Nasip ruši idejo o parku


Na spletni strani ( http://www.pravapeticija.com/drevesni_park_v_celju )je še vedno možno prispevati podpis pod peticijo za drevesni park, ki ga je konec oktobra objavila Civilna iniciativa za drevesni park Celje. “Nedaleč od mesta stoji starodavna medloška platana, ob njej sta dvorec z zanimivo zgodovino in vrtnarska šola s tradicijo. Med staro platano in Savinjo se razprostira območje navdušujočega prepleta različnih drevesnih vrst,” opredeljuje peticija lokacijo, za katero se bori civilna iniciativa že sedem let. Umeščena je ob Savinji, kjer poteka najbolj priljubljeno sprehajališče. Vse bolj se razvija ponudba obnovljenega kajak kluba na Špici. Nekdanjo drevesnico bi lahko vključili v zeleni pas mesta, ki se prek Levške brvi navezuje tudi na Mestni gozd, kjer je že zanimiva ponudba za radovedneže in rekreativce.

Vodstvo občine z županom Bojanom Šrotom na čelu je dolgo molčalo o načrtih za to območje. Potem ko je že kazalo, da se k pobudi nagiba tudi občina, je civilno iniciativo dodatno razburila namera, da se prav na tem območju zgradi visokovodni nasip, ki bi, tako ocenjuje civilna iniciativa, močno okrnil in morda celo uničil drevesa ter pregnal živali. Tako zdaj kroži peticija, ki jo je doslej podpisalo 560 ljudi. Podpira jih tudi Alpe Adria Green.

Podpisujejo znani Celjani

Peticijo je podpisal tudi mestni svetnik Matija Kovač: “Sem zagovornik neposredne demokracije, še posebej pri gospodarjenju z lokalnim okoljem. Zato vsak način skupinskega angažmaja zainteresirane civilne družbe načeloma podpiram. Tudi miselnost, ki je pri urejanju prostora občutljiva za obstoječe danosti in zna iz njih ustvarjati sodobne zgodbe, mi je blizu. Zato verjamem, da je predlog drevesnega parka dober za to območje. Ne pristajam pa na črno-bela stališča, ki za to območje medsebojno izključujejo poplavno varnost in ohranjanje naravnega habitata. Mislim, da kdor vleče take sklepe, svojega dela ne opravlja dobro. Verjamem, da je za obravnavo območja možno in nujno pripraviti nov prostorski akt, ki bo upošteval in kakovostno združeval tako iniciativo za drevesni park kot varnostne in druge razvojne poglede.”

Podpisnik je tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center: “Drevesni park v Medlogu se mi zdi odlična ideja, sploh ker je to po stečaju Vrtnarstva Celje deprivilegiran prostor, ki zaradi poplavne varnosti ni predviden kot zazidalna površina. Že od razstave o visečih vrtovih spremljam idejni razvoj tega dela na robu mesta, ki bi urbanost Celja lahko izvrstno povezal z naravo ob Savinji. Z bližino Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, izkušnjami Zavoda za gozdove in Mestnega parka bi se dalo celoten projekt nadgraditi še s pedagoškimi vsebinami, kar bi naše mesto pripeljalo tudi korak bližje iskanju inovativnih pedagoških pristopov ljudi je podpisalo peticijo na http://www.pravapeticija.com zlasti na predšolski in osnovnošolski stopnji. Verjamem, da bi stroka lahko našla ustrezno rešitev tudi v okviru protipoplavnih ukrepov, ki jih seveda mesto prav tako potrebuje.”

Med prvimi je bila tudi urbanistka Mojca Fatur Oman: “Če je pri brezglavi rušitvi Rakuschevega mlina – brez iskanja alternativnih rešitev njegove ohranitve in brez upoštevanja želja občanov ter mnenja celotne arhitekturne stroke – kot priročen izgovor služil požar, nas lahko upravičeno skrbi, da se bo tudi proti ohranitvi drevesnega parka hitro našel še kakšen. Kanček upanja pa kljub vsemu daje civilna iniciativa, ki se že vrsto let brez kakršnihkoli špekulacij in povsem iskreno zavzema za njegovo ohranitev, pri čemer jim ob strani stoji vse več volivcev. Škarje in platno glede teh usod pa imajo že vrsto let v rokah eni in isti ljudje.”

Začasen ukrep za trajno uničenje

Gradnja visokovodnega nasipa naj bi bila začasen ukrep, dokler država ne bi začela graditi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Brez njih namreč že zgrajen sistem protipoplavne varnosti ne bo dovolj učinkovit ob morebitnih velikih vodnih ujmah. Z vsemi dosedanjimi poplavnimi ukrepi bi še vedno bilo najbolj izpostavljeno naseljeno območje Lisc in dela Medloga. Če bi zgradili vsaj suhi zadrževalnik v Levcu, bi verjetno bilo dovolj, da se to območje obvaruje.

Vendar tako lastniki zemljišč kot ministrstvo za kmetijstvo za zdaj niso pripravljeni odstopiti kmetijskih zemljišč za gradnjo suhega zadrževalnika in vse kaže, da tudi celjska občina ne namerava drezati v ta problem bolj, kot je nujno potrebno. Kakorkoli, trasa nasipa, ki bo visok okoli metra in širok deset metrov ter bo potekal od Špice do rastlinjakov šole za hortikulturo, je že v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Strokovne podlage je pripravil RC Planiranje.

“Pri pripravi strokovne podlage smo se ukvarjali z obliko in potekom tega nasipa. Lahko ga naredimo bolj ortogonalnega in tako sledimo parcelnim mejam ali bolj organskega, da sledi bolj naravnim danostim v prostoru, je pa lahko tudi kombinacija obeh. Ta nasip bi potekal med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči, koliko bo posegal v samo drevesnico ali v stavbna zemljišča, pa je stvar podrobnega natančnega načrtovanja,” nam je pred časom ob predstavitvi projekta povedal direktor Rado Romih.

Govori se že tudi, da sam nasip ne bo dovolj in bo treba to območje poglobiti. Irena Ašič, ki so jo mnogi razglasili za varuhinjo celjskih dreves in je ena prvih bork za ureditev nekdanje drevesnice, pravi, da takšno poglabljanje pomeni uničenje vseh dreves. Saj tukaj rastejo stara, krepko ukoreninjena drevesa, ki se jih ne da brez škode prestavljati sem in tja. Opominja tudi, da na tem območju že obstaja protipoplavni nasip, sicer nižji in krajši, in ni ji jasno, zakaj se ne sledi tej trasi.

VIR: Večer

ŠE DO 31.12 LAHKO NAMENITE 0,5 % DOHODNINE SVOJE DOHODNINE NAMESTO DRŽAVI ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.