1.
AAG zahteva umik osnutka Uredbe.
Osnutek Uredbe o stanju tal (v nadaljevanju: Uredba/2016) naj se umakne iz razprave in nadaljnje obravnave ter morebiti pripravi nov osnutek, v kolikor bi ministrstvo utemeljilo, zakaj sedanja Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (UL 68/96) (v nadaljevanju: Uredba/1996), za katero v 16.čl. Uredba/2016 predvideva prenehanje veljavnosti, ne ustreza, oziroma zakaj ne bi z manjšimi dopolnitvami veljala še naprej. V nadaljevanju zahtevo po umiku v več točkah tudi utemeljujemo.
2.
AAG zahteva, da se navedejo avtorji Uredbe/2016, ki ima zelo dolgoročne posledice na zdravje ljudi in okolje in je pri njeni izdelavi potrebna ustrezna strokovnost in kompetence pa tudi, če bi šlo zgolj za prepisovanje iz tujih podobnih predpisov. Poleg tega zahtevamo tudi navedbo povezav do vseh virov, ki jih omenja Uredba/2016, na primer do avstrijskih in nemških omenjenih predpisov in drugih omenjenih. Strokovno pisanje zahteva navedbo virov oziroma povezav do ustreznih dokumentov.
Zahteva po navedbah avtorjev predpisov je v Sloveniji že večletna pa še vedno dobivamo anonimke, kot je Uredba/2016. Avtorji se pri takem strokovnem predpisu še posebej ne smejo skrivati za ministrstvo kar počez. Politika in stroka sta ločeni. Podobno se je zgodilo pri Uredbi o hrupu.
3.
Sedanja Uredba/1996 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED114) z vsega 6.členi na treh straneh povsem ustreza, morda potrebuje še dopolnitev Priloge 1 z novimi nevarnimi snovmi in spremembo kritične v alarmno vrednost po novem ZVO-1/2016.
4.
Sedanja Uredba/1996 ima zelo pomemben 1.člen, ki se drži 23.člena ZVO-1 o potrebni gradaciji vrednosti in je naravnana dolgoročno, saj se sestave in rabe tal z leti spreminjajo. Slovenija je namreč majhna, to je pomembna razlika od mnogih držav, tudi konfiguracija terena je različna, tako po obsegu kot po razdaljah. Ne glede na te spremembe onesnažil v tleh Uredba/1996 ohranja kvaliteto tal oziroma opozarja na prekoračitve, ki se zgodijo tekom časa iz katerega koli razloga, ter veljajo za vso Slovenijo. Je poceni za vse strani, medtem, ko je Uredba/2016 izjemno komplicirana in draga za vse strani, tudi za državo, pri čemer pa obstoji velika nevarnost, da bi se obširnim analizam za dobra ali slaba tla še bolj izogibala (vključno z inšpekcijami), kot to počne že sedaj. Uredba/2016 zanika vse dosedanje analize tal in bi vse na novo analizirala ali pa nič. Morda želi uvesti Izkaznico onesnaženja po zgledu energetske izkaznice, pri čemer gre za ogromno razliko, da je onesnaženje tal zelo dinamičen proces, kar že desetletja ugotavljajo v Celjski kotlini. Dokazan je primer, da je na novo pripeljana neonesnažena zemlja za vrt (stara, kontaminirana odstranjena) čez dve leti postala nevarno onesnažena. Zato je Uredba/1996 izjemno dobro zasnovana že v 1.členu. Uredba/1996 pozna reprezentativni vzorec, kot zmes 25 vzorcev tal na največ 5 ha območju enake rabe za analizo onesnaženosti tal (2.člen,6.odst.), kar je praksa pokazala za ustrezen pristop (npr. Celjska kotlina). Torej Uredba/1996 v praksi že ves čas omogoča analize po rabi tal (območjih rabe v skladu s 23.členom ZVO-1) in to zelo enostavno. Zakaj torej menjati dobro Uredbo/1996? Zaradi uvajanja večjega dopustnega onesnaženja tal?
1. člen
Ta uredba določa mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti za posamezne nevarne snovi, razen za radioaktivne snovi, v tleh.
Ta uredba velja za celotno območje Republike Slovenije ne glede na sestavo ali vrsto rabe tal.
2.člen
6.odstavek: Reprezentativni vzorec tal je zmes 25 vzorcev tal, odvzetih na največ 5 ha velikem območju z enako vrsto rabe in je namenjen analizi onesnaženosti tal.
5.
Osnutek Uredbe o stanju tal (Uredba/2016) krši več členov ZVO-1.
Najprej krši 23.člen ZVO-1 (besedilo št. 15, 2016), prvi in drugi odstavek, na katerega se sklicuje.
23. člen
(standardi kakovosti okolja)
(1) Vlada določi standarde kakovosti okolja, ciljne, opozorilne, alarmne in kritične vrednosti, stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja in s tem povezane ukrepe, pri čemer upošteva tudi možne učinke celotne in skupne obremenitve okolja.
(2) Vlada določi tudi merila občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja, na podlagi katerih se deli okolja ali posamezna območja uvrščajo v razrede ali stopnje. Na teh delih okolja ali posameznih območjih so novi posegi dovoljeni le, če se zaradi njih ne poslabša uvrstitev dela okolja ali območja v posamezni razred ali stopnjo.
Gradacijo, torej stopnje onesnaženja s posameznimi onesnažili, ki se navedejo v ustrezni uredbi za del okolja (glej definicijo pojmov 3.člen), na primer za tla, v preglednici, je zahteval že 23.člen ZVO-1 iz leta 2004 (tudi prvi odstavek), kot jo zahteva tudi ZVO-1 (z vsemi spremembami) iz leta 2016.
Uredba/2016 gradacij, kot jih predpisuje 23.člen, nima in s tem krši ZVO-1. Stopnje onesnaženja so ključnega pomena, kar sledi že iz definicije pojmov (čl.3 ZVO-1, 2016).
6.
Ignoriranje stopenj onesnaženja ima kratkoročen in dolgoročen močno škodljiv vpliv na zdravje prebivalstva in na okolje. Zato Uredba/2016 s tem hudo krši ZVO-1 in seveda bi močno dodatno obremenila zdravstveno blagajno. Ministrstvo za zdravje ob tem ne sme stati ob strani. Pa poglejmo podrobneje 3.člen (pojmi) ZVO-1 iz leta 2016 po oznakah odstavkov (z rdečim poudaril AAG):
4.1. Standard kakovosti okolja je predpisana kakovost okolja ali njegovega dela, določena kot mejna ali ciljna vrednost ali dolgoročno naravnano priporočilo, izražena kot koncentracija snovi, parameter stanja okolja ali raven energije, ki mora biti v določenem času dosežena.
4.1.1. Ciljna vrednost je predpisana raven onesnaženosti okolja, določena z namenom, da se izogne škodljivim vplivom na zdravje ljudi oziroma na okolje kot celoto, se jih prepreči ali zmanjša, in ko je treba in kadar je to mogoče, doseže v določenem času.
6.1. Čezmerna obremenitev okolja je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine.
6.2. Celotna obremenitev so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin, skupna obremenitev pa so skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.
6.3. Opozorilna vrednost je s predpisom določena vrednost obremenitve okolja ali njegovega dela, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za posamezne skupine ljudi verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti, in pri kateri je potrebno sprotno obveščanje javnosti.
6.4. Alarmna vrednost je s predpisom določena vrednost obremenitve, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za vse prebivalce verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi.
6.4.1. Kritična vrednost je predpisana vrednost, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko neposredne škodljive učinke na nekatere sprejemnike, kot npr. na drevesa, druge rastline in naravne ekosisteme, vendar ne na človeka.
Poglejmo še 3.člen (pojmi) ZVO-1 iz leta 2004:
4.1. Standard kakovosti okolja je predpisana kakovost okolja ali njegovega dela, določena kot mejna ali ciljna vrednost ali dolgoročno naravnano priporočilo, izražena kot koncentracija snovi, parameter stanja okolja ali raven energije, ki mora biti v določenem času dosežena.
6.1. Čezmerna obremenitev okolja je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine.
6.2. Celotna obremenitev so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin, skupna obremenitev pa so skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.
6.3. Opozorilna vrednost je s predpisom določena vrednost obremenitve okolja ali njegovega dela, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za posamezne skupine ljudi verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti, in pri kateri je potrebno sprotno obveščanje javnosti.
6.4. Kritična obremenitev je s predpisom določena vrednost obremenitve, nad katero so škodljivi vplivi na človekovo zdravje za vse prebivalce verjetni že pri kratkotrajni izpostavljenosti in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi.
7.
Posledice izpustitve stopenj: mejna ali ciljna vrednost (4.1. in 4.1.1. ZVO-1/2016), opozorilna vrednost (6.3. ZVO-1/2016), alarmna vrednost (6.4. ZVO-1/2016), kritična vrednost (6.4.1. ZVO-1/2016) so nadaljnje kršitve pri določanju vrednosti parametrov v
Prilogi 1 (Uredba/2016) v škodo zdravja prebivalcev in okolja. To se najbolje vidi, če te nove vrednosti (2016) primerjamo z vrednostmi iz veljavne Uredbe/1996. Zato sta dodani obe:
Priloga 1/1996, obstoječa s stopnjami, in Priloga 1/2016 brez stopenj vrednosti.
8.
Mejna ali ciljna vrednost je predpisana kakovost okolja v 4.1. Standardu kakovosti tal (v našem primeru), ki mora biti v določenem času dosežena.
Tako ZVO-1/2016 kot ZVO-1/2004 vsebujeta enako besedilo 4.1., katerega najpomembnejše sporočilo o tem standardu za tla je, da mora biti dosežena (če je višja,torej znižana, je ciljna in mejna, do nje je treba znižati višje vrednosti).
Kar pomeni, da je to prava vrednost kakovosti, ki ne sme biti presežena.
9.
In kaj je v Uredbi/2016, Tabela 1/2016?
Primer kadmij Cd, ki je ena najbolj strupenih snovi (dr. Furst, toksikolog in farmakolog, Nobelov nagrajenec), ker preprečuje delovanje encimov v telesu. Vrednost v Uredbi/2016 je povečana za 100 %, iz 1 na 2 mg/kg suhe snovi. Torej iz mejne (1 mg/kg s.s.), ki je cilj, na opozorilno 2 mg/kg s.s., ki pomeni čezmerno obremenitev po obeh ZVO-1
Pri tem naj opozorimo še na razliko v poimenovanju kritične vrednosti v ZVO-1/2016. Zdaj je to alarmna vrednost, v ZVO-1/2004 je bila kritična vrednost in ta je tudi v Prilogi 1 Uredbe/1996. A to ne spreminja naših ponazoritev, saj nove kritične vrednosti nimamo nikjer opredeljene s tabelo. Uredba/2016 je prevzemala celo kritične vrednosti iz Uredbe/1996 za normalne!
10.
Neznani avtorji Uredbe/2016 so privzeli kar opozorilno vrednost iz obstoječe uredbe, Tabela 1/1996, ki je 2 mg/kg s.s. V definiciji opozorilne vrednosti pa je jasno navedena škodljivost že pri kratkotrajni izpostavljenosti. Privzemanje opozorilnih stopenj za mejne ali ciljne (glej ZVO-1/2016, 4.1. in 4.1.1.) je hudo kršenje 23.člena ZVO-1/2016, je nestrokovno in zelo škodljivo za zdravje prebivalcev. Vse kar je nad mejno ali ciljno vrednostjo pomeni čezmerno obremenitev okolja v skladu s 6.1. ZVO-1/2016 in hkrati hudo kršenje 2.člena ZVO-1/2016, katerega osnovni cilji in nameni so jasno razvidni iz tega člena, predvsem v (1)odstavku in (2) odstavku, točka 1. in 2. in jih Uredba/2016 krši:
2. člen
(namen in cilji zakona)
(1) Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Cilji varstva okolja so zlasti:
1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
2. ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, pa čeprav se omenjajo škodljivi vplivi nad to vrednostjo, vendar že pri kratkotrajni izpostavljenosti. Zato je mejna ali ciljna vrednost tista, na katero je treba znižati njene prekoračitve, upoštevaje dolgoročnost. Vsako prekoračitev je potrebno dokazati z znanstveno literaturo (in ne prepisovanjem brez znanstvene utemeljitve z najnovejšimi spoznanji o škodljivosti zdravju), ki upošteva dolgoročen vpliv na zrak, podtalnico in rastline oz. prehrambeno verigo do človeka.
V vseh primerih gre namreč za dolgoročne vplive Uredbe/2016, s čimer bi prekoračitve mejnih vrednosti že srednjeročno, še bolj pa dolgoročno znatno poslabšalo zdravje prebivalstva, kar se je najbolj pokazalo v Celjski kotlini z nadpovprečno (Slovenija) smrtnostjo in težkimi obolenji (posebej prilagamo).
11.
AAG zahteva, da se za vsa območja v Prilogi 1: Standardi kakovosti tal (Uredba/2016) privzamejo mejne vrednosti iz Uredbe/1996, zaradi dokazanega stalnega širjenja (dinamika) onesnažil iz kmetijskega in industrijskega območja v zrak, podtalnico in na druga območja in zemljišča daleč naokrog (npr. Celjska kotlina in drugod) ter v prehrambeno verigo do človeka (vrtovi, otroška igrišča, itd.). Delitev po območjih je prinesla pravo eksplozijo prekoračitev onesnaževal, predvsem na kmetijskih in industrijskih območjih pa tudi drugih in s tem ogrožanja zdravja prebivalstva.
Tako bi se z Uredbo/2016 lahko poslabšala kakovost kmetijskega območja z insekticidi na bazi kloriranih ogljikovodikov (DDT/DDD/DDE in drinov) za 3.900 odstotkov (iz 0,1 na 4 mg/kg s.s.), HCH spojin pa za 9.900 odstotkov (iz 0,1 na 10). Druga fitofarmacevtska sredstva, kot je npr. atrazin pa za 29.900 odstotkov (iz 0,01 na 3).
Izračun za orientacijo za zadnji primer (podobno za druge): od povečane vrednosti 3 odštejemo mejno vrednost po Uredbi/1996 (0,01), delimo s to mejno vrednostjo in pomnožimo s 100 in tako dobimo odstotke povečanja onesnaženja po osnutku Uredbe/2016, od Uredbe/1996.
12.
Pri industrijskih območjih so povečanja dovoljene onesnaženosti še bolj katastrofalna. Tudi za njih velja dinamika (širjenje v zrak, podtalnico, na druga območja in zemljišča ter v prehrambeno verigo daleč naokrog (npr. Celjska kotlina in drugod), pa tudi z odvozom čezmerno onesnažene zemljine v primeru novih gradenj izven tega območja ali zemljišča na območju v druga območja ali na druga zemljišča (vrsta primerov v Celjski kotlini in drugod), še posebej brez vsakršne sledljivosti.
Za živo srebro Hg dobimo povečanje za 9.900 % (iz 0,8 na 80), za kadmij Cd pa za 5.900 % (iz 1 na 60). Za svinec Pb dobimo povečanje za 2.253 % (iz 85 na 2.000). In tako naprej….
13.
Kršitev ZVO-1 predstavlja tudi izločitev cinka Zn iz obravnave, češ, da gre za ”esencialni element”. Ta nestrokovna izločitev ne upošteva znanstvenega dejstva, da gre za zelo majhne koncentracije nekaterih elementov, ki so sicer organizmu nujno potrebni, vendar so prekoračitve zdravju škodljive. Dobimo jih s hrano in cinično je uporabljati onesnaženo okolje kot vir cinka.
Obenem ZVO-1 predvideva oceno celotne obremenitve (glej 6.2.), saj cink nastopa lahko v strupenem koktajlu z drugimi elementi (primer Celjske kotline) in je tako sestavni del onesnažene zemljine oziroma tal, ker gre za skupen učinek z drugimi, ki pa je lahko zelo škodljiv zdravju.
6.2. Celotna obremenitev so skupni vplivi in učinki več istovrstnih sestavin, skupna obremenitev pa so skupni vplivi in učinki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.
Tudi Uredba/2016 predvideva ugotavljanje obremenitve tal po vseh parametrih in cink spada vanje. Navsezadnje tudi baker Cu spada med esencialne elemente in je med parametri.
14.
Uredba/2016 nadalje krši 40.člen ZVO-1/2016, ki za spremembe aktov, še posebej takih za vso Slovenijo, ki pomembno vplivajo na okolje in zdravje in na trajnostni razvoj, zahteva izvedbo celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).
3. Celovita presoja vplivov na okolje
40. člen
(celovita presoja vplivov na okolje)
(1) Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje.
Uredba/2016 sama sebi nasprotuje, ko v obrazložitvi, ki bi se kasneje pozabila in izločila iz akta, omenja skrb za trajnostno upravljanje tal, ipd. Izpušča pa pomembno dejstvo v Sloveniji, da industrija in kmetijstvo povzročata glavno degradacijo tal in zastrupljata prebivalstvo, pa tudi čebele in druge organizme. In ravno pri teh dveh panogah dovoljuje še večje onesnaževanje!
15.
AAG zahteva CPVO presojo Uredbe/2016, ki (glej zgoraj več točk) izjemno močno škodljivo vpliva na okolje in zdravje prebivalcev po vsej Sloveniji, je anonimna brez navedbe kompetentnih avtorjev in mora dobiti strokovno podlago oziroma prevedbo na Uredbo/1996.
Uredba/2016. Pravniško ali še bolj laično na tem področju privzemanje številk iz regulative drugih držav ni kompetentno pri taki občutljivi in zelo strokovni tematiki z možnimi težkimi, dolgoročnimi škodljivimi vplivi na zdravje prebivalstva. Tovrstnih izkušenj je v Sloveniji veliko, saj se še Uredbe/1996 država ne drži in jo kar naprej krši, vključno z inšpekcijami. Tudi opozorila javnosti, redkih nevladnih organizacij kot je AAG in civilnih iniciativ večinoma ne pomaga.
16.
Uredba/2016 ima nekaj pozitivnih stvari in sicer prinaša novi onesnaževali: antimon Sb in cianid (skupni). Žal pa ne popravlja Uredbe/1996, ki nima posebej opredeljenega Cr kroma 6+, ki je vodotopen in zelo strupen, manjkata tudi kobalt in molibden. Vseh pomanjkljivosti nismo našteli, razreši naj jih CPVO, ki je temu namenjen.
17.
Smatramo, da smo dovolj temeljito v tej fazi utemeljili zahtevo za umik Uredbe/2016. V nadaljevanju pa še posebej dodajamo primer Celjske kotline in katastrofalnega odnosa države do nje in njenih prebivalcev, predvsem njihovega zdravja, kljub jasni zakonodaji in Uredbi/1996.
18.
Stalna kršitev te zakonodaje je, da prebivalci Celjske kotline ne morejo tako, kot drugi državljani in velika večina drugih prebivalcev Evrope na svojih vrtovih gojiti vrtnin in so prejeli zdravstveno oceno stanja tal leta 2012 in prej:
Do ureditve kompleksne sanacije je potrebno izvajanje higienskih ukrepov, s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem (mokro čiščenje notranjega okolja, prepoved pridelave in uživanja lokalno pridelanih vrtnin). (Inštitut za varovanje zdravja – IVZ RS, 13.3.2012).
19.
Uredba/2016 še poslabšuje situacijo spodaj naštetih območij, saj dovoljuje prekoračitve mejnih vrednosti.
Med najbolj onesnažena področja v Sloveniji spadajo Celjska kotlina, Zasavje, Mežiška dolina, okolica Jesenic in Idrije ter tudi Šaleška dolina. Ta območja že desetletja spadajo med kritično onesnažena oz. zastrupljena območja.
Na omenjenih lokacijah je potrebno opozoriti, da so na najbolj kritičnih točkah vsebnosti nevarnih težkih kovin v prsti presežene za od 10 do 50 krat ali celo še več in se raznašajo v okolico ter onesnažujejo še druga tla nad mejno vrednostjo (po Uredbi/1996).
20.
Da bi lahko nadzorno prikazali pomanjkljivosti in nestrokovnosti , ki izhajajo iz tega osnutka smo se v AAG odločili, da le te prikažemo predvsem na primeru Celjske kotline v kateri smo na tem področju v zadnjih letih največ delali. Pripombe, ki jih podajamo pa veljajo za celotno državo.
21.
Predlagana Uredba o stanju tal, ki jo je pripravilo MOP je v nasprotju z Zakonom o varstvu okolja, ki določa, da je potrebno preprečevati onesnaževanje okolja, ne pa ga povečevati in Direktivo 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa v 3 točki:
“Znanstveni dokazi kažejo, da so arzen, kadmij, nikelj in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki človeku genotoksične, rakotvorne snovi in, da ni mogoče določiti praga, pod katerim te snovi ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Na zdravje ljudi in okolje vplivajo s koncentracijami v zunanjem zraku ter z usedanjem……«
22.
Administrativno določene višje »dovoljene« vrednosti nevarnih snovi v tleh v novi Uredbi pa so v nasprotju z dosedanjim vedenjem in novimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti strupenih snovi na degradiranih področjih kot je celjska kotlina in ostala onesnažena področja v Sloveniji. Uredba bi morala jasno navesti sankcije za onesnaževalce, ki bi morali kazensko in odškodninsko odgovarjati za povzročeno škodo okolju in posredno zdravju ljudi.
23.
Neutemeljenost predlaganih višjih “dovoljenih” vrednosti strupenih snovi v tleh v novi Uredbi za tla na vrtovih in kmetijskih zemljiščih pa dokazujejo do sedaj opravljene analize tal in vrtnin, ki dokazujejo, da so posamezne vrtnine na področju Teharij celo do 18. krat bolj in na področju Medloga 12,3 krat bolj zastrupljene od SLO povprečja. Pripominjamo, da to nista najbolj onesnaženi področji Celja, saj naj bi bilo v Medlogu cca 2mg/kg s.s. kadmija in na področju Teharij do cca 8 mg/kg s.s. kadmija, poleg ostalih strupenih snovi. Razširjenost onesnaženja v celjski kotlini s težkimi kovinami pa je dokazana z vsemi že do sedaj opravljenimi analizami. Na področju nove Cinkarne je onesnažena zemlja vsebovala do 660 mg/kg s.s kadmija, kar je kar 50 krat več od vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard (Dutch List Intervention Values) za remediacijo onesnažene zemljine. Na področju stare cinkarne pa je imel eden od vzorcev kar neverjetnih 1200 mg/kg s.s. kadmija poleg ostalih strupenih snovi – pa nihče ne ukrepa!!!
Prav tako neverjetnih 120 000 mikro gr /l cinka, poleg ostalih strupenih snovi v podtalnici na področju nove cinkarne, ko bi morali nujno ukrepati za zaščito okolja pri 800 mikro gr /l po DLIV standardu pa dodatno dokazuje neodgovornost in nesposobnost reševanja okoljske katastrofe v Celju in okolici- pa nihče ne ukrepa!!!!
24.
Raziskava Ministrstva za kmetijstvo in okolje “Pregled rezultatov preiskave tal, vrtnin in žit na območju celjske kotline v letu 2012” na področju Teharij, Vrh, Slanc in Proseniškega je dokazala prisotnost koktajla strupov v vrtninah in 700% čez “dovoljeno” mejo kadmija v listih rdeče pese, ki jih kmetje uporabljajo za krmo domačih živali, kar se prenaša v prehransko verigo. Škodljivost zaužitih nevarnih strupenih snovi se v človeškem telesu ne seštevajo temveč multiplicirajo, zato je neumnost in skrajno neodgovorno govoriti o dopustnih dnevnih in tedenskih vnosih nevarnih in škodljivih snovi v človeško – predvsem otroško telo.
25.
Zato je IVZ RS že leta 2012 navedel v svojem strokovnem mnenju Obremenitev okolja s težkimi kovinami v Celju in okolici, “ Menimo, da je glede na prisotnost rakotvornih snovi v okolju potrebna celovita sanacija že onesnaženega okolja in spremembe tehnoloških postopkov, ki povzročajo onesnaženje okolja. Težke kovine vstopajo v telo predvsem preko dihal in prebavil. Vnos preko prebavil je možno s prepovedjo uporabe onesnažene hrane in vode preprečiti. Nekatere tehnične ukrepe smo že navedli v predhodnih mnenjih(z dne 21.1.2012). Do ureditve kompleksne sanacije je potrebno izvajanje higienskih ukrepov s katerimi se lahko zmanjša vnos nevarnih snovi v organizem- mokro čiščenje notranjega okolja, prepoved pridelave in uživanje lokalno pridelanih vrtnin.
Namesto, da bi na MOP-u in MZ- u sprejeli nujne ukrepe za zaščito zdravja ljudi ob evidentnem ogrožanju zdravja – predvsem otrok pa z birokratskimi predpisi znižujejo standarde zaščite prebivalstva, kar je odraz popolne nesposobnosti soočiti se z dejanskim stanjem odgovornih na MOP-u in pripravljavcev nove Uredbe.
26.
Torej, vse dovoljene višje vrednosti posameznih onesnaževal od naravnega okolja predvsem za tla in igrišča v vrtcih so skrajno zavržno dejanje in jih lahko smatramo kot namerno izpostavljanje naših najmlajših težkim kovinam, kar je zrelo za kazenjsko uvadbo.
