Opomin Sloveniji, ker se ne ukvarja s hrupom


 Darja Valenčič – DNEVNIK

Že več let je znano, da na številnih območjih v prestolnici hrup zaradi cestnega in železniškega prometa presega mejne vrednosti, vendar protihrupnih ukrepov še vedno ni. V društvu Alpe Adria Green so zato Slovenijo prijavili evropski komisiji.

Ob Bleiweisovi cesti od nekdaj trpijo zaradi hrupa z železniških tirov, od zaprtja Slovenske ceste pa je na tem območju še bolj hrupno in nevzdržno. (Foto: Maja Marko)

Stanovalcem ob Bleiweisovi cesti in v njeni okolici že leta in leta vsakdanji mir podnevi in ponoči kali hrup, ki ga na starih tračnicah povzročajo težke dizelske lokomotive in vagoni. Več kot stokrat na dan peljejo mimo njihovih domov; odkar je Mestna občina Ljubljana zaprla del Slovenske ceste za avtomobilski promet, pa se je njihovo življenje še bistveno poslabšalo. V zadnjem letu ne samo, da je železniškega prometa vedno več, ampak je zaradi povečanega prometa bistveno večji še hrup z dvopasovne ceste, ki teče ob železnici.

Stanovalci na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici opozarjajo, da je postalo stanje zaradi emisij hrupa iz kar dveh virov hkrati nevzdržno. Poleti sploh ne morejo imeti odprtih oken niti se ne morejo zadrževati na svojih balkonih in vrtovih. Poleg hrupa in izpušnih plinov, ki negativno vplivajo tudi na kakovost zraka, pa vlaki, avtomobili in tovorna vozila povzročajo tudi tresljaje, pojavljajo se razpoke na starih meščanskih stavbah. V neposredni bližini sta tudi dva vrtca, za katera je Nacionalni inštitut za zdravje že na podlagi karte hrupa iz leta 2010 opozoril na preseganje kritičnih vrednosti za hrup, a se do danes nihče – ne upravljavci ceste ne železnic, ne Mestna občina Ljubljana ne okoljsko ali infrastrukturno ministrstvo – še ni lotil reševanja problematike.

Za lase privlečen izgovor

V stiski so se stanovalci obrnili na slovensko vejo mednarodnega društva za varovanje okolja Alpe Adria Green, ki pa je prav tako naletelo na neodzivnost. Podali so prijavi na inšpektorat za promet, energetiko in prostor in na inšpektorat za okolje, a do včeraj niso dobili še nobenega odgovora. Ko so se na njih z istim problemom obrnili še predstavniki četrtne skupnosti Polje, a znova niso uspeli priti niti do rezultatov študije o izvedljivosti ukrepov za odpravo hrupa na območju železniških postaj Ljubljana Polje in Ljubljana Zalog, so potegnili črto. V začetku oktobra so na evropsko komisijo vložili prijavo zoper Republiko Slovenijo, ker kljub zahtevam evropske direktive še ni sprejela operativnega programa varstva pred hrupom s pomembnih železniških prog in cest.

»V odzivih, ki so jih zbrali stanovalci, so jim vsi, od inšpektorata, občine do Slovenskih železnic, zatrdili, da bodo ukrepali, ko bo ministrstvo za okolje sprejelo operativni program. To je za lase privlečen izgovor, saj imamo dovolj zakonskih predpisov, ki urejajo to področje. Upravljalec, ki krši zakonodajo, mora prevzeti odgovornost za ogrožanje zdravja ljudi, toda oni se izgovarjajo na ta program, zato naj ga že enkrat sprejmejo, da bo konec izgovorov,« je potezo pojasnil Vojko Bernard, predsednik društva, ki zahteva takojšnje ukrepanje, protihrupno sanacijo, plačilo odškodnine prebivalcem in dostop do podatkov o izpostavljenosti hrupu.

Ukvarjajo se z odgovorom

Omenjeni program bi moralo okoljsko ministrstvo s partnerji pripraviti že poleti leta 2008, nato pa ga na pet let posodabljati. Leta 2018 bi morali tako spisati že tretjega, a mogoče ne bodo niti prvega. Novembra lani so sicer objavili javno naročilo za izdelavo strokovnih podlag za mestni občini Ljubljana in Maribor, a teh po enem letu še vedno ni. Najprej so namreč potrebovali pol leta za izbiro izvajalca, potem pa je še junija revizijska komisija razveljavila njihovo odločitev in do danes se ni premaknilo z mrtve točke.

»Naročnik trenutno preverja popolnost drugih prejetih ponudb,« je skop odgovor okoljskega ministrstva, kjer pa so nam potrdili, da so že dobili uradni opomin evropske komisije in se ukvarjajo z odgovorom, ki ga morajo pripraviti do 30. novembra.

Tudi šole in vrtci v prehrupnem okolju

Devetnajst ljubljanskih vrtcev in sedem osnovnih šol je že leta v prehrupnem okolju. O tem smo že poročali v sodelovanju s spletnim portalom Pod črto, ki je pod drobnogled vzel podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Strokovnjaki so glede na karto hrupa iz leta 2010 pogledali, katere vzgojne in izobraževalne ustanove ležijo na območjih s povprečno vrednostjo hrupa, višjo od 65 decibelov oziroma višjo od kritične meje, ki znaša 69 decibelov. Našteli so 16 vrtcev in šol, kjer znaša povprečna stopnja hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi 70 decibelov, v dveh šolah in v treh vrtcih pa kar 75 decibelov – to sta obe enoti vrtca Ledina, enota vrtca Galjevica na Dolenjski cesti in enota Vrtača vrtca dr. Franceta Prešerna v neposredni bližini Bleiweisove ceste.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.