Celjski tlačani in knezi: Prah


Knezi z vlažnimi drvmi kurijo kamine, tlačani v gašperjih sežigamo smeti.

Brane Piano

Tlačani si za uvod v današnjo temo izposojamo pripetljaj komentatorske kolegice Polone z zasavskega konca. Ko je nekoč spraševala, zakaj je v revirjih toliko prahu, so ji pojasnili, da zaradi lenih bab, ki ga ne brišejo.
Kdo prahu ne briše v Celju? So tudi naše tlačanke preveč komot? In zakaj je prahu v Celju še vedno vsako leto preveč, zakaj mesto presega dopustnih 35 dnevnih prekoračitev koncentracij prašnih delcev PM10 v zraku? Zakaj je bilo tudi v letu 2016 prekoračitev 50?
Mestni župan Bojan Šrot je decembra novinarjem pojasnil, da so lani 100 tlačanskim družinskim ognjiščem sofinancirali zamenjavo kurilnih naprav. Namesto z drvmi, briketi, premogom in kurilnim oljem so družine začele greti vodo in pozimi kuriti s plinom. To, torej spodbujanje prehoda na plin, bo knežja občina nadaljevala. To že moramo pohvaliti.
Se pa vprašamo, zakaj ne bi onesnaževanja in zastrupljanja tlačanov začeli omejevati še bolj odločno. Tlačanski borec za bolj zdravo okolje Boris Šuštar bo sicer porekel, da k prahu največ prispevajo celjska industrija in skupna kurišča. Morda res. Poleg industrije sta velika mestna onesnaževalca, ne samo s prašnimi delci, temveč tudi z drugimi izpusti v zrak, regionalno smetišče, ki mu rečejo komunalna deponija, ter mestna sežigalnica, ki ji pravijo celjska toplarna. Le zakaj so nam knezi v mestu s pozimi neugodnimi vremenskimi razmerami in že tako onesnaženim zrakom postavili še obrat za odpadke in sežigalnico?

zrak celje
K industrijskim in drugim skupnim kuriščem je seveda treba prišteti vse naše avtomobile, zastarela kurišča in kamine. Zlasti v bogatejših, torej knežjih hišah so kamini zelo moderni, zato knezom na kraj pameti ne pade, da bi napisali odlok, s katerim bi kakor v Ljubljani pozimi prepovedali kuriti v kaminih.
Kaj nam torej pomagajo knežje subvencije za prehod na plin, če pa knezi z vlažnimi drvmi kurijo kamine, tlačani pa v gašperjih sežigamo smeti? Kaj pomaga pozivanje k prevažanju z lokalnim javnim prevozom, če ni avtobusov? Kaj pomagajo nasveti za zdravo življenje, članstvo v mreži zdravih mest in knežja strategija za okolje, ko pa se po drugi strani trudijo v Celje pripeljati še več smeti iz vse Slovenije in jih v sežigalnici še več pokuriti? Prav nič.
Zdaj je menda spet v modi po pošti pošiljati bel prah. Oni dan so ga prejeli v parlamentu in za kratek čas zaprli vrata, odkrili so ga na pošti v Celju in so dva poštarja zaklenili v pisarno, dobili so ga na celjski Izletnik in …, no, ne vemo, morda je šel le komu v nos. Kaj pa, če sploh ne gre za teroristične grožnje domačih potlačenih političnih norcev, temveč je problem v pretiranih količinah prahu. Pa ga nekateri zbirajo in pošiljajo knezom, prah namreč, češ, storite že kaj. Pa če je bel, je morda titanov dioksid in ne antrax? Nič od tega, navadna moka je.
Ne iz mestnega javnega prometa, ne iz gostejših filtrov na celjskih dimnikih, ne iz zmanjšanja količin smeti na smetišču ne bo nič. Kljub temu da anonimni norci namesto strupenega prahu knezom največkrat pošljejo kar belo moko, iz te spodbude kmalu še ne bo kruha. Brišimo ga torej, še bolje, pobrišimo jo od tod.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.