO2 v preteklosti je sledilo globalnemu segrevanju, ne pa obratno. To zavrže teorijo, da je prišlo do podnebnih sprememb zaradi emisij CO2.

Drugič:  Največja količina toplogrednih plinov ni plin CO2, ampak  vodna para, s faktorjem najmanj 30. Do tega prihaja zaradi izhlapevanja iz svetovnih morjih in rek, kot tudi iz rastlin. Glede tega, ne moremo storiti nič, ker gre za povsem naraven proces skozi milijoni let obstoja zemlje.

Trenutna raven CO2 v ozračju je 400 ppm, za razliko od 280 ppm pred industrijsko revolucijo. Vendar pa je povečanje CO2 dejansko koristno za rastline, ker rastejo hitreje.

Vprašanje: Zakaj ta lov na čarovnice proti emisijam CO2? Mogoče zaradi prodaje dovoljenj oz. zelenih kuponov ogljika?

Odgovor: To so veliki poslovni interesi  proizvajalcev vetrnih elektrarn in lastnikov zemljišč, ki prejemajo subvencije za njihovo postavljanje.

Nemčija, kot vodilna država pri umeščanju VE, je zgrešila večino svojih ciljev na področju energetske politike, vključno s cilji varovanja podnebja. To kažejo rezultati študije, ki jo je opravil inštitut za nemško gospodarstvo IW. V letih 2015 in 2016 so število vetrnih elektrarn  povečali za neverjetnih 10 odstotkov ter za 2,5 odstotka število sončnih elektrarn, vendar so ustvarili manj kot en odstotek več električne energije iz vetra in en odstotek manj električne energije iz sončne.

Neuspeh…! Sto milijard v nič v obliki znižanja CO2 stagnira skoraj 10 let!

Ne samo, da sonce in veter nista nadoknadila drastičnega zmanjšanja jedrskih elektrarn v letu 2016, ampak se je proizvodnja električne energije iz sonca in vetra drastično zmanjšala. To pomeni, da Nemčija dobesedno nima nobenega napredka glede znižanja izpustov CO2 v zadnjem desetletju. Leta 2015 so se emisije CO2 Nemčije povečale na 912 milijonov ton in so na prebivalca med najvišjimi na svetu.

Prikrita dejstva

Zakonodaja:

Aktualna zakonska ureditev postavitve VE je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je predvsem v tujini pokazalo, da imajo VE zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene VE, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev.

Nekatere evropske države so temu sledile in so zakonodajo že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje, oz. pristojni organi le-teh, pa se te pravne luknje ne zavedajo, oz. se je ne želijo zavedati in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega področja. Med njimi je tudi Slovenija.

Učinkovitost vetrnih elektrarn:

Vetrne elektrarne še vedno ne morejo zagotavljati električne energije po predvidljivih časih. Proizvodnja vetrnih elektrarn je zelo spremenljiva v daljšem časovnem obdobju, vendar časi, ko vetrna elektrarna proizvede največ električne energije ne sovpada s časom, ko je moč najbolj potrebna.

Razpoložljivost elektrarn nam pove, kako zanesljivo lahko računamo na energijo elektrarne. Majhna razpoložljivost pomeni, da mora imeti energetski sistem 100-odstotno rezervo v drugih oblikah energije. Vedeti moramo, da vetrna elektrarna doseže svojo nazivno moč komaj pri hitrosti vetra 16 m/s – 58 km/h, pri hitrosti vetra 4 m/s – 14 km/h se priklopi na omrežje, pri hitrosti vetra 25 m/s – 90 km/h pa se izključi (podatki so odvisni od tipa vetrnice). Razpoložljivost je odstotek časa, ko elektrarna daje energijo v omrežje. Razpoložljivost vetrnih elektrarn je približno 15- do 20-odstotna. Za primerjavo: pri jedrski elektrarni je razpoložljivost približno 92-odstotna. Zaradi vetrnih elektrarn ne bo skupna potrebna zmogljivost ostalih energetskih objektov nič manjša. Razen klasične hidroenergije teh energetskih virov ne poganjajo toliko sonce, veter in organski odpadki, temveč v največji meri subvencije – ali denar.

Analiza skoraj 3000 kopenskih vetrnih elektrarn – največja tovrstna študija do sedaj je pokazala, da se nameščene VE obrabijo hitreje, kot je navedeno s strani proizvajalcev. Prava doba delovanja je 12 do 15 let! Vlade in proizvajalci VE delajo izračune na predpostavki, da imajo VE življenjsko dobo od 20 do 25 let.

Avtor poročila prof. Gordon Hughes ekonomist na Univerzi v Edinburghu in nekdanji energetski svetovalec Svetovne banke, je odkril, da se “obremenitveni faktor” – ocena izkoristka VE, ki temelji na deležu proizvedene električne energije, dejansko zmanjša od 24 odstotkov v prvih 12 mesecih delovanja na samo 11 odstotkov po 15 letih.

Dr. John Constable, direktor REF (fundacija za obnovljivo energijo ), je dejal: “Ta raziskava potrjuje sum, da kljub desetletnim velikodušnim subvencijam vetrni industriji ni uspelo spodbuditi inovacije, ki so potrebne, da bi bil ta sektor konkurenčen.«

Ekonomičnost vetrnih elektrarn:

V Nemčiji trenutno zelena energija stane 56 milijonov € vsak dan, oziroma letno 20 milijard €.  Za tako količino električne energije bi na trgu plačali okoli 2 milijardi €.

Zapravijo 18 milijard €,  torej sprašujem: koliko moči so dobili za milijarde €, ki so jih zmetali – in še naprej mečejo v veter in sonce ? Odgovor – za nepomembnih  3,3%. NI VELIKO.

Končna maloprodajna cena elektrike za povprečno slovensko gospodinjstvo je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 158,86 EUR/MWh in je tako bila za 0,3 odstotka višja kot v enakem obdobju leta 2014.

Če gledamo samo strukturo končne cene, pa je bila razporeditev naslednja: za dobavo energije je konec leta povprečno gospodinjstvo brez DDV dalo 56,41 EUR/MWh (3 odstotke manj kot leto prej), strošek uporabe omrežja pa je znašal 53,67 EUR/MWh (2 odstotka manj). Dajatve so v skupnem seštevku znašale 17,08 EUR/MWh in so se zaradi višjega prispevka za energetsko učinkovitost od 1. januarja 2015 in višjega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki je začel veljati 1. avgusta, v opazovanem obdobju enega leta zvišale skupaj kar za 20 odstotkov (revija Naš stik).

Glede same donosnosti naložbe vetrnih elektrarn v energetiko pa moram spomniti, da  to naložbo plačujemo davkoplačevalci z višjo ceno električne energije. Tukaj gre za odliv ogromnih dobičkov v zasebne roke nekaj posameznikov, medtem ko primanjkuje denarja za razvoj v gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest!

Dokazi s sveta:

Ob koncu leta 2015 se je po vsem svetu vrtelo 314.000 vetrnih elektrarn, ki so proizvedle le 3,7% svetovne električne energije.

Anglija ni dovolj vetrovna, da bi opravičila vlaganje v gradnjo novih kopenskih vetrnih elektrarn. »Ekonomika projekta ne bi delovala«, pravi Hugh McNeal, izvršni direktor vetrne industrije. V Sloveniji pa nas prepričujejo, kakšne vetrne kapacitete imamo. Če pogledamo evropske podatke ugotovimo, da smo po prevetrenosti na predzadnjem mestu. Naš infrastrukturni minister g. Gašperšič pa še vedno vztraja z umeščanjem vetrnic v prostor. Bravo minister!

Danska vlada je opustila načrte za izgradnjo petih vetrnih polj na morju, ker bi s tem proizvedena električna energija postala predraga za danske potrošnike.

Ugotovili so, da Danci ne morejo prenesti stalnega povečanja cen električne energije. Cena  električne energije je na skandinavskem trgu padla iz 31 EUR za 1 MWh (2012) na 21 evrov za 1 MWh (2015).

Razliko v ceni so pokrili s povečanjem subvenciji in strošek prenesli na končne porabnike.

Ocena vlade je, da bi v prihodnjih letih Danci porabili za nakup energije iz novih elektrarn na veter do 10,6 milijarde dolarjev – cena za potrošnike bi bila previsoka, saj se že sedaj soočajo z najvišjimi cenami električne energije v Evropi. “Ne moremo sprejeti tega, ker že sedaj zasebni sektor in gospodinjstva plačujejo preveč. Danska politika obnovljivih virov se je izkazala za predrago,” je dejal okoljski minister Lilleholt.

Nemčija: Po izračunih nemškega gospodarskega inštituta IW se bo strošek energetskega prehoda letos spet precej povečal, in sicer na okoli 31 milijard.
Irska: Zavrnjeno gradbeno dovoljenje za 240 milijonov € vreden projekt vetrnih elektrarn.

Avstrija: Stroški zelene električne energije v Avstriji so se v letu  2016 povečali za skoraj 17 odstotkov. Leta 2012 so gospodinjstva plačala 40 € kot dajatev za zeleno električno energijo, leta 2013 že 65 €, leta 2014 pa več kot 80 €, letos pa malo več kot 100 €. Povprečno gospodinjstvo, ki je porabilo približno 3.500 KWh na leto, je v letu 2016 plačalo 103 €. V letošnjem letu pa bo plačalo 120€. Razlog za take cene dajatev tiči v subvencijah za  zeleno električno energijo.

Zaključek:                                    

V prispevku je prikazan pogled na problematiko uvajanja obnovljivih virov električne energije (v konkretnem primeru vetrnih elektrarn) z druge strani. Glede na uvodna razmišljanja in prikazane probleme bi si bilo mogoče ustvariti vtis, da je pot, ki so si jo začrtali v Evropi in za katero upamo, da ji ne bodo sledili tudi drugod po svetu, napačna. Seveda namen članka v nobenem primeru ni bil takšen. Osnovni namen je pojasniti tudi drugo plat zgodbe, ki se je zlasti »druga stran«  prevečkrat izogiba. V javnosti to zbuja lažna pričakovanja in je odlično gojišče za različna špekulativna razmišljanja, uveljavljanje parcialnih interesov na lokalnem nivoju, politično promocijo, ali preprosto za opozarjanje posameznikov, ki čutijo potrebo po pozornosti. Neredko gre za grobo zavajanje javnosti. Verjamem, da pometanje problemov pod preprogo na dolgi rok ne more obroditi sadov, zato je potrebno problematiko oskrbe z energijo vedno obravnavati celovito, saj je le na ta način moč zagotoviti, da bodo odločitve blizu optimalnim glede na potrebe ljudi, ekonomiko in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!