AAG podal zahtevo za vstop v postopek za pridobivanje OVS v zadevi Grafist


V Alpe Adria Green (AAG) – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave smo 28.11.2016 poslali na Agencijo Republike Slovenije za okolje  zahtevo vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je vložil Grafist d.o.o., Sermin 7b, 6000 Koper, ki ga zastopa direktor Branko Vidović, njega pa po pooblastilu zastopa Lozej d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 62, 5270 Ajdovščina za poseg ureditve sortirnice nenevarnih odpadkov na lokaciji na lokaciji osamelca Sermin pri Kopru.

image

vidni vplivi delovanja padavinskih voda

Pri pregledu PVO, drugega gradiva in ogledu terena smo ugotovili številne pomankjlivosti, zato smatramo, da je OVS potrebno zavrniti, brez nadaljne obravnave, ker bi ta predelava imela zelo škodljiv vpliv tako na okolje, naravo kot na zdravje ljudi.

Največje pomanjkljivosti v PVO so na:

a) področju hrupa,

b) področju vibracij,

c) področju vpliva na stabilnost tal,

d) obremenjevanja okolja s razpršenimi prašnimi delci,

e) škodljivem vplivu na vodne vire

f) škodljivem vplivu na pridelavo hrane

a) Hrup

Nameravano območje posega in območje v okolici se nahaja v neposredni bližini Luke Koper, ki predstavlja že obstoječi prekomerni vpliv hrupa. V takšnem primeru ni dovoljeno, da se izdaja soglasje za naprave, ki povzročajo se dodatni hrup. V PVO sploh ni naveden vpliv hrupa od Luke Koper h kateremu bi moral biti dodan dodatni hrup zaradi predmetnega posega. Tako pa se obravnava samo hrup zaradi predmetnega posega kot samostojen hrup, kar ni ustrezno. Investitor mora pri izdelavi PVO izdelati študijo obstoječega hrupa zaradi Luke Koper ter k temu obstoječemu hrupu dodati vpliv hrupa zaradi stroja za predelavo odpadkov ter transportnih sredstev. V tabeli 80 so navedene presežene mejne vrednosti hrupa pri nekaterih stanovanjskih objektih, zaradi tega je zaključek iz PVO, da mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene, neresničen, Obratovanje naprave povzroča preseganje mejnih vrednosti pri najbližjih hišah.

V Poglavju 9 na strani 265 PVO je navedeno, da vplivno območje ne sega na stavbe z varovanimi prostori, kar glede na rezultate modeliranja hrupa iz tabele 80 ne drži. Zaradi tega ker bo hrup zaradi obratovanja prekoračen pri najbllžjlh hišah kot izhaja iz tabele 80, sam poseg zaradi hrupa ni sprejemljiv in zaradi tega ni dovoljena izdaja okoljevarstvenega soglasja. Glede na letno zmogljivost odpadkov, ki bo 1.400.000 ton odpadkov je poudariti, da takšen poseg ni dovoljen.

Znani so negativni učinki hrupa na fizično in mentalno zdravje prebivalstva, kar potrjujejo izsledki številnih raziskav. Poleg motenj v komuniciranju, stanovalci zaznavajo tudi druge učinke hrupa, kot so motnje spanja in posledično slabše počutje, vznemirjenost in utrujenost. V zgradbah živijo starejši ljudje in otroci, torej ranljive skupine, na katere ima preseženi hrup še posebno škodljive učinke. Nekateri otroci imajo izrazite motnje spanja in strahove, posebno v nočnem času.

Na tem mestu je potrebno omeniti še potencialne škodljive somatske in psihične primarne, sekundarne ter terciarne posledice na zdravje, ki izvirajo iz prekomerne izpostavljenosti hrupu.

Hrup je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja, ki v naselju ni le stvar udobja . Kadar emisije presežejo mejne vrednosti (NOAEL/LOAEL – osnova za opredelitev mejnih vrednosti okoljskega hrupa), je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika.

b) Vpliv vibracij

Poseg je v času obratovanja vir razpršene emisije prahu. Iz PVO ni jasno razvidno, kako je bil izveden izračun, ki je podan v tabeli 54, kjer so izračunane emisije v desnem stolpcu (0,0999 kg/h) manjše od postavljene norme (0,1 kg/h). Ni jasno, kateri koeficienti za izračun E2 in E4 so se zmanjšali in za koliko, zato ni možen kontrolni izračun. Poleg tega je navedena vrednost 0,0999 kg/h, ravno za tisočinko manjša od mejne količine, ki znaša 0,1 kg/h ( brez tolerance tehtnice?).

V predloženi PVO sploh niso navedene oz obdelane škodljive emisije hrupa zaradi vibracij, saj se izdelovalec do njih sploh ni opredelil. Pri tem je treba poudariti, da se bo glede na količino kamionov, ki bodo dovažali odpadke glede na količino možnega predelovanja odpadkov, zelo vplivalo vibracije dostopne ceste, ki gre po parceli 5727 /1, 5727 /2, 5728/2, 5736/23, 6018/8, 5735 vse k.o. Bertoki. Glede na to, da bo tolikšna količina tovornjakov vozila mimo številnih stanovanjskih objektov, bi moral predlagatelj PVO razširiti vplivno območje predvidene novogradnje zaradi škodjivega vpliva vibracij zaradi dovoza materiala. Na okoliških parcelah, st. 5725 in 5724, kjer se nahajajo stanovanjski objekti so prav tako na ogroženem območju zaradi tresljajev obratovanja samega stroja.

Iz pregleda PVO jasno izhaja, da ocena vibracij zaradi prometa s kamioni, bagri in zaradi drobilne naprave pomembno vplivajo na bližnje sosednje objekte. Iz skice v PVO je jasno razvidna oddaljenost od objektov zaradi tega bi moralo biti vplivno območje zaradi škodljivega vpliva vibracij večje.

Pri obratovanju nekega stroja je zelo pomembno, koliko vibracij se prenaša na okolico. Visok prenos vibracij na okolico lahko pomeni motenje škodljiv vpliv na ljudi, ki se v okolici nahajajo. Prekomerno povišane vibracije lahko dokazano povzročijo kronične zdravstvene težave kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, nespečnost, motnje koncentracije, nevrološke bolezni, psihične težave.

V PVO ni študije posega na bližnje objekte zaradi vibracij zato smatramo PVO kot ničen.

c) Stabilnost tal

Predlagatelj PVO brez ustreznih utemeljitev navaja, da vplivov na stabilnost tal ne bo, takšna ocena pa brez ustreznih študij ni ustrezna, saj se V bližini posega je v preteklosti že prišlo do plazov.

Del posega se nahaja na erozijsko ogroženem območju, kjer so potrebni zahtevni erozijski ukrepi. Poseg tega se poseg nahaja tudi na plazljivem območju s srednjo do veliko verjetnostjo pojavljanja plazov. Nameravani poseg lahko sproži zemeljski plaz. Iz predložene dokumentacije izhaja, da ni predložene geotehnične študije. Zaradi velike verjetnosti zemeljskih plazov so lahko ogrožene parcele, ki so nižje ležeče in s tem tudi prebivalci.

d) Obremenjevanja okolja s razpršenimi prašnimi delci

Glede na obseg in količino možnosti predelave odpadkov je pričakovati, da bo zelo veliko prašnih delcev v zraku in v ponikovalnici zaradi izpiranja prašnih delcev. Upoštevati je treba, da gre za zelo vetrovno območje, V poglavju PVO 6.3.1. smo zasledili veliko nepravilnosti.

Škodljivi vplivi zaradi prahu bodo vplivali pogoje dihanja samega prebivalstva, ki živi v neposredni okolici. Prav tako pa bodo prašni delci škodljivo vplivali na kmetijske površine in kmetijske pridelke, kar bo imelo zelo škodljiv vpliv na zdravje celotnega prebivalstva obalne regije. Presoja vplivov na okolje sicer identificira te škodljive vplive, vendar pa jih z ustreznimi ukrepi skuša razvrednotiti. Menimo, da polivanje betonskega materiala pred predelavo in med predelavo nikakor ne bo preprečilo raznosa prašnih delcev po okoliškem območju in je zaradi tega ta škodljiv vpliv zelo pomemben tako za zdravje ljudi, kakor tudi za zdrave kmetijske pridelke. Še posebej je treba upoštevati količino nameravanega predelovanja odpadkov.

e) Škodljiv vpliv na vodne vire

Neposredno v okolici nameravanega posega imajo kmetje na kmetijskih površinah urejene različne vire vode za zalivanje kmetijskih površin, izcedne vode iz območja platoja za predelavo gradbenih odpadkov lahko potencialno vsebujejo škodljive kemične snovi. Ker služijo odvodni kanali melioracijskega sistema sočasno za zadrževanje vode za namakanje, bi izcejanje takih vod lahko ogrozilo kmetijsko

pridelavo na območju vrtnarskega kompleksa. Onesnažena voda, ki bi se iz melioracijskega sistema izcejala v kanal 22, bi ogrozila kmetijsko (vrtnarsko) pridelavo tudi na nizvodnem območju (namakalni kompleks Srminske njive in drugod).

V neposredni bližini nahaja tudi tok reke Rižane, ki je glavni vodni vir za vodno oskrbo prebivalstva na obali, izcedne vode iz območja platoja za predelavo gradbenih odpadkov lahko potencialno vsebujejo škodljive kemične snovi, taka voda pa bi lahko ogrozila zdravje prebivalstva na obalnem področju.

V PVO ni nikjer navedeno kakšne bodo količine industrijskih odpadnih voda in odpadnih olj, prav tako pa ni naveden zaradi kraškega terena škodljiv vpliv na druge vodne vire v okolici. Investitor tudi ni predložil vodno soglasje, ki je potrebno na podlagi 150. člena Zakona o vodah, saj zaradi tega posega lahko pride do vpliva na podzemne vode zaradi odtekanja odpadne vode in olj v ponikovalnico. Zaradi navedenega smatramo, da je vloga za pridobitev OVS nična.

f) Pridelava hrane

Obravnavano območje je po Uredbi o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo uvrščeno med izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (glej UL RS št. 71 z dne 15. 11.2016, stran 9797 in 9798, člen 6 Uredbe) in ga je kot takega potrebno varovati.

Glede na rizike, ki bi jih povzročila dejavnost predelave gradbenih odpadkov na navedeni lokaciji na SV pobočju griča Srmin za kmetijsko pridelavo smatramo, da bi za to dejavnost morali poiskati ustreznejšo lokacijo, kjer v bližnji okolici ni intenzivne kmetijske pridelave in je urejena primerna transportna ter komunalna ureditev.

g) Označenost najbližjih objektov

V presoji vplivov na okolje nikjer niso navedeni bližje stoječi stanovanjski objekti in razdalja teh objektov do samega stroja za predelavo odpadkov, na kar smo opozorili zgoraj. Pomembno je tudi, da se na samem obravnavanem območju posega in v bližnji okolici nahaja enota kulturne dediščine KDESD 13925 Ankaran – Kulturna krajina Ankaranska Bonifika. Prav tako ni upoštevano, da se nahaja na samem območju posega ali v neposredni okolici arheološka dediščina ESD 1302: Bertoki – arheološko najdišče Sermin.

image

image

Širše območje posega – prikaz predhodnega odlaganja različnih gradiv

primorske-grafist3

 

 

Kdo od evroposlancev iz Slovenije je podprl/zavrnil pobudo, naj Sodišče EU presoja sporazum CETA


Evropski parlament, v katerem je tudi osem evroposlancev iz Slovenije, je 23.11.2016 zavrnil pobudo, da naj Sodišče EU presodi, ali je trgovinsko-naložbeni sporazum med EU in Kanado CETA skladen s pravom EU. Proti pobudi je glasovalo 419 poslancev, podprlo jo je 258.

Pobudo, da naj sporazum CETA s pravnega vidika presodi najvišje sodišče v EU, je vložilo 89 članov parlamenta, ki imajo dvome o sporazumu. Podporniki sporazuma CETA pa pravijo, da je pravna služba parlamenta odločila, da je sporazum CETA, ki obsega 1.598 strani, skladen z evropskimi pravili.

STOP CETA

Kako so glasovali evroposlanci iz Slovenije? Iz  slovenske pisarne evropskega parlamenta so  poslali naslednje podatke:

Pobudo sta podprla dva evroposlanca iz Slovenije: Tanja Fajon (S D) in Igor Šoltes (Zeleni).

Pobudo so zavrnili vsi preostali poslanci iz Slovenije: Franc Bogovič (EPP), Lojze Peterle (EPP), Patricija Šulin (EPP), Romana Tomc (EPP), Ivo Vajgl (ALDE) in Milan Zver (EPP).

Igor Šoltes, ki je pobudo podprl, je po glasovanju sporočil: “Evropski parlament je pravkar s 419 glasovi proti in 258 glasovi za zavrnil resolucijo, s katero bi od Sodišča EU zahtevali presojo skladnosti s pravom EU. Če gre zares za tako dober sporazum, celo najboljši kadarkoli podpisan, kot nas preprečuje Evropska komisija, česa se potem bojijo? Glede na vsa opozorila in kritike, ki najbolj letijo prav na mednarodna arbitražna sodišča, sem mnenja, da bi se o tem Sodišče EU moralo izreči, še preden Ceta stopi v veljavo. Sicer se postavlja vprašanje, ali sploh vemo, o čem odločamo in kaj podpisujemo? Vse bolj je očitno, da se želi Ceto spraviti pod streho z veliko naglico in to ne glede na vse poteptane demokratične standarde. Zdi se, da je snovalcem Cete demokracija zgolj v napoto. Nezaslišano je, da se v Evropskem parlamentu celo omejuje demokratično razpravo o tako pomembni temi, od katere je odvisna naša prihodnost, saj o predlogu resolucije niso dopustili niti razprave. Prav tako pa parlamentarni odbori, ki so pristojni za nekatera ključna področja, na katera bo Ceta močno posegla, kot so to okolje, zdravje, varnost hrane, zaposlovanje, socialne zadeve in varstvo potrošnikov, ne bodo smeli sodelovati v postopku odločanja o celotnem sporazumu. Takšne poteze so v nasprotju s temeljnimi pojmi demokracije in svobodo izražanja.”

Franc Bogovič, ki je pobudo zavrnil, je po glasovanju sporočil: “Evropski parlament je danes zavrnil resolucijo, ki je predlagala ponovno preverbo skladnosti trgovinskega sporazuma med EU in Kanado z evropsko pogodbo, kar je v javnosti dvignilo veliko prahu. Ravno zato smo še enkrat podrobno proučili pravne argumente, ki so bili na voljo, in ugotovili, da so bile te dileme, ki jih navajajo predlagatelji, že razčiščene. Pristojni odbori, ki delajo na sporazumu že nekaj let, so iz pravnega vidika že preverjali skladnost sporazuma z našim pravnim redom, nobenih odstopanj pa ni ugotovila niti pravna služba evropskega parlamenta, ki je kot neodvisen organ podala obsežno obrazložitev tega mnenja. Pridobivanje mnenja sodišča EU bi pomenilo najmanj dvoletni zamik uveljavitve sporazuma CETA in na podlagi prava EU ima to sodišče tudi povsem druge pristojnosti. Zato v tej zahtevi ne vidim dodane vrednosti kot le to, da bi zadevo zavlačevali v nedogled, EU pa bi še naprej pridobivala na slabem ugledu nekompetentnega in nezanesljivega pogajalca in partnerja v svetu. Ob vsem tem je nujno poudariti, da mehanizem vsebuje varovalke, ki urejajo pravico države članice EU do svobodnega zakonskega urejanja, v kolikor ta želi doseči legitimne cilje, kot so zaščita javnega zdravja, varnosti, okolja, socialnih ali potrošniških standardov in spodbujanja ter zaščite kulturne raznolikosti. Torej na ključna strateška področja samo sodišče nima vpliva, medtem ko vzajemno ščiti predvsem male investitorje vseh držav podpisnic.”

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

AAG je v zakonskem roku oddal pripombe na pripombe na Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam


Alpe Adria Green je v zakonskem roku oddal pripombe na pripombe na Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam (Osnutek NSOPPS).

V AAG se nismo spuščali splošno napisanim vzrokih, od kod in zaradi česa prihaja do podnebnih sprememb in kaj bi morali storiti za njihovo zmanjšanje, v Alpe Adria Green namreč pozdravljamo pripravo dokumentov za prilagajanje podnebnim spremembam in tako tudi pričujoči Osnutek NSOPPS, vključno s prilogami.

Image result for 400 ppm to percent

Moti pa nas da bo prostorska in gradbena zakonodaja močno vplivala na zaščito in varovanje ljudi pred posledicami podnebnih sprememb, zato smo 21.11.2016 na ministrstvo za okolje in prostor preko e-pošte poslali naslednje pripombe na Osnutek NSOPPS

1. Vrsta ukrepov v prostoru bi morala že pred zaznavo podnebnih sprememb v Sloveniji vsebovati zaščito pred posledicami pojavov kot so poplave, zemeljski plazovi, suše in toča. To se ni zgodilo oziroma kjer so predpisi bili oziroma so, se niso upoštevali, inšpekcije pa ne ukrepale. Od tod ogromne škode povsem po nepotrebnem zaradi naše prostorske nediscipline – to so gradnje na poplavnih področjih, na primer na Ljubljanskem barju, gradnje na plazovnih zemljiščih, opuščanje obveznih geoloških podlag pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, nezaščiteni sadovnjaki, nasadi vinske trte, poljščine in podobno.

2. Osnutek NSOPPS sicer navaja potrebno ”učinkovito koordinacijo vsebin in procesov razvojnega in prostorskega načrtovanja vključno z upoštevanjem zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče” (stran 6) in ”okrepljeno rabo instrumentov (celovitih in projektnih) presoj vplivov na okolje” (stran 7), vendar, če pogledamo pripravo nove gradbene zakonodaje, kjer je AAG tudi sodeloval s pripombami, ugotavljamo, da gradbena zakonodaja teži k odpravljanju in zmanjševanju soglasij in presoj vplivov na okolje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

3. Osnutek NSOPPS prav na področju gradenj izpušča potrebo, da bi presoje vplivov na okolje in soglasja dobila večjo veljavo namesto opuščanja, prav zaradi večje pogostosti vremenskih ujm zaradi podnebnih sprememb. V prostoru so največje škode prav na področju napačno postavljenih nepremičnin: industrijskih, turističnih (npr. Laško), poslovnih zgradb, stanovanj, cest in drugih.

4. Tako je naša glavna pripomba, da se v Osnutku posebej izpostavi napačna usmeritev gradbene zakonodaje, če ne nismo nič naredili in bodo škode zaradi podnebnih sprememb še naraščale.

Predlog Gradbenega zakona, ki ga je MOP že poslal na Vlado RS v potrditev bi se moral po našem mnenju povrniti v fazo osnutka in dati priložnost, da ta zakon napišejo strokovnjaki in ne politična elita, ki je zakon napisala za gradbene lobije ne pa za dobrobit ljudi živečih v Sloveniji. 

Zaradi zgoraj navedenega je Alpe Adria Green 23.11.2016 poslal po e- pošti na Predsednika Vlade g.Mira Cerarja in Vlado RS dopis v katerem zahtevamo da se »Predlog Gradbenega zakona« umakne iz nadaljne obravnave in se vrne v fazo osnutka.

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

GAS NATURAL PROTI ČASOPISU LA VOCE DI TRIESTE ( GLAS TRSTA)


clip_image002

Datum: 22.11.2016

IZJAVA ZA JAVNOST

GAS NATURAL  PROTI ČASOPISU LA VOCE DI TRIESTE ( GLAS TRSTA)

OBRAVNAVA BO V SREDO, 23. NOVEMBRA

.Magistrat v Trstu zahteva obsodbo člana AAG Paola G. Parovela na 9 mesecev zapora, španska multinacionalka pa zahteva 100.000 evrov odškodnine.

V sredo, 23. novembra ob 10 15 se nadaljuje sodna obravnava proti Paolu G. Parovelu, direktorju neodvisnega časopisa La voce di Trieste. Obsojen je zaradi kvarjenja ugleda španske multinacionalke Gas Natural, ker je objavil na spletu članek  o korupcijski verigi, ki želi vsiliti uplinjevalnik v Trstu.

Omenjeni projekt predstavlja veliko nevarnost za občutljiv morski ekosistem Tržaškega zaliva in je grožnja varnosti plovbe ter ladijskemu prometu, ki poteka med Trstom in koprskim pristaniščem. Povezava uplinjevalnika preko plinovoda z distribucijskim sistemom bi potekala pod morsko gladino.

Projekt, ki mu je Slovenija odločno nasprotovala, so sedaj v Italiji podprli. To so naredili kljub temu, da so dokumenti za gradnjo ponarejeni, spremenili so namreč načrte glede varnostnih ukrepov in prikazali zmanjšano tveganje v primeru nesreč.

Na obravnavo, ki bo potekala 23. novembra ob 10 15 na tržaškem sodišču (soba 113), so poklicali kot edino pričo administratorja družbe Gas Natural, Javiera Hernandeza Sinde. Sodišče je Paola obsodilo na 9 mesecev zapora. Poleg tega družba Gas Natural zahteva 100.000 evrov odškodnine in kritje pravnih stroškov.

Odkar se je začel ta nenormalen sodni postopek proti svobodi medijev v Trstu, je Gas Natural na očeh protimafijskih družb, ki so od leta 2014 že ukrepale proti njej zaradi mafijskih infiltracij. Novico so tudi objavili v italijanskih medijih.

Ta proces se je pričel ko je Italija sklenila, da ponovno na široko odpre vrata izgradnji Plinskega terminala v Žavljah, v katerem je edini, ki je pisal o tem prav neodvisni časopis La voce di Trieste. Njegov glavni urednik Paolu G. Parovel pa je sedaj v sodnem postopku. Je to naključje?

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

IZ TRSTA SMO DOBILI SPOROČILO, DA JE SODIŠČE V TRSTU PRELOŽIL SOJENJE NA 25. JANUAR 2017, ZARADI STAVKE ČASTNIH JAVNIH TOŽILCEV! 


NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Začenja se evropski teden zmanjševanja odpadkov


Z današnjim dnem se začenja evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo trajal vse do prihodnje nedelje. Gre za akcijo Evropske komisije, katere cilj je okoljsko ozaveščanje in spodbujanje k sodelovanju pri zmanjševanju količine odpadkov.

Letošnji teden zmanjševanja odpadkov se osredotoča na zmanjševanje odpadne embalaže. Po izračunih Evropske komisije vsak Evropejec letno zavrže v povprečju 157 kilogramov odpadne embalaže, medtem ko v slovenskih gospodinjstvih v povprečju nastane 133 kilogramov odpadne embalaže na prebivalca letno.

Akterji z vse EU so sicer na spletni strani pobude prijavili več kot 12.250 aktivnosti.

 TUDI V AAG IZVAJAMO AKCIJE ZA ZMANJŠEVANJE ODPADKOV. POSVETILI SMO SE PREDVSEM NAJMLAJŠIM TER JIH POUČILI  KAKO LOČEVATI ODPADKE DOMA IN KAM SE ODVRŽEJO ODPADKI KO SO IZVEN DOMA.

imageimage
Igrica Fuj smrdi
imageimage
Jabolka in nagovor Strica smetarja –                            Kam s čudežno vrečo? Ogled smetarskega vozila in                                                                                                                                 ločevanja odpadkov
imageimage
Otroci sodelujejo pri pobiranju smeti  –                          …. In poslušajo Strica smetarja
imageimage
Pri otoku za ločevanje odpadkov –                                 Skupinska slika pred smetarskim vozilom

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Podpišite državljansko pobudo za zaščito tal v Evropi!


REŠITE TLA S SVOJIM PODPISOM!

Otrok - zemlja

Alpe Adria Green je član koalicije “People4Soil”  ( https://www.people4soil.eu/sl/partners)

Spoštovani, prav v tem trenutku, smo na pragu resnične nevarnosti.

Vsako minuto s svojimi dejanji ogrožamo zemljo, jo uničujemo, onesnažujemo, izkoriščamo, zastrupljamo, neustrezno ravnamo z njo in jo siromašimo. V Evropi več ne obstaja običajno pravo, ki bi se zavzemalo za tla.

Zakonodaja za varstvo tal je najpomembnejši način zaščite ljudi, rastlin in živali. Brez zdravih, živih tal ni prihodnosti. Zdrava, živa tla nas varujejo pred okoljskimi katastrofami, podnebnimi spremembami in strupi, ki nas obdajajo.

Svetovni sklad za naravo  skupaj z državljani Evrope želi tla ubraniti pred cementom, onesnaževanjem in špekulativnimi interesi. Pridružite se nam – koaliciji z več kot 400 civilno družbenimi organizacijami, imenovani “People4Soil” (https://www.people4soil.eu), ki pozivamo EU k uvedbi posebnih predpisov za varstvo tal, ki so za življenje pomembni prav toliko, kot sta pomembna voda in zrak.

PODPIŠITE PETICIJO ZDAJ

V IMENU NAŠIH OTROK SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA PODPIS!

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC VABI NA PREDAVANJE: NOV POGLED NA GOBE V SKLOPU TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOM


DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC RATEČE

VABI

NA STROKOVNO PREDAVANJE

Z NASLOVOM

 

NOV POGLED NA GOBE V SKLOPU TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOM

PREDAVANJE BO V ČETRTEK, 17. NOVEMBRA OB 18. URI V DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI RATEČE, RATEČE 22.

PREDAVAL BO PRIZNANI MIKOLOG G. ANDREJ PILTAVER.

PRISRČNO VABLJENI IN NARAVOVARSTVENI POZDRAV!

VSTOP JE PROST!

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Kdo ima interes za pobijanje slovenskih velikih zveri: volka in medveda?


KatarinaDr. Katarina Dea Žetko

Peticija proti odstrelu rjavega medveda in volka

S podpisom te peticije državljani  in državljanke Republike Slovenije  zahtevamo poleg ukinitve odstrela  tudi   izvajanje ukrepov za dobrobit rjavega  medveda in volka. Podpiramo možnost  preselitev  rjavega medveda  in volkov izven držav EU,  sterilizacijo ali druge  ukrepe, s katerimi bi lahko na human način omejli njihovo število.

 

Ministrstvo za okolje in prostor je 7. novembra 2016 dalo v enomesečno javno obravnavo osnutek odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. V obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 se načrtuje odstrel 93 medvedov in 10 volkov. Ali je to res potrebno? Znano je, da sta obe vrsti velikih zveri zavarovani. Ministrstvo v obrazložitvi navaja, da so glavni zagovorniki odstrela volkov in medvedov nekateri rejci drobnice in nekateri lovci. Zakaj? Nekaterim rejcem so volkovi napadli čredo drobnice, lovci pa tarnajo, da jim volkovi kradejo srnjad in jelenjad. Ali ni to posledica napačne prostorske politike pri ohranjanju velikih zveri in pri usmerjanju razvoja pašništva in lovstva?

Ali ni tako, da če odstreliš enega, pride za njim drugi? Menda sploh ni vseeno, katero žival odstrelimo, saj so tudi one socialna bitja, posebno je to izrazito v volčjem tropu. Kaj smo potem dosegli? Bomo vsako leto postrelili 93 medvedov in 10 volkov? Kdaj bomo ustavili tako politiko?

Mnenje strokovnjakov v projektu LIFE+ SloWolf, ki temelji na podlagi znanstvenih ugotovitev, je, da splošno ubijanje volkov v obsegu, ki še zagotavlja dolgoročni obstoj populacije, ni ukrep, s katerim bi bilo mogoče učinkovito zmanjšati škode zaradi napadov volkov na živini, niti kratkoročno niti dolgoročno. V več primerih so raziskovalci celo opazili popolnoma nasprotni učinek – število škodnih primerov se je po odvzemu še povečalo. Obstaja verjetnost, da je prišlo do odstrela vsaj enega alfa osebka in razpada tropov, ki se niso več znašli in začeli napadati najlažji plen – domače ovce.

In še: kultura sobivanja velikih zveri in človeka v današnjem času zahteva pač več od nekaterih prebivalcev, ki živijo na območju ali v bližini pojavljanja velikih zveri, pa tudi od drugih obiskovalcev narave, ki se moramo primerno obnašati v njej. O tem imamo dobro literaturo. Velike zveri so naravno plašne in se človeku izognejo, če se le da.

Velikim zverem pri nas z velikimi posegi v prostor stalno zmanjšujemo življenjski prostor, obenem pa jim ponujamo hrano na pladnju v obliki čred drobnice, kjer je v preteklosti ni bilo.

Na Štajerskem denimo tega problema ni. Znano je, da je reja ovac subvencionirana. Ali mora ministrstvo za kmetijstvo res povsod podpirati rejo ovac?

Ali je res interes streljanja medvedov v prodaji mesa v domačih gostilnah in za izvoz? Ali se medvedje meso sploh lahko uporablja kot živilo? Kje bi končalo meso 93 pobitih medvedov? V osnutku odloka odgovorov ne najdem. Kje je končalo njihovo meso v minulih letih? Kdo je z njim zaslužil in koliko?

In zakaj imamo v Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 tudi priročnik Varovanje drobnice pred velikimi zvermi, iz katerega sledi, da lahko redimo domače živali tudi na področju pojavljanja velikih zveri, če upoštevamo strokovna priporočila. Celo več, predvidene so državne podpore, na primer za varovanje s pastirjem, psi in drugo. Kaj gre potem narobe?

 

AAG podal pripombe na osnutka Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) in Gradbenega zakona (GZ)


AAG je 04.11.2016 v zakonskem roku podal pripombe na:

– osnutek zakona  o urejanju prostora (ZUreP-2)

– osnutek gradbenega zakona (GZ)

13323518_596662437163125_9180943449947742573_o

Pripombe na Zakon o urejanju prostora

1. Podaljšanje javne razprave. Predlog zakona je izredno dolg in obsežen, ter obravnava zelo kompleksno problematiko, zato je nemogoče v danem času dovolj obdelati tak tekst zakona ter zato predlagamo podaljšanje še za en mesec, da javnost lahko skupaj s strokovnimi inštitucijami pripravi celovite pripombe. Vseeno dajemo del pripomb v nadaljevanju.

2. Predlog zakona ni uglašen z uvodnimi obrazložitvami in ga je z njimi treba uglasiti, torej upoštevati kar obljublja uvodna obrazložitev. Primer 3.člen predloga zakona.

3. V 7.členu je treba dodati:

Med naravne in grajene vrednote se uvršča predvsem naravna dediščina (krajinski parki, naravni spomeniki), spomeniki kulturne dediščine ter druge prepoznavne vrednote v prostoru, ki so značilne za posamezni prostor (npr. krajina). Ohranjanje in krepitev prepoznavnih značilnosti prostora pomeni tudi ohranjanje in krepitev narodne identitete v prostoru.

4. V 9.členu je izpuščena javnost po Aarhuški konvenciji, kar je treba dopolniti. Ne morejo o prostoru odločati le organi. Zasebni interes ne sme prevladati nad javnostjo, kar v predlogu ni zajeto.

V 11. členu je omenjena javnost, vendar po dosedanji praksi praktično ne more vplivati na predloge organov. Tako stanje je treba popraviti in dati pomembno težo javnosti, tako, da ima možnost odkloniti posege v prostor, ki jih ne želi. S tem se tudi onemogočita korupcija in klientelizem pri odločanju o prostorskih spremembah, za kar je veliko primerov.

5. V 15.členu je govora o prevladi javne koristi, vendar ni dana možnost, da javno korist izkazuje organizirana javnost. Javna korist ne more biti omejena le na državne organe, kar je dosedanja praksa. Tako državni organi vsiljujejo posege v prostor brez pristanka javnosti, z neko izmišljeno javno koristjo, ki je korist organov, ne pa javnosti.

6. Pridržujemo si pravico do nadaljnjih pripomb, saj je bil ta rok prekratek.

Betonarna Jesenice4

Pripombe na Gradbeni zakon

1. Podaljšanje javne razprave. Predlog zakona je izredno dolg in obsežen, ter obravnava zelo kompleksno problematiko, zato je nemogoče v danem času dovolj obdelati tak tekst zakona ter zato predlagamo podaljšanje še za en mesec, da javnost lahko skupaj s strokovnimi inštitucijami pripravi celovite pripombe. Vseeno dajemo del pripomb v nadaljevanju.

2. Predlog zakona navaja v obrazložitvi:

” v pripravi in sprejemanju istočasno s paketom gradbene in prostorske zakonodaje sta tako nov Zakon o ohranjanju narave in novi Zakon o varstvu okolja”.

Odločno smo proti slabšanju obeh zakonov in izigravanju evropskih direktiv na tem področju. Oba zakona je potrebno okrepiti v smeri zaščite prebivalcev in njihovega okolja (hrup, smrad, degradacija, izsiljevanje posegov neprimernih dejavnosti, ipd.) ter narave, ki je pomembna za turistični razvoj, da se preprečijo degradacije zaradi zasebnih ali državnih posegov v prostor, ki naj bi jih nov gradbeni zakon, skupaj z Zakonom o urejanju prostora, liberaliziral.

3. Pri naštevanju raznih objektov v razpredelnici 1 je na splošno preveč objektov klasificirano v nezahtevne (tudi v energetiki, ki ne sodijo v naš prostor zaradi dimenzij in betoniranja temeljev), kajti dosedanja praksa kaže izigravanje pri njihovem umeščanju v prostor. S tem predlogom pa bo to še lažje.

4. Pridržujemo si pravico do nadaljnjih pripomb, saj je bil ta rok prekratek.

Gradbišče

Enomesečna javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih ter inženirjih, ki naj bi celovito prenovili področje urejanja prostora in gradnje, se je iztekla v petek. Foto: Bobo

Strokovnjaki želijo podaljšanje razprave o gradbeni zakonodaji, ministrica pravi: “Konec”

Končana javna razprava o novi gradbeni zakonodaji
5. november 2016 ob 14:52,

Ljubljana – MMC RTV SLO/Televizija Slovenija/STA

Končala se je druga obravnava gradbenih zakonov, in sicer predloga zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih ter inženirjih. Del strokovne javnosti želi, da se razprava podaljša.

Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, so po poročanju STA-ja ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen in premierja Mira Cerarja pozvali, naj se javna razprava o novi gradbeni in prostorski zakonodaji podaljša, ker gre za zelo pomembne zakone. Zdajšnji predlogi pa naj bi bili nedodelani in lahko dodatno poslabšajo razmere, opozarjajo strokovnjaki, ki so napovedali, da bodo svoje pripombe poslali do konca meseca.

V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na biotehniški in za geografijo na filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.

Podaljšanje želijo tudi nekateri okoljevarstveniki
Podaljšanje javne razprave predlagajo tudi v nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Kot so zapisali v današnjem sporočilu, sta zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon zelo obsežna in obravnavata zelo kompleksno problematiko, zato bi morala imeti javnost skupaj s strokovnimi institucijami več časa za celovite pripombe.

Ministrica Majcnova si sicer želi, da bi bili zakoni v vladni obravnavi še letos, tako da bi bila prva polovica leta 2017 namenjena postopkom v DZ-ju, med katerimi bodo po ministričinih besedah še mogoči popravki.

Ministrica: Obravnava je končana
Ministrica je v petkovih Odmevih razložila, da sicer pričakuje, da bodo strokovna združenja, občine in drugi pripombe poslali še v naslednjih dneh, javna obravnava pa je končana. “Obravnavo smo zaključili, sicer bi lahko z javnimi razpravami nadaljevali še nekaj prihodnjih let,” je dejala ministrica.

Majcnova je še pojasnila, da bodo imeli investitorji manj truda s pridobivanjem gradbenega dovoljenja pri enostavnejših objektih in hišah. Prav tako se bo skrajšal čas izdaje na nekaj dni. Krajši čas bo tudi za pošiljanje dokumentacije, saj jo bo mogoče vložiti v elektronski obliki.

Z novo zakonodajo naj bi bila jasnejša odgovornost arhitektov, projektantov, investitorjev in izvajalcev gradnje. Gradbeni delavci in podizvajalci bodo bolj zaščiteni, da se ne bi ponavljale zgodbe Vegrada, Primorja, SCT-ja in drugih propadlih gradbenih podjetij.

Previsoke globe?
Zoran Simčič iz sekcije gradbincev pri OZS-ju je za TV Slovenija opozoril, da gradbince v novi zakonodaji motijo globe za izvajalce, ki kršijo ta zakon, saj so očitno za današnje razmere previsoke. Za samostojnega podjetnika namreč znašajo do 150 tisoč, za večje gradbeno podjetje pa tudi do pol milijona evrov.

Ministrica Majcnova odgovarja, da je treba zaščititi tudi investitorje. “Globe so varovalka, da se bo izvajalec resno lotil posla in ga izpeljal do konca,” je v Odmevih še poudarila ministrica.

G. C.
“Menimo, da takšni predpisi brez ustreznega strokovnega usklajevanja niso primerni za nadaljevanje postopka sprejema na drugih ravneh. Zavedamo se tudi, da lahko novi predpisi, če ne bodo ustrezno pripravljeni, povzročijo še več škode za razvoj države, lokalnih skupnosti, gospodarstva in družbenih sistemov, kot so jo nepremišljene zakonodajne spremembe leta 2007, in zato z njihovo pripravo in sprejemom ministrstvo za okolje in prostor ne sme hiteti.”
 Skupina Odgovorno do prostora o pomanjkljivosti nove zakonodaje

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/