Kozolci so del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine.


Alpe Adria Green, Zelena prihodnost Dovje – Mojstrana, Društvo za Naravo – Jalovec, Društvo za varstvo okolja Bled so 16. 9. 2016 poslali pismo Županom občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled z naslovom:

Kozolci so del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine.

Spoštovani!

V štirih zgornjesavskih občinah začenjamo skupno pobudo, ki poudarja kozolce kot del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine. Naša pobuda ima dva namena:

· Poudariti pomen kozolcev, pozvati lastnike k odstranitvi oglasov, k obnovi in ponovni uporabi kozolcev.

· Pozvati k ohranjanju pisanih travnikov z vso biodiverziteto, sonaravnemu kmetovanju in pridobivanju krme z manj ogljičnega odtisa.

Za oba namena je nujna podpora občin oz. županov in občinskih svetov ter določena strategija.

Kozolec, ki ga NI več, Kor. Bela, foto Andrej Tavčar

Kozolec, ki ga NI več, Kor. Bela, foto Andrej Tavčar

Stanje kozolcev v štirih omenjenih občinah je različno, od vzdrževanih do propadajočih in razmajanih, pokritih z različno kritino (tudi azbestno), skupno jim je le to, da skoraj nobeden več ne služi namenu – sušenju krme. V gorenjskem okolju najbolj izstopajo kozolci, ki so prekriti z velikimi oglasi, takšnih ‘oglasnih’ kozolcev je največ ob avtocesti.

Regionalni razvojni program Gorenjske 2014 – 2020 postavlja v viziji Gorenjske pet razvojnih področij, med njimi so okolje, prostor in podeželje. Med investicijskimi ukrepi so navedeni aktiviranje naravne in kulturne dediščine ter dediščina podeželja.

Zveza društev arhitektov Slovenije je 8. 6. 2015 poslala predsedniku vlade, področnim ministrom, predsedniku Združenja občin Slovenije in drugim javni apel (št. 79/2015) za omejitev zunanjega oglaševanja. V apelu opozarjajo na degradacijo kulturne dediščine ter naravne in kulturne krajine zaradi javnega oglaševanja. Kot nosilce glavne odgovornosti za stanje v prostoru vidijo občine. Ugotavljajo, da vse več občin podreja javni prostor oglaševalskemu dobičku. Dotaknejo se tudi privatne lastnine, ki ‘ni absolutna pravica,’ zato z njo ne more vsak razpolagati, kakor se mu zazdi. Uporabo nepremičnin določajo in omejujejo prostorski, urbanistični in drugi predpisi, ‘predvsem pa z ustavo zajamčena pravica drugih do zdravega življenjskega okolja. Slednja je tudi pravica do urejenega javnega prostora, neobremenjenega z vseprisotnimi oglasi.’

Kot poudarja Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS) v odzivu na našo pobudo, so kozolci ‘pomembni gradniki kulturne krajine Gorenjske. Ovešeni s plakati predstavljajo degradacijo kulturne krajine, z gradnjo novih kozolcev kot oglasnih panojev se popači njihov namen in hkrati degradira tradicionalno oblikovanje in postavitev kozolcev v krajino.’ ZVKDS se z našo pobudo popolnoma strinja, saj je v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami, ki jih zavod zagovarja že dolga leta.

Da pri naši pobudi ne gre za nekaj nemogočega, so pokazali v občini Bohinj, ki jo postavljamo kot dober zgled. Občina Bohinj v okviru javnega razpisa razdeljuje proračunska sredstva za tradicionalno sušenje krme v kozolcih. Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah; voditi evidenco, kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v branicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena;  v septembru posredovati končno poročilo za sušilno sezono za tekoče leto. Ob koncu sušilne sezone so razdeljena proračunska sredstva po merilih in kriterijih: šteje celotna (“obdevana”) brana posušenega sena ali otave, financiranje do 15,00 EUR/brano, velikost brane je najmanj 3,5 m x 3,5 m, kolikokrat je bila posamezna brana uporabljena (obdevana) za sušenje v eni sušilni sezoni (podatki so za leto 2016). Rezultat na območju občine Bohinj so vzdrževani in urejeni kozolci, v njih se suši krma.

Kozolci so preproste sušilne naprave, lahko so v celoti iz lesa, lahko imajo ‘babe’ in stožnike iz betona. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 45° in je pogosto iz skodel, vsekakor pa ima lesene strešnice. Kozolce je vredno ohraniti in o njihovi funkciji podučiti zanamce. Arhitekt Domen Zupančič je leta 1996 za Občino Kranjska Gora izdelal arhitekturno študijo o kozolcih, ta je bila podlaga za pridobitev subvencij za obnovo kozolcev z namenom, da gre turizem z roko v roki z urejeno arhitekturno kulturno krajino.

Našo pobudo bomo nadaljevali v dve smeri:

– Izobraževanje in osveščanje javnosti o pomenu kozolcev in sonaravnega kmetovanja, ki prispeva h kakovostnim izdelkom brez vonja po silaži.

– Priprava splošnega pravilnika vključno z grafičnimi prilogami, ki bodo omogočali lažjo obnovo in upravljanje s kozolci. Ponudili ga bomo občinam, vsebino smo pripravljeni predstaviti občinskim svetom.

Lastniki kozolcev imajo pogodbe z oglasnimi ponudniki podpisane za več let. Občinski odlok/pravilnik je ključnega pomena pri postopnem odstranjevanju plakatov s kozolcev. Za učinkovit ukrep pri ohranjanju in pomenu kozolcev v občinah Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled predlagamo konstruktivno sodelovanje in posnemanje ukrepov Občine Bohinj. Župani občin v zgornjesavski regiji boste na ta način pokazali spoštovanje do kulturne dediščine, sledili usmeritvam stroke in zastavljenemu razvoju Gorenjske.

Vljudno vas prosimo za mnenje in odgovor na našo pobudo do 15. 10. 2016.

Lep pozdrav!

Alpe Adria Green, predstavnik Vojko Bernard l.r.

Dovje – Mojstrana: Zelena prihodnost, predstavnica mag. Melita Djurić l.r.

Društvo za Naravo – Jalovec, predstavnica mag. Polona Petrovič Erlah l.r.

Društvo za varstvo narave Bled, predstavnik Miha Žvan l.r.

Dr. Domen Zupančič, Fakulteta za arhitekturo l.r.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.