e-novice AAG: HRAST 7/2016

AAG podal prijavo prekoračitve hrupne obremenjenosti v okolje

AAG je 27.09.2016 na INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR, INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN NARAVO ter VARUHINJI ČLOVEKOVIH PRAVIC RS podal prijavo zaradi stalne prekoračitve hrupne obremenjenosti okolja, ki ogroža zdravje in počutje naših članov ter ostalih prebivalcev na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici v Ljubljani. Prijavo je AAG podal na podlagi pritožb občanov Ljubljane živečih na tem območju in na podlagi zaključkov ekološke patrulje, ki smo jo opravili 26. Septembra 2016….

Obišči

 

V Celje po zdravje?

ROZMARI PETEK

Poleti, med dopusti, je bil v javno obravnavo dan predlog nove uredbe o stanju tal. Gre za že nekaj časa pričakovano uredbo, ki naj bi bila podlaga za končno sanacijo okoljskih bremen Celjske kotline. Vendar, kot je trenutno videti (ministrstvo se je po burnem odzivu okoljevarstvenikov odločilo za popravke), večji del Celja po novi uredbi okoljske sanacije sploh ne bo več potrebovalo…

Obišči

Pregled onesnaženih območij le še na 5 let

Avtor: Jadran Vatovec

Od skrb vzbujajoče onesnaženosti tal, seveda, ni prav daleč niti do onesnaženih voda – Od skrb vzbujajoče onesnaženosti tal, seveda, ni prav daleč niti do onesnaženih voda…

Obišči

AAG na MOP poslala pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je v zakonitem roku na MOP poslal pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

V AAG smo 22.09.2016 poslali pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal in sicer:

1. AAG zahteva umik osnutka Pravilnika o monitoringu stanja tal…..

Obišči

Poslansko vprašanje g.Matjaža Hanžka ministrici ga.Ireni Majcen

Objavljamo poslansko vprašanje g. Matjaža Hanžka, ki ga je na 22. redni seji Državnega zbora naslovil na ministrico za okolje in prostor go. Ireno Majcen v zvezi z ratifikacijo Pariškega podnebnega sporazuma ter odgovor ministrice……

Obišči

 

Ubijanje volkov in medvedov ne reši problemov, v mnogih primerih se je škoda celo povečala

Študija na pumah je pokazala, da po odstrelu odrasle teritorialne živali njen izpraznjeni teritorij zasedejo mlade pume, ki nato pogosteje plenijo domače živali. Podobno se pri volkovih po izgubi katerega izmed ključnih članov tropa zmanjša njihov uspeh pri lovu na naravni plen, kar spet vodi v povečanje plenjenja domačih živali…

Obišči

Razkrili tajne dokumente s pogajanj o mednarodnem trgovinskem sporazumu–TISA

 

Na Nizozemskem je NVO danes razkrila tekste iz pogajanj o sporazumu Tisa, ki naj bi uredil trgovanje s storitvami med 51 državami. Objavili so tudi analizo delov teh dokumentov, ki po njihovem mnenju kaže na to, da bi lahko sporazum ogrozil podnebne ukrepe v skladu s pariškim podnebnim sporazumom…

Obišči

 

 

Kozolci so del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine.

Alpe Adria Green, Zelena prihodnost Dovje – Mojstrana, Društvo za Naravo – Jalovec, Društvo za varstvo okolja Bled so 16. 9. 2016 poslali pismo Županom občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled z naslovom:

Kozolci so del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine…..

Obišči

 

Predlog uredbe o stanju tal – “zlohoten” ali zgolj nerodno napisan?

Tanja Kozorog Blatnik

Ministrstvo bo predlog popravilo do konca leta

16. september 2016

Vlada hoče s predlogom uredbe o stanju tal zmanjšati število degradiranih območij, trdijo okoljevarstveniki, pristojno ministrstvo pa se brani, da gre le za drugačen pristop in da ne želijo “izničiti prizadevanj” za zdravje ljudi….

Obišči

 

Količina emisij oglikovega dioksida v 2014 za desetino manjša kot v 2013

Obišči

Kamnolom pod lupo inšpekcije

Obišči

 

Slovenija še vedno v objemu premoga in nafte

Obišči

Zaradi izpustov iz kamnoloma Laže, opuščajo kmetovanje

AAG je 06.09.2016 podal prijavo na inšpekcijske službe ter na posamezna ministrstva zaradi onesnaženja in prevelikega hrupa, ki ga povzroča Kamnolom Laže. Za to prijavo smo se odločili po opravljeni EKO – PATRULJI 30.08.2016.

V neposredni bližini vasi (Laže pri Senožečah) deluje kamnolom, ki je trenutno še v lasti CPG (Cestno podjetje Gorica). Že več let se krajani na tem območju bojujejo proti delovanju tega kamnoloma, a žal neuspešno. Situacija je vsako leto slabša zaradi onesnaževanja okolja s prahom in hrupom, ki ga proizvede kamnolom z njegovim delovanjem….

Obišči

 

EKO PATRULJA V ILIRSKI BISTRICI

V sklopu mednarodne konference članic Alpe Adria Green, ki je potekala od 03.06 do 05.06 je v centu šolskih in obšolskih dejavnosti _ RAK v Rakovem Škocjanu je Zelena patrola na delu – Vojvodinska civilna iniciativa, ki je ena izmed ustanovnih članov AAG, izvedla eko patruljo v Ilirski Bistrici…

Obišči

 

TTIP bo kmalu mrtev, vendar so živi še drugi čezatlantski sporazumi

TTIP je bila žrtvovan za podpis gospodarsko – trgovinskih sporazumov (CETA) in trgovinskem storitvenem sporazumu (TISA)…

Obišči

 

Pet človekovih dejavnosti, ki predstavljajo grožnjo za pitno vodo

Čista, pitna voda je več kot dragocenega – ta je ključnega pomena za življenje ljudi. Na žalost, rast prebivalstva in onesnaževanje pa grozi, da resno ogrozi količino čiste pitne vode. Glede na razpoložljive podatke , so se stroški za čiščenje vode povečali…

Obišči

 

Imejmo radi vse živali, ne le medvede in volkove

Barbara Györfi

Je morda pismo Boruta S. Pogačnika v Dnevniku 19. avgusta 2016 posledica površnega branja mojega pisma, morebitne slabše bralne pismenosti ali namernega podtikanja trditev, ki naj bi jih zapisala? Svoje mnenje, ki temelji na predsodkih in pomanjkanju argumentov, je postavil nad javna, dokazana in preverljiva strokovna spoznanja pristojnih institucij, a jih zavrača, ker ne potrjujejo njegove resnice…

Obišči

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

AAG podal prijavo prekoračitve hrupne obremenjenosti v okolje

AAG je 27.09.2016 na INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR, INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN NARAVO ter VARUHINJI ČLOVEKOVIH PRAVIC RS podal prijavo  zaradi stalne prekoračitve hrupne obremenjenosti okolja, ki ogroža zdravje in počutje naših članov ter ostalih prebivalcev na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici v Ljubljani. Prijavo je AAG podal na podlagi pritožb občanov Ljubljane živečih na tem območju in na podlagi zaključkov ekološke patrulje, ki smo jo opravili 26. Septembra 2016.

Negativni učinki hrupa na naše zdravje in dobro počutje.

Stanje v bivalnem okolju na  Bleiweisova cesta in Veselova ulica v Ljubljani postaja nevzdržno zaradi hkratne emisije hrupa, katerega vir je železniški in cestni promet. To je še posebno zaznavno v poletnem času, ko zaradi hrupa stanovalci na tem območju ne morejo odpirati oken, saj se zaradi jakosti hrupa sploh ne morejo pogovarjati.  Prav tako ne morejo biti na vrtovih in na balkonih.

Tedensko vozi mimo hiš 840 vlakov ali v povprečju 120 vlakov na dan (vir M.Kranjc, SŽ). Izjemno je moteč tudi hrup opozorilnih piskov zaradi uporabe strojne piščalke. Ti impulzivni hrupni dogodki povzročajo moteče učinke, ki so posledica preplaha (startle response). V bližini je tudi postajališče Tivoli in ovinek proge, kjer vlaki pogosto zavirajo in celo ustavljajo (hrup zaviralnih naprav). Posebno je izrazit hrup tudi v času vzdrževanja proge.

RTV – V LJUBLJANI JE PREHRUPNO

 http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174429603

Bleiweisova cesta v skrajnem delu poteka le 60 (šestdeset) cm od nekaterih stavb. Gost in hiter cestni promet (natančna gostota nam ni poznana), težka tovorna in druga vozila pa poleg hrupa ter onesnaženja zraka (izpušni plini) povzročajo tudi močne tresljaje, katerih posledica so razpoke na zidovih, predvsem v stopniščih, in povešen pod vzdolž nosilnih sten v stanovanjih in stopniščih nekaterih stavb. V bližini je križišče Bleiweisove ceste in Šubičeve ulice, kjer pred semaforjem vozila ustavljajo in pospešujejo.

V neposredni bližini sta tudi dve enoti vrtca dr.Franceta Prešerna (Prešernova cesta 29 in Erjavčeva cesta 29), kjer so meritve hrupa tudi pokazale preseganje dovoljenih nivojev (vir: Poročilo o meritvah hrupa v okolju pri vrtcu France Prešeren na Vrtači in pri vrtcu France Prešeren, Prešernova 39, 2012).

Znani so negativni učinki hrupa na fizično in mentalno zdravje prebivalstva, kar potrjujejo izsledki številnih raziskav. Poleg motenj v komuniciranju, stanovalci ob Bleiweisovi cesti, zaznavajo tudi druge učinke hrupa, kot so motnje spanja in posledično slabše počutje, vznemirjenost in utrujenost. V zgradbah živijo starejši ljudje in otroci, torej ranljive skupine, na katere ima preseženi hrup še posebno škodljive učinke. Nekateri otroci na tem območju imajo izrazite motnje spanja in strahove, posebno v nočnem času.

Na tem mestu je potrebno omeniti še potencialne škodljive somatske in psihične primarne, sekundarne ter terciarne posledice na zdravje, ki izvirajo iz prekomerne izpostavljenosti hrupu.

Hrup je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja, ki v urbanem naselju ni le stvar udobja (npr. ‘ da si v mestu lahko kupimo vsak dan sveže žemljice’, kot je ob priliki pripomnila odgovorna oseba za hrup). Kadar emisije presežejo mejne vrednosti (NOAEL/LOAEL – osnova za opredelitev mejnih vrednosti okoljskega hrupa), je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti.

1. Prijava prekoračitev hrupa na območju Bleiweisove ceste v Ljubljani naslovnikom te pritožbe

Zdravje naših članov ter ostalih prebivalcev na tem območju je zaradi hrupa že več let ogroženo, kršena jim je pravica do zdravega življenjskega okolja. Ni potrebno ponavljati, da imajo po ustavi RS, pravico vsi živeti v zdravem okolju. Poleg Ustave RS to zagotavlja tudi relevantna okoljska zakonodaja RS (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju) kot tudi EU (Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa). Četudi Inšpektorat RS za okolje in prostor rešuje tudi druge okoljske probleme, problem hrupa ne more biti in ostati tretjekategorni problem.

V Atlasu okolja (ARSO) karte hrupa za cestni in železniški promet kažejo, da je to področje obremenjeno v dnevnem času (Ldvn) 75-80 dBA tako iz hrupa cestnega kot železniškega prometa. Skupaj verjetno hrup v celoletnem dnevnem povprečju presega 80 dBA.

V nočnem času je raven hrupa 65-70 dBA. Oba vira hrupa, cestni in železniški promet sta enako obremenjujoča in lahko pričakujemo, da so stavbe skupno obremenjene v nočnem času nad 70 DBA.

Karte hrupa torej kažejo na presežene kritične vrednosti 59 in 69 dBA za noč oziroma dan za območje III. stopnje varstva pred hrupom. S tem so kršene omejitve določene v nacionalni zakonodaji. Presežene vrednosti predstavljajo resno grožnjo za zdravje prebivalcev na tej lokaciji, še posebej, kot že omenjeno, za ranljive skupine ljudi, kot so otroci, starejše in kronično bolne osebe.

Izgovarjanje na Evropsko direktivo in sklicevanje na sprejetje Operativnega programa hrupa je neutemeljen izgovor za prelaganje in kolektivizacijo odgovornosti ter izogibanje zakonskim obveznostim. Upravljavec hrupa krši zakonodajo in mora prevzeti odgovornost za ogrožanje zdravja ljudi. Prizadeti ne morejo čakati samo na Operativni program varstva pred hrupom s katerim ugotavljamo najbolj kritično obremenitev in težimo k zmanjšanju hrupa v čim večji meri pod 55 dBA v celodnevnem času. Meritve hrupa na sami lokaciji morda niti niso potrebne, ker so karte hrupa dovolj dober razlog za zaskrbljenost in nemudno ukrepanje.

Torej, naša zakonodaja določa mejne vrednosti, ki ne smejo biti presežene. Ukrepanje je nujno, kljub temu, da še čakamo na Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah na območju MOL. Država z izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom močno zamuja in s tem krši mednarodno postavljene roke za ukrepanje in zaščito najbolj ogroženih prebivalcev, ki so v tem bivalnem okolju izpostavljeni hrupu.

Ni dopustno, da se reševanje problema neutemeljeno odmika, morda ‘ad calendas Graecas’, s čimer sta zavezujoča okoljska zakonodaja in naša pravica do zdravega življenjskega okolja eklatantno kršeni!

3. Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah na območju MOL in MOM

Občani so v preteklosti vložili zaradi tega problema pritožbe in poizvedbe tudi na MOP, MOL in Slovenske železnice. Inšpektorat RS za okolje kot tudi upravljavci hrupa v svojih odgovorih vsi izpostavljajo, da bodo ukrepali, ko bo sprejet Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah na območju MOL.

Ministrstvo za okolje in prostor (naročnik) je 2.11.2015, z veliko zamudo, objavilo javno naročilo na portalu javnih naročil : ‘Izdelava strokovnih podlag za namen operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in mestne občine Maribor.‘ (Rok ponudbe 30.11. 2015). Dne 5. 5. 2016 je naročnik izdal dokument št. 430-209/2015-49 ‘Odločitev o oddaji naročila’ zoper katero je bil 16. 5. 2016 na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil vložen zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom 29.6.2016 ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila (kot izhaja iz dokumenta št. 430-209/2015-49 ‘Odločitev o oddaji naročila’ z dne 5. 5. 2016).

Operativni program varstva pred hrupom bi moral biti sprejet najkasneje do 18. julija 2008 (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).

Ali smo do sprejetja Operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor morda v pravni praznini, brezpravni v pravni državi, ali nas državljane vendarle ščiti obstoječa zakonodaja?

4. Povzetek

a) breme bolezni zaradi okoljskega hrupa (Environmental burden of disease, WHO 2011)

b) kršenje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS)

c) odgovornost upravljavcev hrupa katerega vir je cestni in železniški promet za zmanjšanje emisij hrupa do predpisanih/dovoljenih vrednosti (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju , v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002, Uradni list RS, št. 121/04);

d) odgovornost Ministrstva za okolje in prostor, ki izhaja iz obstoječe evropske in nacionalne okoljske zakonodaje, direktiv, predpisov (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002, Uradni list RS, št. 121/04);

e) odgovornost Inšpektorata RS za okolje in prostor, organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, za ukrepanje na pritožbe občanov (Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Uradni list RS, št. 43/07) .

Zato v AAG zahtevamo:

a) takojšnje ukrepanje INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN NARAVO in INŠPEKTORATA RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR na našo prijavo (Zakon o varstvu okolja – ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004);

b) takojšnje ukrepanje upravljavcev hrupa katerega vir je cestni in železniški promet za zmanjšanje hrupne obremenjenosti v okolju v skladu z okoljsko zakonodajo in njihovo okoljsko politiko (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju , Uradni list RS, št. 121/04);

c) takojšnja sanacija stanja po naslednji prioriteti – aktivni ukrepi za zmanjšanje hrupa na viru, ukrepi za preprečevanje hrupa v okolje, ukrepi na stavbah (cf. študija ‘Zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi železniškega prometa’ IP/B/TRAN/FWC/2010-006/LOT4/C1/SC2′); Študija o izvedljivosti sanacijskih ukrepov za odpravo čezmernega hrupa zaradi železniškega prometa na območju železniških postaj Ljubljana Polje in Ljubljana Zalog);

d) poplačilo odškodnine tamkajšnim prebivalcem, ki so izpostavljeni večletni škodljivim učinkom okoljskega hrupa, s čimer nam je bila kršena ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja (odškodnine, kjer ne tečejo zastaralni roki) – Zakonska podlaga za uveljavljanje odškodnine sta predvsem 75. člen SPZ (Stvarno pravni zakonik) in 133. člen OZ (Obligacijski zakonik);

e) ocena zmanjšane vrednosti objektov zaradi hrupa (hrup kot posebna okoliščina – dalj časa trajajoče značilnost nepremičnine, ki vplivajo na njeno vrednost – Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06, 87/11, 40/12 – ZUJF in 22/14 – odl. US, člen 29 in člen 30);

f) dostop do podatkov o izpostavljenosti hrupu v kolikor bi bile izvedene posebne meritve v tem bivalnem okolju (Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. Januarja, 2003 o javnem dostopu do informacij o okolju ).

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

V Celje po zdravje?

ROZMARI PETEK

Poleti, med dopusti, je bil v javno obravnavo dan predlog nove uredbe o stanju tal. Gre za že nekaj časa pričakovano uredbo, ki naj bi bila podlaga za končno sanacijo okoljskih bremen Celjske kotline. Vendar, kot je trenutno videti (ministrstvo se je po burnem odzivu okoljevarstvenikov odločilo za popravke), večji del Celja po novi uredbi okoljske sanacije sploh ne bo več potrebovalo. Kot je že poleti opozorila okoljevarstvenica dr. Cvetka Ribarič Lasnik , po novi uredbi cinka sploh ne bi več spremljali, povišali bodo dovoljene vsebnosti kadmija, svinca in nekaterih drugih kovin. “Ne razumem, zakaj cink ni zajet. Esencialen je samo v sledovih, v odstotkih ni več esencialen, prej toksičen. Razumeli bi, da se ga umakne iz uredbe, če bi bila njegova pojavnost v Sloveniji majhna. Pri nas pa ni. Z umikanjem iz uredbe ministrstvo daje signal, da je ta element v Sloveniji v mejah normale, sprejemljiv za okolje, zdravju prijazen in več kot zaželen,” je predlog komentirala Ribarič Lasnikova in dodala primer, ko so na na laboratorijskih živalih opravili test in ugotovili, da izpostavljenost cinku povzroča prebavne težave, zaostajanje v rasti, hudo slabokrvnost in okvare srca, jeter, ledvic …

Nerazumen predlog uredbe

Preseneča jo tudi dvig dovoljenih vrednosti za kadmij, svinec in druge kovine. “Kadmij mednarodna agencija za raziskave raka uvršča v prvo skupino snovi za nastanek pljučnega raka, ne izključujejo možnosti, da vpliva na nastanek raka na ledvicah in prostati. Ali je zdravstveno stanje pri nas res tako čudovito v mejah normale, da si lahko privoščimo povečane vrednosti tako rekoč rakotvornih snovi,” se sprašuje. “Zakaj sploh povišane vrednosti vseh parametrov? Ali se je zdravje ljudi na degradiranih območjih izboljšalo?” Kar pa najbolj bode v oči, je dejstvo, da se bo z novo uredbo čez noč vse spremenilo. Raziskave, ki so se na obremenjenih tleh (predvsem v Celjski kotlini in Mežici) delale zadnjih 20 let, bodo neuporabne, narejene bodo nove, kar bo davkoplačevalce spet stalo. Ob tem se bo na papirju veliko območij iz degradiranih spremenilo v neoporečna. “Super! Dvignili smo mejne vrednosti in ljudem dali signal, da živijo na neoporečnih tleh. Zdravje in kvaliteta življenja sta postranskega pomena,” se zgraža sogovornica. Konkretneje, mejne vrednosti kadmija so bile po do zdaj narejenih raziskavah presežene na celotnem osrednjem in južnem delu občine, kjer živi večina prebivalcev Celja. Po predlogu nove uredbe ta del Celja sploh ne bi bil več problematičen. Enako bi veljalo za dobršen del zemljišč v okolici stare Cinkarne.

Predlagatelj zrel za ovadbo

Ostro kritični so tudi v Civilni iniciativi Celje: “Namesto da bi sprejeli nujne ukrepe za zaščito zdravja ljudi ob evidentnem ogrožanju, predvsem otrok, z birokratskimi predpisi znižujejo standarde zaščite, kar je odraz popolne nesposobnosti soočiti se z dejanskim stanjem. Vse dovoljene višje vrednosti posameznih onesnaževal naravnega okolja, predvsem za tla in igrišča v vrtcih, so skrajno zavrženo dejanje. Tudi za tla na vrtovih in kmetijskih zemljiščih bi morale dovoljene vrednosti ostati vsaj enake kot doslej. Če bi bile za industrijska območja sedaj dovoljene vrednosti, ki so kar 500-krat čez sedanjo kritično vrednost, pa je predlagatelj zrel za kazensko ovadbo,” je dodal koordinator Civilnih iniciativ Boris Šuštar . “Zlohotnost te spremembe je v tem, da bi za vse rabe poslabšali kriterije. Tako bi po novem otroška igrišča lahko imela 100 odstotkov več kadmija, kmetijska zemljišča 3900 odstotkov več insekticidov, atrazina pa celo 29.900 odstotkov več. Industrijska zemljišča, kjer se tudi gradi in odvaža zemljino drugam, bi lahko imela 9900 odstotkov več živega srebra, kadmija 5900 odstotkov več, svinca 2253 odstotkov več, cink pa je izločen, češ, da je mikroelement, potreben našemu organizmu,” se ostrim kritikam pridružuje Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green. Glede na to, da ima Celje bogato tradicijo industrije, v kateri je neobhoden cink (pocinkovalnica je med drugim še vedno ena večjih dejavnosti), je mogoče po predlogu uredbe sklepati, da bodo ljudje v Celje hodili po zdravje, je še slišati med kritiki.
Ministrstvo za okolje, kjer so sicer že priznali nekatere pomote (nekatere določbe niso pripravljene dovolj razumljivo) in obljubljajo popravke, poudarja, da ne gre za zviševanje dovoljenih vrednosti strupenih snovi v tleh, temveč zgolj za drugačen pristop. In da pri tem niso želeli izničiti prizadevanj za varstvo zdravja in ljudi: “Nasprotno. Po mnenju ministrstva je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je v novi uredbi določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolja. Pri tem velja izpostaviti, da preseganje parametra na enem vzorčnem mestu še ne pomeni, da lahko to vrednost preprosto apliciramo na širše območje.”
Posledično to konkretno za Celje pomeni, da bodo zemljo v prihodnje še pošteno prevzorčili, preden bo Celje dočakalo kakšen predpis, ki bi bil osnova za sanacijo. Pa čeprav je bila že leta 2014 povsem pripravljena odredba o razglasitvi Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal, a je takratni minister Dejan Židan ni podpisal.

Celje

Če ne bo popravkov uredbe o stanju tal, bo Celje postalo okoljsko neobremenjeno. Še več: postalo bo mesto, kjer bodo lahko ljudje brezplačno vdihovali zdrav cink ?!?

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Pregled onesnaženih območij le še na 5 let

Avtor: Jadran Vatovec

Le vsako peto leto naj bi še preverjali najhuje onesnažena območja.

• 
• – Premier dr. Miro Cerar še zaupa ministrici za okolje Ireni Majcen: pa lahko zaupa tudi njeni strategiji monitoriranja onesnaženosti tal? Foto Igor Zaplatil
• 
• Na kakšne spremembe v tleh bi nas rade opozorile rastline, denimo bučke, ko geigerjev števec zacvrči? – Foto Shutterstock
• 
• Od skrb vzbujajoče onesnaženosti tal, seveda, ni prav daleč niti do onesnaženih voda – Od skrb vzbujajoče onesnaženosti tal, seveda, ni prav daleč niti do onesnaženih voda. Foto Shutterstock

LJUBLJANA – Kaj pravite, koliko cinka, kroma – predvsem, ja, najbolj strupenega šestvalentnega kroma Cr6+, ki ga praviloma najdemo med galvanskimi odpadki in ki je, točno, odlično topen v vodi –, rakotvornih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) ter, denimo, kobalta in molibdena je že zdaj pod našimi nogami (v slovenskih tleh)? Koliko jih bo šele jutri ali čez nekaj let? Imate prav, večina ljudi tega ne ve in niti ne razume, zakaj bi bili podatki o količini teh snovi v tleh lahko skrb vzbujajoči. Drži, dokler nečesa ne veš oziroma ne razumeš, te res še ne more skrbeti.

Tudi zaradi tega je najbrž še kako prav, da so iz slovenskega predstavništva mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG), ki mu predseduje Vojko Bernard, našo vlado, pardon, ministrstvo za okolje in prostor (MOP), pozvali, naj za božjo voljo iz procedure umakne nedvomno pomanjkljiv in neustrezen osnutek pravilnika o monitoringu stanja (slovenskih) tal: »Osnutek pravilnika o monitoringu stanja tal kaže umakniti iz razprave in nadaljnje obravnave ter potem predvidoma pripraviti nov osnutek, ko bo sprejeta morebitna nova uredba (o stanju tal), čeprav je naše stališče, da že obstoječa uredba iz leta 1996 zadošča za sanacijo in vse analize. Osnutek pravilnika namreč prehiteva uredbo o stanju tal, ki še ni bila sprejeta in za katero, vsaj sodeč po nedavni izjavi predstavnika ministrstva za okolje in prostor, izrečeni za televizijo, se niti še ne ve, kdaj bo. Dejstvo pa je, da se osnutek pravilnika v več členih sklicuje prav na uredbo, ki je še ni, ki naj bi jo sprejeli šele enkrat v prihodnosti.«
Še dražje in nedostopne
Na podlagi tistega, kar so v osnutku pravilnika zapisali njegovi avtorji oziroma snovalci (na podlagi tako imenovanih kvalifikacij za prihodnje opravljanje analiz), opozarja slovenski AAG, je žal mogoče sklepati, da želi MOP slovenskim javnostim preprečiti, da bi lahko enakovredno sodelovale pri vrednotenju onesnaženosti tal z analizami, ki bi jih same (lahko) naročile tudi v tujini, na primer v Belgiji: »Domače analize pa naj bi bile po novem še dražje oziroma nedostopne širši javnosti. To je v nasprotju s prakso (z možnostjo), da vsakdo lahko prinese prst na brezplačno analizo tudi v neko tujo ustanovo.«

Nadaljevanje preberite v skeniranem članku:

 

Povezava:

AAG na MOP poslala pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

AAG na MOP poslala pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je v zakonitem roku na MOP poslal pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal

V AAG smo 22.09.2016 poslali pripombe na osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal in sicer:

1. AAG zahteva umik osnutka Pravilnika o monitoringu stanja tal.

Osnutek Pravilnika o monitoringu stanja tal (v nadaljevanju: Pravilnik) naj se umakne iz razprave in nadaljnje obravnave ter morebiti pripravi nov osnutek, ko bo sprejeta morebitna nova Uredba, čeprav je naše stališče, da obstoječa uredba iz 1996 zadošča za sanacijo in vse analize (nedavni primer Kidričevo, pa zakon za Mežiško dolino, pa že pripravljena Odredba za sanacijo Celjske kotline…). Pravilnik namreč prehiteva Uredbo o stanju tal, ki ni sprejeta in po zadnji izjavi predstavnika MOP na TV usoda Uredbe 2016 še ni znana. Dejstvo pa je, da se Pravilnik v veliko členih sklicuje na Uredbo, ki je ni. Nekaj primerov v nadaljevanju tudi navajamo.

2. Pravilnik se sklicuje na ”predpis, ki ureja stanje tal”. To je lahko le Uredba o stanju tal, izdelana v osnutku, kajti drugega predpisa s tem nazivom ni. Na ta ”predpis” se Pravilnik sklicuje v 1.členu, 2.členu (točka (1) in (2)), 3.členu (točka 9. obremenjenost tal), 4.členu (2), 5.členu, 6.členu, 11. in 12.členu….

3. ”Predpis, ki ureja stanje tal” in Pravilnik sta povezana in soodvisna. Spremembe v Uredbi o stanju tal vplivajo na Pravilnik in še posebej na njegove Priloge. Kot je poudarjeno v več imenovanih členih Pravilnika, naj bi bil Pravilnik v skladu s ”predpisom, ki ureja stanje tal”, torej z Uredbo, ki je še ni in je MOP izjavil, da bo spremenjena. Če bo Uredba spremenjena, bo moral biti tudi Pravilnik. Mar bo potem še enkrat v javni razpravi?

4. Iz zahtevnosti glede kvalifikacij za opravljanje analiz in kompliciranosti Pravilnika je razvidno, da MOP želi javnosti preprečiti, da bi lahko enakovredno nastopala pri vrednotenju onesnaženosti tal z analizami, ki jih naroči sama, tudi v tujini. Domače analize bodo še dražje in nedostopne širši javnosti. To je v nasprotju s prakso, ko lahko vsak prinese zemljino v brezplačno analizo v državno institucijo (npr. Belgija).

5. Postavljamo vprašanje, kako se lahko javnost vključi v analize tal, v smislu, da želi preveriti ali so tla neonesnažena oziroma, če so onesnažena, s čim so onesnažena! Gre za vse rabe tal! Vključitev javnosti mora biti opredeljena v Pravilniku, kar je naš predlog. Tu je praksa pokazala največ nepravilnosti in ignorance s strani inšpekcij in drugih institucij (policija, itd.). Iz Pravilnika je javnost popolnoma izključena. Glavni problemi pa so ravno zaradi onesnaženih tal, ki škodujejo zdravju krajanov. Koliko denarja bo javnost morala nameniti za analize tal po tem Pravilniku, ki bodo priznane od MOP? In komu bo lahko javnost dala v analizo, da bo analiza priznana? Prosimo za natančen odgovor.

6. Pri tem se vprašamo, kako je mogoče, da je nedavno dobljena analiza tal (več vzorcev, vzetih brez navodil iz Pravilnika, pač kot stroka zahteva) v občini Kidričevo po obstoječi Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh iz leta 1996 regularna in priznana. Samo na osnovi te Uredbe. In prosimo za odgovor!

7. Tako kompliciranega in zoženega na morda enega izvajalca, kot je ta osnutek Pravilnika dejansko ne potrebujemo, kar kaže ta primer in tudi drugi (npr. v Celju). Kar potrjuje tudi našo ugotovitev v pripombah na osnutek nove Uredbe, da obstoječa Uredba iz leta 1996 povsem zadostuje za ugotavljanje onesnaženosti tal. Sprašujemo, ali je Pravilnik delan za določenega izvajalca? Kdo je Pravilnik pripravil?

8. V Pravilniku manjka podatek, od kod so privzete analizne metode v prilogi 2. ter prav tako, od kod je privzeta Priloga 1: Odvzem in priprava vzorcev. To postavljamo kot vprašanje, na katerega prosimo odgovor. Poraja se namreč sum, da je celoten tehnični del Pravilnika, skupaj z naštetimi metodami prilagojen ali privzet od enega izvajalca, kar pomeni monopolizacijo analiz. Želimo odgovor na to vprašanje oziroma sum ter dodatno sprašujemo, ali je MOP preveril koliko in kateri izvajalci izpolnjujejo Pravilnik v Sloveniji.

9. Sprašujemo tudi, zakaj je v Pravilniku pedološka analiza tal, saj ta spada v kmetijski sektor in nima povezave s problemom onesnaženosti tal, kar je razvidno iz Priloge 2: pedološka analiza tal in parametri te analize. Strošek teh analiz naj bremeni kmetijsko ministrstvo, ki naj tudi odloča, kdaj je taka analiza potrebna. MOP v tem primeru ne sme posegati v kmetijstvo, pač pa le, ko gre za onesnaževanje okolja in ogrožanja zdravja ljudi s pesticidi in drugimi pripravki in polivki ter s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali.

10. Standardi: javnosti navedeni standardi SIST…in drugi niso dostopni ali zelo dragi, zato pomenijo del Pravilnika, v katerega javnost nima vpogleda. MOP ni navedel, kje jih lahko dobimo. Zato smatramo, da Pravilnik ni bil v celoti razgrnjen javnosti ter ga je tudi zato treba umakniti ter v bodoče omogočiti javnosti brezplačen dostop do vseh standardov iz Pravilnika, da lahko o njih javnost presoja tako, kot o drugih delih Pravilnika. Prosimo, da nam MOP pošlje vse omenjene standarde v Pravilniku. Ta zahteva je podprta tudi z Aarhuško konvencijo.

Slovenska klasifikacija tal je dostopna na spletni strani ministrstva – standardi SIST bi tudi morali biti dostopni na ta način, kar predlagamo.

11. V MOP vlada napačno prepričanje, da v širši javnosti ne more biti strokovnjakov iz tega področja, ki so pripravljeni sodelovati z njo. Vsekakor je na mestu vprašanje MOP, kateri strokovnjaki iz tega področja v MOP so pripravili ta osnutek Pravilnika. Večkrat se pri izidu različnih aktov soočamo z dejstvom, da akte pripravljajo zaposleni na MOP, ki so laiki na določenem področju (tak je bil primer hrupa), obenem pa so anonimni. Menimo, da je treba to prakso prekiniti. Predlagamo, da se pod Pravilnik nekdo odgovoren tudi podpiše. V kolikor je MOP določene dele Pravilnika dal v zunanjo izdelavo, naj se zunanji sodelavec tudi podpiše za tisti del, vpogled pa moramo kot javnost dobiti tudi v naročilo oziroma v pogodbo o izdelavi, skupaj s finančnim delom. To želimo in naprošamo MOP, da nam to omogoči za ta Pravilnik, po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

12. Pravilnik se večkrat sklicuje na ”enakovredno mednarodno priznane standarde” kot alternativo navedenim. Pravilnik pa ne opredeljuje, kdo bo presojal o enakovrednosti mednarodno priznanih standardov in o tem, kateri alternativni standardi so mednarodno priznani. To postavljamo tudi kot vprašanje! Iz te nejasnosti lahko izvira veliko sporov, kar je pokazala že obstoječa praksa.

13. V 9.členu so tla z visoko stopnjo obremenjenosti. Nasprotujemo navedbi, da se le na vsakih pet let analizirajo. Analizirajo naj se vsako leto. Zahtevamo, da se prej kot v petih letih sanirajo in da v Sloveniji saniramo vsa taka tla čimprej! Čez pet let ne sme biti več visoko obremenjenih tal v Sloveniji!

14. Ali se bodo v vsej Sloveniji zaradi tega Pravilnika na novo analizirala tla – ali veljajo pretekle analize? Kakšen strošek se ocenjuje zaradi tega Pravilnika?

15. Priloga 2: Analizne metode. Poleg že danih pripomb dodajamo:

– Pri parametrih tal predlagamo uvrstitev cinka, ki manjka in je v obstoječi Uredbi 1996.

– Pri kromu predlagamo, da se poleg celotnega navede in analizira tudi ”šestvalentni krom Cr⁶⁺ kot je v obstoječi uredbi 1996. Najbolj strupena je prav ta oblika kroma, ki je tudi topna v vodi. Večkrat je posledica odpadkov iz galvanskih obratov.

– Dodati je treba tudi policiklične aromatske ogljikovodike (PAH), kakor so v obstoječi uredbi in so rakotvorni.

– Dodajo naj se tudi aromatske spojine, kot so v obstoječi uredbi 1996.

– Dodata naj se tudi kobalt in molibden, ki sta v obstoječi uredbi 1996.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Poslansko vprašanje g.Matjaža Hanžka ministrici ga.Ireni Majcen

Objavljamo poslansko vprašanje g. Matjaža Hanžka, ki ga je na 22. redni seji Državnega zbora naslovil na ministrico za okolje in prostor go. Ireno Majcen v zvezi z ratifikacijo Pariškega podnebnega sporazuma ter odgovor ministrice.

V AAG se vzdržimo kakršnega koli komentarja v zvezi z odgovorom ministrice. Bralcem želimo samo predstaviti kakšnih medlih odgovorov je zmožna naša birokracija!

MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Hvala lepa predsedujoči.
Spoštovana gospa ministrica, Irena Majcen, 12. decembra 2015 je v Parizu 195 držav in evropska skupnost doseglo podnebni sporazum ki je prvič v zgodovini združil tako razvite države kot tiste v razvoju. Na dan zemlje, 22. aprila letošnjega leta je v New Yorku na sedežu Združenih narodov pariški podnebni sporazum podpisalo 175 držav, vključno z Evropsko unijo, podpise v imenu Slovenije je prispeval predsednik Vlade, gospod dr. Miro Cerar.
V začetku septembra, sta pariški podnebni sporazum ratificirali Kitajska in Združene države Amerike, ki skupaj prispevata 40 % svetovnih emisij. Kot je znano bo sporazum stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo ali kako drugače doma drugače doma potrdilo 55 držav, ki predstavljajo 55 % vseh izpustov toplogrednih plinov.
Ministri za okolje Evropske unije ste se junija zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma. Takrat ste povedali medijem, da bi Slovenija lahko ratifikacijski postopek začela takoj, ko bo sporazum potrjen v evropskem parlamentu, kar je po vaših besedah pričakovati do konca leta.
Zato vas sprašujem, zakaj mora Slovenija pričeti postopek ratifikacije podnebnega sporazuma šele po potrditvi v Evropskem parlamentu, saj smo ga samostojno podpisali in naše obveze, ki jih bomo določili na podlagi sporazuma bomo morali sami izvajati?
2. Kako daleč smo s pripravljanjem obvezujočih podnebnih ciljev za Slovenijo, kar je obveza, ki smo jo prevzeli s podpisom sporazuma?
3. Nacionalni energetski koncept bo nedvomno pomenil eno od ključnih orodij za izpolnjevanje nacionalnih podnebnih ciljev. Kako nameravate zagotoviti usklajenost vsebine in časovnega zaporedje sprejemanja tako podnebnih ciljev kot nacionalnega energetskega koncepta, saj oba dokumenta v končni obliki potrjuje državni zbor?
Hvala lepa za odgovore.

PODPREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

IRENA MAJCEN: Spoštovani poslanec Matjaž Hanžek, hvala za vprašanje.
Res je, da so se vse države, vse članice Evropske unije posamezno zavezale k potrebam za podpis Podnebnega sporazuma, res pa tudi je, da ta napoved, ki je bila zajeta, je še stvar dogovarjanja med posameznimi članicami Evropske unije. Glede na časovnico ratifikacije pa je sprejetje osnutka zakonodaje za podnebni energetski okvir v okviru Evropske unije, do leta 2030 in države članice bodo izvajale zaveze Pariškega sporazuma za obdobje od leta 2020 do 2030. Evropska komisija je osnutek navedenega zakonodajnega okvirja za sektorja, ki niso vključeni v shemo trgovanja s toplogrednimi plini, torej ne ETS in za sektorje rabe tal LULUCF sprejela julija letos. Pogajanja o teh predlogih se bodo pričela v kratkem. Kaže pa, da bi bil lahko prag za uveljavitev Pariškega sporazuma dosežen prej kot so nekateri pričakovali, verjetno že do konca letošnjega leta, morda pa celo do podnebne konference v Marakešu, ki bo v mesecu novembru. Bil je tudi že sestanek prejšnji teden v Bratislavi, zato je dogovorjeno, da tudi Evropska unija in države članice maksimalno pospešijo postopek ratifikacije. Za ta namen je sklicano izredno zasedanje sveta ministra za okolje in sicer konec meseca v Bruslju, kjer bi ministri obravnavali in sprejemali sklep sveta o ratifikaciji sporazuma v imenu Evropske unije in predstavili časovnico zaključka ratifikacije državah članicah. To pomeni, da smo začeli že ta sporazum ne samo pripravljati. Gre tudi za to, da se ga ustrezno prevede in si želimo, da bi ga takoj po tej septembrski seji, 30. 9. je, po tem oddali tudi v samo proceduro.
Glede drugega vprašanja lahko povem, da ima Slovenija sprejet operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020. V tem sporazumu so, v programu so vključeni ali pa določeni sektorski cilji tudi do leta 2030. Ti cilji sovpadajo s ciljem 15 odstotkov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih izven sheme trgovanja z emisijami, ki je nacionalni cilj in ga je julija letos predlagala Evropska komisija za Slovenijo v okvirju delitve skupnega cilja Evropske unije med države članice. Ti cilji so del podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja Evropske unije do leta 2030, ki je sedaj v celoti v obravnavi, pogajanja pa se bodo predvidoma zaključila do konca naslednjega leta. Po končanih pogajanjih bomo pristopili k reviziji operativnega programa in pripravi nadaljnjih ukrepov. Pariški sporazum sicer tudi predvideva pripravo dolgoročnih strategij prehoda v nizko ogljično družbo, ki naj bi bile pripravljene do leta 2020. Ta naloga pa nas še čaka. Med ostalim, Pariški sporazum obsega zaveze na področju prilagajanja podnebnim spremembam, kar pa je zaveza, ki jo bomo začeli izpolnjevati že konec letošnjega leta, ko sprejet strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta je že dalj časa v pripravi in bo najkasneje oktobra posredovan v javno obravnavo.
Če greva na tretje vprašanje pa je usklajenost strateških dokumentov konstanten izziv, zlasti na področju politike podnebnih sprememb. Ta politika podnebnih sprememb obsega številne sektorske politike. Menimo, da je potrebno strateški pogled na podnebno politiko primerno umestiti v krovno strategijo razvoja Slovenije, podnebni cilji pa se morajo odražati v sektorskih strategijah, poleg energetskega koncepta tudi prometne in kmetijske politike, prostorske strategije in vseh drugih dokumentov. Ocenjujemo, da če bo primeren okvir podan v strategiji razvoja Slovenije, usklajevanje sektorskih strategij bolj učinkovito. Hvala.

Ubijanje volkov in medvedov ne reši problemov, v mnogih primerih se je škoda celo povečala

Študija na pumah je pokazala, da po odstrelu odrasle teritorialne živali njen izpraznjeni teritorij zasedejo mlade pume, ki nato pogosteje plenijo domače živali. Podobno se pri volkovih po izgubi katerega izmed ključnih članov tropa zmanjša njihov uspeh pri lovu na naravni plen, kar spet vodi v povečanje plenjenja domačih živali.

Ubijanje plenilcev, kot so volkovi in medvedi, je v splošnem bistveno manj učinkovito od nesmrtonosnih ukrepov, kaže nova študija, v kateri je sodeloval tudi slovenski strokovnjak. Tovrstni nesmrtonosni ukrepi so na primer uporaba pastirskih psov in varovalnih ograd, pojasnjujejo avtorji.

Škoda, ki jo z napadi na živino povzročajo zveri, je eden izmed glavnih izzivov pri upravljanju z velikimi plenilci po vsem svetu. Za preprečevanje škode se uporabljajo različni ukrepi, od ubijanja plenilcev do zaščite živine. “Vsi ukrepi niso vedno učinkoviti, vendar se to pogosto ne odraža tudi v praksi,” je v sporočilu za javnost zapisal sodelujoči slovenski strokovnjak Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti.

“Med testi nesmrtonosnih ukrepov jih je 80 odstotkov pokazalo učinkovito zmanjšanje škod, medtem ko je bilo ubijanje plenilcev učinkovito le v 29 odstotkih testiranj,” je rezultate raziskave povzel vodilni avtor Adrian Treves z univerze v Wisconsinu. Poleg tega ima odvzem plenilcev tudi v primerih, ko deluje, večinoma le majhne in kratkoročne učinke.

Še večja težava pa je, da so se škode zaradi plenjenja domačih živali v mnogih primerih po odvzemu plenilcev celo povečale. Dozdajšnje raziskave kažejo, da je to najverjetneje posledica rušenja socialne strukture v populaciji plenilcev.

Vedno pride druga žival …

Študija na pumah je denimo pokazala, da po odstrelu odrasle teritorialne živali njen izpraznjeni teritorij zasedejo mlade pume, ki nato pogosteje plenijo domače živali. Podobno se pri volkovih po izgubi katerega izmed ključnih članov tropa zmanjša njihov lovni uspeh pri lovu na naravni plen, kar spet vodi v povečanje plenjenja domačih živali, so ugotovili strokovnjaki.

Izsledki raziskave so v skladu z izkušnjami iz Slovenije, dodaja Krofel. Podatki iz prakse so namreč pokazali, da odstrel volkov ni prispeval k zmanjšanju škod. Medtem pa so se po letu 2010, ko se je v okviru projekta SloWolf izboljšalo varovanje drobnice na najbolj kritičnih pašnikih, škode v Sloveniji zmanjšale za 74 odstotkov.

Avtorji študije priporočajo, naj se v prihodnje v praksi spodbuja predvsem tiste ukrepe, ki so dokazano učinkoviti za preprečevanje škod ter varujejo naravno socialno strukturo v populacijah plenilcev. To bo zmanjšalo težave, s katerimi se soočajo rejci domačih živali, obenem pa bo prispevalo k ohranitvi prostoživečih zveri ter delovanju naravnih ekosistemov, so prepričani. Tovrstni nesmrtonosni ukrepi so na primer uporaba pastirskih psov in varovalnih ograd.

Raziskava o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje napadov zveri na živino je bila te dni objavljena v ameriški znanstveni reviji Frontiers in Ecology and the Environment.

Razkrili tajne dokumente s pogajanj o mednarodnem trgovinskem sporazumu–TISA

Na Nizozemskem je NVO danes razkrila tekste iz pogajanj o sporazumu Tisa, ki naj bi uredil trgovanje s storitvami med 51 državami. Objavili so tudi analizo delov teh dokumentov, ki po njihovem mnenju kaže na to, da bi lahko sporazum ogrozil podnebne ukrepe v skladu s pariškim podnebnim sporazumom.

“Nove objave dokumentov o tajnih pogajanjih med drugim prinašajo prilogo o energetiki, ki vzbuja velike skrbi. Čeprav javnost tega ni zaznala, bi bil lahko sporazum oblikovan do konca leta. Pogajanja so tajna, nekateri danes objavljeni dokumenti pa ne bi smeli biti objavljeni še pet let po sklenitvi sporazuma,”  so zapisali

Današnja objava dokumentov še bolj razburja v luči prav tako tajnih pogajanj EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu (TTIP). Vodja kampanje proti TTIP pri nizozemskem Greenpeaceu Susan Cohen Jehoram je ocenila, da Tisa, tako kot drugi trgovinski sporazumi, vključuje mehanizme, ki bodo med drugim lahko preprečili implementacijo ukrepov, dogovorjenih v pariškem podnebnem sporazumu.

Analiza danes razkritih dokumentov po mnenju okoljevarstvenikov med drugim kaže, da bi sprejetje sporazuma Tisa vodilo v večjo uporabo fosilnih goriv, čeprav bi se morala ta v skladu s pariškim podnebnim dogovorom zmanjševati.

Zato v okoljevarstveni organizaciji zahtevajo, da se nemudoma prekinejo pogajanja o Tisi in TTIP, prav tako pa pozivajo k zavrnitvi sklenitve dogovora o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Kanado, imenovanem Ceta.

“Nedopustno je, da pogajanja o tako pomembnih sporazumih potekajo v tajnosti, brez vednosti državljanov. Namesto da varstvo okolja opuščamo v dobro korporacij, bi morali prostotrgovinski sporazumi v ospredje postavljati klimatske spremembe in transparentnost,” so zapisali.

Tisa je mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami, ki predvideva liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila. Pri tem se odpira predvsem vprašanje liberalizacije naravnih virov, kot je pitna voda.

Pokrivala naj bi celoten spekter storitev, izključene so zgolj storitve, ki so v pristojnosti nacionalnih vlad, kot so sodstvo, policija in obramba ter pravice v letalskem prometu.

Evropska komisija med prednostmi sporazuma navaja dodatno spodbujanje rasti v izvozu storitev, posledično pa višjo gospodarska rast in nova delovna mesta.

V pogajanjih o Tisi sodeluje 23 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO); ob EU še Avstralija, Kanada, Čile, Tajvan, Kolumbija, Kostarika, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Liechtenstein, Mauritius, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Panama, Peru, Švica, Turčija in ZDA, na spletni strani navaja Evropska komisija.

Pogajanja so sicer odprta za vse članice WTO, ki si želijo liberalizacije na področju storitev. Za sodelovanje v pogovorih je zaprosila Kitajska, EU pa to prošnjo podpira.

Pogajanja o sporazumu so se začela marca 2013, v imenu članic EU pa se zanje pogaja Evropska komisija. Kljub temu, da so pogajanja tajna, pa EU v želji po večji transparentnosti objavlja svoja pogajalska izhodišča in poročila o pogajanjih.

Julija so pogajalci opravili 19. krog pogajanj, pogovori pa po ocenah Bruslja dobro napredujejo. Države si niso postavile roka, do kdaj naj bi sporazum sklenile.

V AAG smo proti temu sporazumu 25.septembra 2014 objavili peticijo:

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije),

To peticijo še vedno lahko podpišete, saj tega sporazuma, še ni obravnaval Državi Zbor RS.

Peticijo najdete na naslovu:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Kozolci so del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine.

Alpe Adria Green, Zelena prihodnost Dovje – Mojstrana, Društvo za Naravo – Jalovec, Društvo za varstvo okolja Bled so 16. 9. 2016 poslali pismo Županom občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled z naslovom:

Kozolci so del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine.

Spoštovani!

V štirih zgornjesavskih občinah začenjamo skupno pobudo, ki poudarja kozolce kot del etnične kulturne krajine in del žive gospodarske dediščine. Naša pobuda ima dva namena:

· Poudariti pomen kozolcev, pozvati lastnike k odstranitvi oglasov, k obnovi in ponovni uporabi kozolcev.

· Pozvati k ohranjanju pisanih travnikov z vso biodiverziteto, sonaravnemu kmetovanju in pridobivanju krme z manj ogljičnega odtisa.

Za oba namena je nujna podpora občin oz. županov in občinskih svetov ter določena strategija.

Kozolec, ki ga NI več, Kor. Bela, foto Andrej Tavčar

Stanje kozolcev v štirih omenjenih občinah je različno, od vzdrževanih do propadajočih in razmajanih, pokritih z različno kritino (tudi azbestno), skupno jim je le to, da skoraj nobeden več ne služi namenu – sušenju krme. V gorenjskem okolju najbolj izstopajo kozolci, ki so prekriti z velikimi oglasi, takšnih ‘oglasnih’ kozolcev je največ ob avtocesti.

Regionalni razvojni program Gorenjske 2014 – 2020 postavlja v viziji Gorenjske pet razvojnih področij, med njimi so okolje, prostor in podeželje. Med investicijskimi ukrepi so navedeni aktiviranje naravne in kulturne dediščine ter dediščina podeželja.

Zveza društev arhitektov Slovenije je 8. 6. 2015 poslala predsedniku vlade, področnim ministrom, predsedniku Združenja občin Slovenije in drugim javni apel (št. 79/2015) za omejitev zunanjega oglaševanja. V apelu opozarjajo na degradacijo kulturne dediščine ter naravne in kulturne krajine zaradi javnega oglaševanja. Kot nosilce glavne odgovornosti za stanje v prostoru vidijo občine. Ugotavljajo, da vse več občin podreja javni prostor oglaševalskemu dobičku. Dotaknejo se tudi privatne lastnine, ki ‘ni absolutna pravica,’ zato z njo ne more vsak razpolagati, kakor se mu zazdi. Uporabo nepremičnin določajo in omejujejo prostorski, urbanistični in drugi predpisi, ‘predvsem pa z ustavo zajamčena pravica drugih do zdravega življenjskega okolja. Slednja je tudi pravica do urejenega javnega prostora, neobremenjenega z vseprisotnimi oglasi.’

Kot poudarja Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS) v odzivu na našo pobudo, so kozolci ‘pomembni gradniki kulturne krajine Gorenjske. Ovešeni s plakati predstavljajo degradacijo kulturne krajine, z gradnjo novih kozolcev kot oglasnih panojev se popači njihov namen in hkrati degradira tradicionalno oblikovanje in postavitev kozolcev v krajino.’ ZVKDS se z našo pobudo popolnoma strinja, saj je v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami, ki jih zavod zagovarja že dolga leta.

Da pri naši pobudi ne gre za nekaj nemogočega, so pokazali v občini Bohinj, ki jo postavljamo kot dober zgled. Občina Bohinj v okviru javnega razpisa razdeljuje proračunska sredstva za tradicionalno sušenje krme v kozolcih. Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah; voditi evidenco, kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v branicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena;  v septembru posredovati končno poročilo za sušilno sezono za tekoče leto. Ob koncu sušilne sezone so razdeljena proračunska sredstva po merilih in kriterijih: šteje celotna (“obdevana”) brana posušenega sena ali otave, financiranje do 15,00 EUR/brano, velikost brane je najmanj 3,5 m x 3,5 m, kolikokrat je bila posamezna brana uporabljena (obdevana) za sušenje v eni sušilni sezoni (podatki so za leto 2016). Rezultat na območju občine Bohinj so vzdrževani in urejeni kozolci, v njih se suši krma.

Kozolci so preproste sušilne naprave, lahko so v celoti iz lesa, lahko imajo ‘babe’ in stožnike iz betona. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 45° in je pogosto iz skodel, vsekakor pa ima lesene strešnice. Kozolce je vredno ohraniti in o njihovi funkciji podučiti zanamce. Arhitekt Domen Zupančič je leta 1996 za Občino Kranjska Gora izdelal arhitekturno študijo o kozolcih, ta je bila podlaga za pridobitev subvencij za obnovo kozolcev z namenom, da gre turizem z roko v roki z urejeno arhitekturno kulturno krajino.

Našo pobudo bomo nadaljevali v dve smeri:

– Izobraževanje in osveščanje javnosti o pomenu kozolcev in sonaravnega kmetovanja, ki prispeva h kakovostnim izdelkom brez vonja po silaži.

– Priprava splošnega pravilnika vključno z grafičnimi prilogami, ki bodo omogočali lažjo obnovo in upravljanje s kozolci. Ponudili ga bomo občinam, vsebino smo pripravljeni predstaviti občinskim svetom.

Lastniki kozolcev imajo pogodbe z oglasnimi ponudniki podpisane za več let. Občinski odlok/pravilnik je ključnega pomena pri postopnem odstranjevanju plakatov s kozolcev. Za učinkovit ukrep pri ohranjanju in pomenu kozolcev v občinah Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled predlagamo konstruktivno sodelovanje in posnemanje ukrepov Občine Bohinj. Župani občin v zgornjesavski regiji boste na ta način pokazali spoštovanje do kulturne dediščine, sledili usmeritvam stroke in zastavljenemu razvoju Gorenjske.

Vljudno vas prosimo za mnenje in odgovor na našo pobudo do 15. 10. 2016.

Lep pozdrav!

Alpe Adria Green, predstavnik Vojko Bernard l.r.

Dovje – Mojstrana: Zelena prihodnost, predstavnica mag. Melita Djurić l.r.

Društvo za Naravo – Jalovec, predstavnica mag. Polona Petrovič Erlah l.r.

Društvo za varstvo narave Bled, predstavnik Miha Žvan l.r.

Dr. Domen Zupančič, Fakulteta za arhitekturo l.r.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 

Predlog uredbe o stanju tal – "zlohoten" ali zgolj nerodno napisan?

Tanja Kozorog Blatnik

Ministrstvo bo predlog popravilo do konca leta

16. september 2016

Vlada hoče s predlogom uredbe o stanju tal zmanjšati število degradiranih območij, trdijo okoljevarstveniki, pristojno ministrstvo pa se brani, da gre le za drugačen pristop in da ne želijo “izničiti prizadevanj” za zdravje ljudi.

Junija je ministrstvo za okolje v javno razpravo poslalo osnutek uredbe o stanju tal, ki pa je povzročila precejšnje razburjenje med okoljevarstveniki, saj, kot opozarjajo, zvišuje dovoljeno količino določenih snovi v tleh. Na ministrstvu se branijo, da gre le za“drugačen pristop, kot je bil v veljavi doslej”, a obenem priznavajo, da nekatere določbe “niso pripravljene dovolj razumljivo tako strokovni kot tudi preostali javnosti”, zato bodo osnutek popravili.

Pripravljena uredba bi morala nadomestiti obstoječo uredbo iz leta 1996, ki določa mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh. Kot so po koncu javne razprave (in burnem odzivu dela javnosti) pojasnjevali na ministrstvu, so v osnutku nove uredbe “parametri kakovosti in njihove vrednosti določeni glede na različne vrste rabe tal, ob upoštevanju načina in intenzivnosti prenosa potencialno nevarnih snovi iz tal predvsem v človeka”. Z novo uredbo bi na ministrstvu standarde kakovosti tal določali ločeno za različna območja, glede na njihovo rabo, in sicer ločeno za otroška igrišča ter kmetijska, stanovanjska, industrijska in druga območja. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je ob tem prepričana, da “nove uredbe dejansko ne potrebujemo”, saj že obstoječa uredba določa ciljne, opozorilne in kritične urednosti za tla, “medtem ko jih osnutek nove uredbe ignorira, ne upošteva, kar je kršitev”.

 

Kmetijska zemljišča bi lahko po predlogu uredbe imela 3.900 odstotkov več insekticidov (z 0,1 na 4) kot do zdaj. Foto: BoBo

“Iz najbolj ključnih pripomb izhaja, da je miselni preskok s prejšnjega, tristopenjskega določanja vrednosti parametrov na določanje parametrov stanja tal glede na različno rabo tal, ki ga prinaša osnutek uredbe, zelo težek, morda zapisan na nekoliko nerazumljiv način. Ministrstvu se zato očita nižanje standardov za tla, kar vsekakor ni bil naš cilj.”

MOP

RTV – Uredba o stanju tal razburja

 

Sporni parametri onesnaženosti
Po predlogu bi vlada z uredbo določila tudi merila, na podlagi katerih bo nato pristojno ministrstvo “dele okolja ali posamezna območja lahko razvrstilo v stopnje obremenjenosti”, na podlagi tega pa se nato določita stopnja degradiranosti in način sanacije.“Uredba daje podlago za določanje območij z visoko oziroma nizko stopnjo obremenjenosti, torej podlago, ki je nujna za nadaljnje določanje degradiranih okolij ter s tem povezanih sanacijskih ukrepov. Gre za podlage, ki jih v veljavnem predpisu ni, zato doslej ni bilo mogoče pripraviti predpisov, na osnovi katerih bi se lahko začeli izvajati sanacijski ukrepi,” so pojasnjevali na ministrstvu in dodali, da so v predlogu uredbe najstrožje določeni parametri za tla na otroških igriščih,“ker so otroci najbolj ogrožena skupina”.

V AAG-ju na to odgovarjajo, da že obstoječa uredba v 2. členu omenja različne rabe tal in težavo, ki jo omenja ministrstvo, “elegantno in enostavno reši,” saj določa reprezentativni vzorec tal: to je “zmes 25 vzorcev tal, odvzetih na največ 5 ha velikem območju z enako vrsto rabe in je namenjen analizi onesnaženosti tal”. Predstavnik AAG-ja Vojko Bernard ob tem poudarja, da ta del uredbe tako že od leta 1996 določa, da se lahko vzorčijo tla z različno namembnostjo, “kar MOP razglaša za novo”, sočasno pa uredba omogoča tudi to, da se določijo “ciljne (mejne), opozorilne in kritične (alarmne) vrednosti strupov v tleh.”

100 % več kadmija na igriščih, skoraj 4000 % več insekticidov na njivah
Zato AAG v predlogu uredbe vidi “zlohotnost”, saj – kot opozarjajo – bo ministrstvo z uredbo in spremenjenimi parametri poslabšalo merila, pri katerih veljajo tla za prekomerno onesnažena. “Tako bi po novem otroška igrišča lahko imela 100 % več kadmija (Cd), kmetijska zemljišča 3.900 % več insekticidov (z zdaj 0,1 na 4 po novem), atrazina pa celo 29.900 % več (z 0,01 na 3). Industrijska zemljišča, kjer se tudi gradi in odvaža zemljino drugam, pa bi lahko imela 9.900 % več živega srebra (z 0,8 na 80), kadmija 5.900 % (z 1 na 60), svinca 2.253 % (z 85 na 2.000), cink pa je celo izločen, češ da je mikroelement, potreben za naš organizem,” so ogorčeni v organizaciji.

Zgled naj bi bila Avstrija in Nemčija, a virov ni
Na ministrstvu so zagotovili, da so “uporabljen pristop, nabor parametrov in njihove vrednosti v novi uredbi”primerljivi z drugimi evropskimi državami – omenjajo Avstrijo in Nemčijo, pa tudi Veliko Britanijo, Belgijo, Poljsko in Češko – medtem ko v Italiji in Španiji uporabljajo manj podrobno delitev glede na rabo tal, saj jih ločujejo le na bivalne in zelene površine ter industrijska območja, navajajo.

Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo, da MOP pri določanju parametrov sploh nikjer ne navaja virov za podatke, po katerih se zgledujejo. “Mi sploh ne vemo, kako so prišli do teh številk,” je tako med drugim v pogovoru za Val 202 opozarjal kemik Tomaž Ogrin z Inštituta Jožefa Stefana in nazorno prikazal, kako bi, če bi predlog uredbe dejansko začel veljati, to vplivalo na ljudi – približno tretjina Celjske kotline, ki zdaj velja za onesnaženo, kar naenkrat to ne bi bila več.

Varuhinja človekovih pravic: Država ni dovolj učinkovita pri zagotavljanju zdravega življenjskega okolja
Oglasila se je tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki so poudarila, da je “čisto, zdravju neškodljivo in varno okolje ena temeljnih človekovih pravic” in da je naloga države, da posamezniku to tudi zagotovi, a ugotavljajo, “da tega ne počne dovolj učinkovito”. Zato so v uradu varuha – čeprav načeloma nimajo pravice sodelovati v zakonodajnih postopkih – pristojne opozorili, da “spremembe okoljevarstvene zakonodaje nikdar ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom oziroma učinkovitim zagotavljanjem zdravega življenjskega okolja”. “Postopki spreminjanja okoljevarstvene zakonodaje morajo biti premišljeni, odločitve o spremembah pa preudarno sprejete,” so zapisali.

MOP: Nižanje standardov ni bil naš cilj
Predstavniki ministrstva se branijo, da z novo uredbo nikakor niso želeli “zmanjšati pomena oziroma izničiti prizadevanja za varstvo zdravja ljudi in okolja”. “Nasprotno, po mnenju MOP je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je v novi uredbi določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje,” so zapisali. Pozneje so še dodali, da se jim očita nižanje standardov za tla, “kar vsekakor ni bil naš cilj“.

Obenem priznavajo, da je “miselni preskok s prejšnjega, tristopenjskega določanja vrednosti parametrov na določanje parametrov stanja tal glede na različno rabo tal, ki ga prinaša osnutek uredbe, zelo težek, morda zapisan na nekoliko nerazumljiv način”. Dodajajo še, da se je v javni razpravi pokazalo, da gradivo oz. določbe same uredbe morda niso pripravljene povsem strokovno korektno in razumljivo strokovni in preostali javnosti, zato bo treba “na podlagi skrbne proučitve vsake od podanih pripomb uredbo popraviti oziroma nadgraditi”.

Parametri bodo popravljeni
In katere dele uredbe nameravajo popraviti? Pripombe so letele predvsem na parametre stanja tal, torej vsebnosti različnih snovi na posameznem območju, zato bo treba “prilogo 1 dopolniti”. “Nekaj pripomb se nanaša na izdelavo ocene tveganja in na nedorečenost v zvezi z ukrepi, nekaj pripomb pa je brezpredmetnih, ker se nanašajo vsebine, ki niso predmet uredbe in so že urejene ali pa jih je treba urediti v drugih predpisih,” še pravijo na MOP-u.

Ker priprava popravkov “terja čas”, nato pa jih bodo poslali še v medresorsko usklajevanje, na MOP-u pričakujejo, da bo postopek trajal vsaj do konca leta.

V predlogu uredbe so najstrožje določeni parametri za tla na otroških igriščih, a so tudi ti parametri preširoki, menijo okoljevarstveniki. Foto: Reuters

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/