POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Monthly Archives:
DO KDAJ BODO V “ZELENI PRESTOLNICI” ŠE LAHKO PILI VODO IZ PIP???
Ministrica ne sliši hidrogeologov
Opozorila o umestitvi trase kanalizacije nad vodonosnikom Ljubljansko polje so bila preslišana.
Okoljska ministrica Irena Majcen po podpisu pogodb o vodoskrbi štirih občin iz skladov EU z njihovimi župani in podžupani (od desne proti levi podžupan Logatca Boris Hodnik, Loga-Dragomerja Miran Stanovnik, ministrica Irena Majcen, župan Škofljice Ivan Jordan in župan Brezovice Metod Ropret). Foto: Janez Petkovšek/Delo
Ljubljana – Slovenski člani mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) z deklaracijo pozivajo ministrstvo, naj izvede presojo vplivov umestitve ogromnega kanalizacijskega cevovoda prek prispevnega območja vodarne Kleče, ki po njihovem mnenju ogroža najpomembnejše ljubljansko črpališče pitne vode. Ministrica jih bo tudi tokrat preslišala.
»Predloga, naj Arso še enkrat prouči svojo odločitev, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja za načrtovano gradnjo povezovalnega kanala C0 nad vodonosnikom Ljubljanskega polja, ne podpiram,« je za Delo povedala ministrica za okolje Irena Majcen, ko smo jo vprašali, kako komentira očitke na račun agencije za okolje, ministrstva za okolje in prostor ter MOL, da z neprimerno traso cevovoda ogrožajo ljubljansko črpališče pitne vode. Hidrologi ne razumejo, kako so pripravljavci 110 milijonov evrov vrednega evropskega kohezijskega projekta, ki poleg ljubljanske vključuje tudi občini Medvode in Vodice, brez temeljite presoje vplivov na okolje lahko ugotovili, da je tveganje za onesnaženje podzemne vode na Ljubljanskem polju, ki zagotavlja pitno vodo 90 odstotkom Ljubljančanov, zanemarljivo. Sami so prepričani, da je mestna kanalizacija zaradi poškodovanih vodov že zdaj eden glavnih virov onesnaževanja tega vira pitne vode. In da bi 4,5 kilometra dolg kanal čez Ljubljansko polje, za katerega velja strogi vodovarstveni režim z oznako VVO II A, predstavljal veliko dodatno obremenitev in nevarnost za večdesetletno onesnaženje vodonosnika s fekalijami in farmacevtskimi sredstvi, ki po kanalih tečejo skupaj z njimi.
Majcnova je dejala, da jo preseneča, da je skrb za usodo vodonosnika izražena šele zdaj, saj se projekt pripravlja že več let. Po njenem mnenju so očitki, da je bila stroka pri pripravi projekta odrinjena, neutemeljeni. Tako strokovne podlage kot projekt so namreč pripravljali strokovnjaki. Dodala je še, da so nevarnosti onesnaženja vodnih virov proučili tudi strokovnjaki podjetja Vo-Ka, ki jim gotovo ni v interesu, da bi si z nestrokovnimi projekti ogrozili zajetja pitne vode, ki jih upravljajo. Poleg tega so predvidene tudi zaustavitve sistema v primerih poškodb na kanalih. Obnove postopka zato ne bo.
V AAG podpiramo prizadevanja Slovenskega dela mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH), ki z deklaracijo pozivajo ministrstvo, naj izvede presojo vplivov umestitve ogromnega kanalizacijskega cevovoda prek prispevnega območja vodarne Kleče, ki po njihovem mnenju ogroža najpomembnejše ljubljansko črpališče pitne vode. Po njihovem mnenju jih bo Ministrica jih bo tudi tokrat preslišala!!!
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Strah pred onesnaženo zemljo
Mirjam Bezek-Jakše
Na dnevnem redu seje občinskega sveta se je zopet znašla problematika bioplinske in prašičje gnojevke. Po črnomaljski občini se namreč širijo neprijetne vonjave, in kot je dejala županja Mojca Čemas Stjepanovič, se dogaja, da občani zaradi tega kličejo na občino.
Obravnavo preče problematike bodo svetniki nadaljevali jeseni. Foto: mbj
Da jim na občinski upravi ni vseeno, kaj se dogaja z gnojevko, ko zapusti bioplinsko elektrarno na Lokvah pri Črnomlju, dokazuje tudi zelo obširno gradivo za to točko dnevnega reda, na katero so povabili tudi predstavnike Petrola, ki upravlja bioplinarno. Od aprila 2015 do konca letošnjega maja so v bioplinarni oddali 19.500 m³ digestata, in sicer 4500 m³ zunaj Bele krajine ter 15.000 m³ 53 belokranjskim odjemnikom, največ, kar 14.000 m³, pa 41 odjemnikom v črnomaljski občini. Prav to, da večina digestata ostane v Beli krajini, čeprav surovino za bioplinarno vozijo z vseh koncev Slovenije, najbolj skrbi Črnomaljce. Zato je bilo slišati celo predlog, da bi morali nekaj gnojevke prevzeti tudi tisti, ki prispevajo surovino.
Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič pravi, da zaradi smradu občani enkrat do dvakrat na teden kličejo na občino. Foto: mbj
PREMALO NADZORA?
V odboru za turizem in varstvo okolja so bili prepričani, da je inšpekcijskega nadzora še vedno premalo, da so nekatera pojasnila pristojnih služb ali posameznikov nepopolna, med seboj neskladna in dvoumna. Predvsem pa jih skrbi podatek, da 77 odstotkov digestata raztrosijo po občutljivih belokranjskih kraških tleh, na posameznih kmetijah celo v zelo velikih količinah. Odbor za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti pa je med drugim predlagal, da županja z dopisom zaprosi inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, da opravi kontrolo ustreznosti analiz zemlje, gnojilnih načrtov in uporabe digestata iz bioplinarne pri vseh uporabnikih digestata iz črnomaljske občine. Prav tako naj inšpektorat v črnomaljski občini poveča predvideno število vzorčenj tal, še posebno na območjih vodnih virov. Kot so povedali s Petrola, lahko uporabniki naročijo digestat po telefonu, dobijo pa ga v najkrajšem možnem času. Vsak odjemalec digestata ob prejemu prejme izpolnjeno in podpisano deklaracijo za digestat, podpisano prevoznico za digestat in podpisani obrazec B1 za oddajo in prejem živinskih gnojil. Zagotovili so, da vsakemu uporabniku zagotovijo toliko gnojevke, kot si je želi. Ne vedo pa, kam bodo kmetje zlili gnojevko, prav tako od strank ne morejo zahtevati potrdila, da imajo gnojilni načrt. S tistimi, ki pripeljejo odpadke v bioplinarno, pa nimajo dogovora, da bi morali nazaj prevzeti gnojevko. Zagotovili so, da iščejo nove odjemnike za gnojevko, ki jo že vozijo tudi na novomeški in trebanjski konec ter proti Ljubljani. Sicer pa v Petrolu zagotavljajo, da je digestat kakovostno organsko gnojilo prvega kakovostnega razreda, ki ima manj težkih kovin kot živinska gnojevka.
GNOJILNI NAČRT
Mojca Črnič z občinske uprave je opozorila tudi, da je vsak, ki gnoji z bioplinsko gnojevko, dolžan imeti gnojilni načrt, ki je narejen na podlagi analize zemlje, ki jo opravi pooblaščena organizacija. Po njenih informacijah pa takšne analize nima noben črnomaljski kmet. Ob inšpekcijskem pregledu pri 12 kmetih nihče ni imel ustrezne analize zemlje. Če pride do povečanih količin določenih snovi v pridelkih in kmet nima analize zemlje, je za prekoračitev kriv kmet. Če pa analizo ima, je odgovoren Petrol. Očitno je ta problematika v črnomaljski občini bolj pereča, kot je videti na prvi pogled. Zato so se svetniki odločili, da bodo njeno obravnavo nadaljevali jeseni.
12 kmetov ni imelo ustrezne analize zemlje, ki je podlaga za gnojilni načrt, je bilo ugotovljeno med inšpekcijskim nadzorom. (slika je simbolična)
MOP zavrnil pritožbo Papir Servisa
Agencija za okolje je 17.11.2015 v ponovljenem postopku Papir servisu zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za zbiranje in sortiranje odpadkov v Vevčah na območju Tiskarne Set.
Iz obrazložitve zavrnilne odločbe lahko razberemo, da se je postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov z letno zmogljivostjo 48.750 ton, odstranitev več obstoječih in gradnjo novih nadstreškov na Vevški 52 do zavrnitve vlekel kar poldrugo leto. Vlogo, oddano 24. marca lani, so morali namreč zaradi nepopolnosti večkrat dopolnjevati, prav tako pa je Papir servis vmes spreminjal projekte za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo novih ali rušitev obstoječih objektov, namestitev naprav in pritipoplavnih nasipov. Večkrat je bilo treba popravljati tudi poročilo o vplivih na okolje, ki bi jih imel nanj predviden reciklažni obrat.
Precejšnjo vlogo v omenjenem postopku so odigrali tudi zgoraj našteti stranski udeleženci, ki so na vse možne načine skušali preprečiti prihod Papir servisa v industrijsko območje sredi Vevč, ki je sicer že obremenjeno s Tiskarno Set in Papirnico Vevče. S svojimi argumenti, zakaj predelava odpadkov ni primerna, so ARSO skušali prepričati tako po pravni plati kot tudi z javnimi zborovanji oziroma množičnimi protesti pred vhodom v predvideni novi obrat.
Na to odločbo ARSO se je PAPIR SERVIS pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor, ta pa je njihovo pritožbo 11.07.2016 to pritožbo zavrnilo.
Naj spomnimo, da je bila ponovna obravnava na ARSO v kateri je sodelovala kot stranski udeleženec tudi Alpe Adria Green je posledica odločitve Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo predlog revizije kot nedovoljenega na podlagi 89. člena zakona o upravnem sporu. Pri tem se je opiralo na svojo upravnosodno prakso v petih podobnih primerih. Povedano drugače, ker je upravno sodišče ugodilo pritožbi Alpe Adria Greena in razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za vevški obrat Papir servisa ter prvostopenjskemu organu naložilo, da v ponovnem postopku znova odloči o izdaji tega dovoljenja, je vrhovno sodišče ugotovilo, da upravni postopek ni končan. ARSO je na zahtevo Papir Servisa razpisal nov postopek za pridobivanje OVD.
Okoljevarstvena organizacija Alpe- Adria Green se je ponovno prijavila kot stranski udeleženec v postopek. V v novem dopisu na ARSO pojasnila, da ni spremenila odklonilnega mnenja do izdaje okoljevarstveno soglasje Papir servisu. Še enkrat je opozorila, da gre za komunalno dejavnost, ki jo hoče to podjetje umestiti na poplavno območje, ki komunalno ni opremljeno, je v neposredni bližini Ljubljanice, potoka Stara voda, kjer se razmnožujejo ribe, stanovanjskega naselja Vevče, v bližini pa so tudi vrtec, osnovna šola in zdravstveni dom.
Nato pa je še poudarila, da gradnja protihrupnih ograj tik ob stanovanjskih blokih ni dopustna, saj pomeni kratenje osnovnih človekovih pravic in kršenje evropskih direktiv, ki prepovedujejo umeščanje komunalne dejavnosti v središča stanovanjskih sosesk, in aarhuške konvencije, ki to predpisuje še podrobneje. Postavitev protihrupne ograje tik ob bloku je nemogoča in nedopustna, ker gre za postavitev »geta«, vse v korist enega podjetja, ki hoče opravljati dejavnost na lokaciji, kamor nikakor ne spada.
Prav tako ni dopustna gradnja protipoplavnega zidu na brežini Ljubljanice in Stare vode, saj ne bi rešila poplav, ki se na tem območju pojavljajo tako spomladi in jeseni kot ob večjih neurjih.
Pri okoljevarstveni organizaciji so še dodali, da tovornjaki, ki jih uporablja Papir servis, niso primerni za ceste, speljane skozi naselja, kot so Polje, Vevče in Slape. Enako velja za dovoz do tega podjetja, saj vodi med stanovanjskima blokoma in je tako ozek, da se ne moreta srečati niti dve osebni vozili. Zato poteka vožnja po funkcionalnem zemljišču teh blokov. Še slabše je, če tja pripeljeta dva tovornjaka – drug mimo drugega sploh ne moreta.
V AAG imajo javno informacijo, da je ljubljanska občina ponudila skupini Krater nadomestno lokacijo na Barju, kjer je že komunalna deponija in kjer je zgrajen nov regijski center za ravnanje z odpadki. Tam ni stanovanjskega naselja, zato je smiselno, da bi dejavnost, kakršno izvaja Papir servis, preselili tja, ne pa umeščali v stanovanjsko naselje Vevče s 6000 prebivalci.
Prav tako je za AAG nedopustno, da bi podjetju izdali okoljevarstveno soglasje na podlagi prometne študije, ki so jo agenciji predložili septembra letos. Sklicevati se na »četrto različico«, za cesto, ki je ni v nobenem občinskem aktu za prihodnje dolgoročno obdobje, prav tako je ni v občinskem prostorskem načrtu, je za AAG nesmiselno in skrajno neresno. Pomeni namreč, da naj bi ljudje, ki živijo na območju Vevč, trpeli vsa ta leta in prenašali hrup težkih tovornjakov in čakali na novo cesto, ki bo zgrajena morda čez 50 let ali pa nikoli.
Zanje nesprejemljiva je tudi definicija Papir servisa, da je prag rentabilnosti pod 35.000 tonami na leto, čeprav je znano, da so v obdobju, ko so izvajali to dejavnost, kršili vsa dovoljenja. Časovnega okvira od 6. do 18. ure se niso držali, vozilo se je podnevi in ponoči. Na podlagi njihovega štetja bi prag rentabilnosti presegli vsaj za trikrat. To potezo podjetja označujejo za neresno, njen namen pa da je le načrtno zavesti upravni organ in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Ob obeh blokih pri vhodu v tiskarno Set Vevče naj bi postavili visoka protihrupna zidova.
V ljubljanskih Vevčah več ne bo smrdelo, sodišče ne dovoli sortiranja odpadkov
V zavrnilni odločbi, proti kateri je dopustno v 30 dneh od njenega prejema sprožiti le še upravni spor na upravnem sodišču, je ministrstvo zapisalo, da Papir servisu ni uspelo dokazati, da nameravani poseg ne bo škodljivo vplival na okolje.
Zaradi manjkajočih podatkov prvostopenjski organ namreč ni mogel opraviti ustrezne presoje vplivov na okolje in oceniti učinkovitosti predlaganih ukrepov. Zato Arso ni mogel izdati okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov z letno zmogljivostjo 48.750 ton, odstranitev obstoječih in gradnjo novih nadstreškov.
V obrazložitvi odločbe je ministrstvo zapisalo, da se je postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja začel že 24. marca 2014 in da je imel Papir servis dovolj časa, da bi predložil vsa dokazila, potrebna za izdajo dovoljenja.
Predvsem ker je pooblaščeno podjetje E-net okolje zelo strokovno usposobljena oseba z veliko izkušnjami in dobrimi referencami, posebej specializirana za presoje vplivov na okolje, ne pa neuka stranka. Po mnenju ministrstva je zato mogoče pričakovati, da bo ukrepe prikazala z dolžno strokovno profesionalnostjo. Tega pa da ni storila.
Tako podjetje ni pojasnilo, kako bo zagotovljeno, da bodo tovornjaki res vozili po režimu vožnje, ki je predvideval, da bi njihov promet vodili krožno po pravilu desnega zavijanja, ki je bil v poročilu o vplivih na okolje izbran kot okoljsko najsprejemljivejši.
Enako neprepričljiv je bil pri dokazovanju, kako bi z omilitvenimi ukrepi preprečil prevelik hrup ob stanovanjskih stavbah na Vevški 48 in 50, kjer naj bi tik ob njih v obrat vozili težki tovornjaki ves dan.
Še slabši je bil pri predstavitvi tehničnih ukrepov ob morebitnih poplavah, ki bi lahko zalile obrat tik ob Ljubljanici in onesnažile reko. Pa naj gre za prečrpavanje izcednih voda iz zbirnega jaška ali pa postopka ustavitve in preselitve nedokončane proizvodnje na začasne lokacije, še poroča časnik.
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
AAG podal zahtevek za vstop v postopek na ARSO v zadevi: “Ekologija d.o.o.–Škofja Loka”
Skladno z določili iz ZVO-1 se je v zakonskem roku Alpe Adria Green (AAG) prijavila za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, kot stranski udeleženec, za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega in sicer naprave za obdelavo nevarnih odpadkov, stranki – upravljavcu Podjetje Ekologija d.o.o., Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka.
Organizacija Alpe Adria Green bo kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja za obratovanje naprave zastopala interese članov AAG ter njihovih družinskih članov živečih na tem območju v občini Škofja Loka.
Za vstop v postopek smo se odločili predvsem zaradi vpliva naprave in zbirališča nevarnih odpadkov Ekologija d.o.o., ki bi povzročila preveliko spremembo naravnih in bivalnih vrednot okoliških prebivalcev in jih celo zdravstveno ogrožala. Zbirna mesta za odpadni material te naprave bodo imela neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode,zrak, rastline, živali in ljudi. Pri presoji vplivov na okolje so bili na terenu upoštevani specifična ekologija in lastnosti posameznih živalskih vrst, tip posega v okolje in območje (relief, vodna mreža in klimatske razmere). Negativen vpliv zbirališča naprave Ekologija se bo pokazala v onesnaženosti okoliških potokih. Ogrožene so lahko tako površinske vode in podtalnice, živali kot tudi rastline na področju do koder sega negativen vpliv iz omenjene naprave.
AAG sklepa, da bo zbirališče odpadnih strupov negativno vplivalo na zdravje ljudi, ki živijo v bližini območja. Po enakem principu delujejo tudi drugi vplivi na okolje( emisije, hrup,..), njihovi vplivi so vedno tudi daljinski in niso omejeni zgolj na ozko območje naprave in zbirališča odpadkov.
Na tem področju ni merilcev vetra ( po naših informacijah je bila samo malo časa tem postavljena mobilna naprava iz ARSO), niti ni bilo izvedenega državnega monitoringa vetra in meritev temperatur, zato ne obstajajo reprezentativni podatki za to območje. Ker se pri skladiščenju odpadkov pojavlja tudi smrad smatramo, da ta lokacija ni primerna za tovrstno dejavnost. V AAG predvidevamo, da bodo izpusti iz naprave vplivale na kakovost zraka. Specifikacije vhodnih surovin, ki se bodo predelovale v napravi so precej površno naštete, tako da se dejansko ne ve kaj vse se bo v tej napravi predelovalo.
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
e-novice AAG: HRAST 5/2016
Iz stanovanj bo treba metati lončene peči, odprte kamine in štedilnike
Marjeta Kralj
Vlada je zaostrila pogoje za kurilne naprave v stanovanjih. Predpisala je obvezne meritve in najvišje dovoljene izpuste tudi za štedilnike, lončene peči in odprte kamine na drva. V neustrezne peči bo poslej treba vgraditi filtre ali jih ugasniti.
Če ni mogoče sanirati… …
Varuh okolja (ARSO) dobil zaušnico
Suzana P. Kovačič
Kranj – Civilna iniciativa (CI) za zeleno Stražišče, ki jo je v pritožbenem postopku zastopala okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG), od republiške Agencije za okolje (ARSO) pričakuje spoštovanje odločbe upravnega sodišča in ugotovitev dejanskega stanja v okolju Industrijske cone Laze v Krajevni skupnosti Stražišče. V postopku so bile formalne napake, je ugotovilo sodišče, še bolj pa bodejo v oči …..
Stališča in pripombe AAG na Osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
Problem hrupa je dejstvo, da gre za zelo zahtevno vsebino. To pa seveda nikakor ne opravičuje Ministrstva in njegovih sodelavcev, da pripravljajo tako zavajajoče in zdravju škodljive predloge, ki so pisane očitno za »onesneževalce« ne pa za zašito zdravja ljudi in zaščito živali. MOP od ponovne ustanovitve dalje predlaga več ali manj v potrditev na vlado in Državni Zbor samo zakone in uredbe, ki ščitijo industrijo, transport, turizem ter druge dejavnosti, ki tako ali drugače onesnažujejo .…..
AAG uspel na upravnem sodišču v zadevi “INDUSTRIJSKA CONA LAZE”
Miran Šubic
Kranj. – Upravno sodišče je pred dnevi razsodilo, da je Agencija Republike Slovenije za okolje v primeru cone Laze v Kranju ravnala napačno in da je zato treba na novo .…..
EU komisija predlagala začasno potrditev trgovinskega sporazuma CETA
Bruselj, 5. julija – Evropska komisija je danes predlagala začasno uporabo dogovora o prosti trgovini med EU in Kanado (trgovinski sporazum – CETA). To pomeni, da bi bila pogodba uporabljena, preden imajo nacionalni parlamenti .…..
Javni poziv slovenski vladi za vložitev pritožbe na okoljsko soglasje za uplinjevalnik v Žavljah
Italijansko ministrstvo za okolje je 30. maja izdalo in še isti dan objavilo dovoljenje za uplinjevalnik v Žavljah, domnevamo pod pritiskom groženj po odškodninah investitorja, ki je v protimafijskih sodnih preiskavah. Je skladno s politiko njihove vlade, izjavo odbornika za ekonomijo dežele Furlanije-julijske krajine pred tremi meseci na razgovoru z gospodarstveniki, naj ne skrbijo, saj terminal bo. .…..
AAG podal pripombe na spremembe in dopolnitve OPN MOL SD in ID
V skladu z Obvestilom o sprejemanju pobud in predlogov za spremembe in dopolnitve OPN MOL – strateški del (SD) in izvedbeni del (ID) vam v roku ( 30.06.2016 ) pošiljamo naše pobude, zahteve in predloge z utemeljitvami o eni zadevi, to je konkretna problematika hrupa v Ljubljani kot .…..
Ustavna pravica do vode po dopolnilih čaka na obravnavo DZ-ja
Ustavna komisija je s potrebno dvotretjinsko večino sprejela več dopolnil, večinoma tehničnih, k predlogu ustavnega zakona, ki ureja vpis pravice do pitne vode. Predlog je komisija poslala v parlamentarno obravnavo.
Predlog je v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek. Z uveljavitvijo predloga bi se v Ustavo vnesel 70. a člen, v katerem bi bilo zapisano, …..
S civilno družbo v Celju znova o onesnaženju kotline in rešitvah
V Alpe Adria Green, smo že večkrat obvestili slovensko javnost o problemih v enem najbolj onesnaženem okolju v Sloveniji – Celjski kotlini. Ta mesec je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) v četrtek, 9. 6. 2016, pripravil četrto redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v letu 2016. Tovrstna srečanja .…..
NOVINARSKA KONFERENCA AAG – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE
V Ljubljani je 23.06.2016 potekala novinarska konferenca o plinskem terminalu v Žavljah ob izdajo okoljskega soglasja italijanskega ministrstva za okolje:
” PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH PONOVNO POSTAJA RESNIČNOST!” .…..
Začetek postopka ocene ustavnosti koncesije za izgradnjo 8 HE na Muri
Sreda, 15. junija 2016
pobuda za začetek postopka za Oceno ustavnosti koncesije za izgradnjo verige osmih hidroelektrarn na reki Muri
-Vlada RS je že pred več kot 10 leti Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) z uredbo podelila koncesijo za izgradnjo osem hidroelektrarn na reki Muri, pri čemer . …..
DVOJNA SLOVENSKA MERILA: Župan se zastonj namaka v morju, veslačem zaračunava
Marin Medak – 13.06.2016
Vode so v Sloveniji javno dobro. Verjetno se vsi spomnimo, da smo še do pred nekaj leti morali plačevati za kopanje v Strunjanu, San Simonu, Bernardinu, Portorožu in Ankaranu. Na srečo je takratno Ministrstvo za kmetijstvo stopilo na prste tistim, .…..
Plinski terminal v Žavljah ni več strateškega pomena za Italijo
Italijanski minister za gospodarski razvoj Carlo Calende je povedal, da postavitev plinskega terminala, ki ga je načrtovala španska družba Gas Natural, v Tržaškem zalivu za Italijo, ni več .…..
Brod na Muri: Kako zeleni so Zeleni?
Jože Pojbič
So sedanji Zeleni Slovenije zeleni zato, ker se je njihovim veljakom pomešala modra in rumena barva?
Naravovarstveniki so te dni v Ceršaku v reko Muro spustili trideset kečig, rib, ki naj bi simbolizirale svobodno pretočnost za sedaj še brez pregrad povezanih rek Mure, Drave in .…..
Na konferenci organizacije Alpe Adria Green govorili tudi o vadbišču Poček
Rakov Škocjan, Cerknica – V centu šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu so se med 3. in 5. junijem na mednarodni konferenci sestali predstavniki članic Alpe Adria Green, mednarodne okoljevarstvene nevladne organizacije, ki si prizadeva za varstvo okolja in narave. Govorili so tudi o …..
Delavna koferenca Alpe Adria Green
Od 03.06 do 05.06 je v centu šolskih in obšolskih dejavnosti _ RAK v Rakovem Škocjanu potekala mednarodna konferenca članic Alpe Adria Green.
Na konferenci smo predstavili delovanje AAG in njenih članic v obdobju od leta 2011 do 2015, ter sprejeli izhodišči program dela za celotno organizacijo do leta 2020.
V nadaljevanju so sledila predavanja o Vplivih nizkofrekvenčna hrupa na zdravje; O vplivih vadbišča slovenske vojske na Počku na tamkaj živeče prebivalce; energetski samooskrbi v lokalnih skupnostih; Gensko spremenjenih organizmih ter Plinskih terminalih v tržaškem zalivu, ki zopet postajajo resničnost.….. .
Iz stanovanj bo treba metati lončene peči, odprte kamine in štedilnike
Marjeta Kralj
Vlada je zaostrila pogoje za kurilne naprave v stanovanjih. Predpisala je obvezne meritve in najvišje dovoljene izpuste tudi za štedilnike, lončene peči in odprte kamine na drva. V neustrezne peči bo poslej treba vgraditi filtre ali jih ugasniti.
Neustrezne štedilnike, odprte kamine in lončene peči na drva bo treba po novi vladni uredbi predelati ali pa jih ugasniti. (Foto: Bojan Velikonja)
Zaradi štedilnikov, odprtih kaminov in lončenih peči na drva lastnikom doslej ni bilo treba odpirati vrat dimnikarjem in plačevati pregledov oziroma meritev izpustov iz teh naprav, kaj šele, da bi morali peči sanirati ali odstraniti. Včeraj pa je vlada na predlog ministrstva za okolje in prostor s spremembami uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav ukinila to olajšavo in tudi za najosnovnejše enosobne peči na trdno gorivo uvedla obvezne redne meritve. »Izvajanje meritev in posledično morebiti potrebna prilagoditev enosobne kurilne naprave mejnim vrednostim emisij – na primer z vgradnjo filtra – bosta pozitivno vplivala na kakovost zraka predvsem na degradiranih območjih zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10, ki so razglašena v mestnih občinah Celje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana ter v Zasavju,« so dodatno obremenitev gospodinjstev utemeljili na okoljskem ministrstvu.
Če ni mogoče sanirati…
Toda v odprt kamin ni mogoče vgraditi filtra. V lončeni peči pa ni mogoče izmeriti dimnih plinov, ne da bi vanjo izvrtali luknjo, so nas opozorili v dimnikarskih vrstah. Če bi meritve izvajali, pa bi gospodinjstva zanje ob vsakem obisku dimnikarja morala odšteti celo več kot sto evrov, saj bi bila lahko cena zaradi daljšega časa meritev po opozorilih odbora pečarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tudi nekajkrat višja kot pri meritvah oljnih ali plinskih peči, ki stanejo okoli 30 evrov.
Povsem nelogična je za dimnikarje tudi predvidena izjema v uredbi, po kateri ljudem ne bo treba opraviti zahtevanih meritev in sanacijskih posegov, če bo kurilna naprava edini vir ogrevanja stanovanj ali bo stara več kot pol stoletja, ker je bila izdelana pred letom 1950. »Če bi v resnici šlo za nadzor prašnih delcev, bi verjetno morali meriti peč, ki redno obratuje, ker v sobi ni drugega vira ogrevanja, ne pa peči, ki ima ob sebi še drugo peč ali radiator in torej dela le občasno. Gre za različno obravnavo istega proizvoda,« je opozoril predsednik sekcije za dimnikarje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Simon Dovrtel.
… bo prepovedano
Ob tem po njegovih besedah nobena druga država razen Slovenije ne predpisuje meritev na sobnih pečeh. Merjenje izpustov iz njih pri današnjem stanju tehnike pač ni dovolj učinkovito oziroma rezultati meritev sploh niso realni, ugotovitve nemških in švicarskih kolegov izpostavljajo v OZS.
Takšne neuresničljive zahteve bi lahko pomenile, da želi ministrstvo v resnici vse sobne peči na les, ki niso edini vir ogrevanja gospodinjstev, prepovedati. Na prikrite namene uradnikov vsekakor kaže dejstvo, da ministrstvo v spremnem gradivu za vlado protestov stroke med prejetimi pripombami javnosti ni niti omenilo.
Na ministrstvu pa so nam potrdili, da bodo inšpekcijske službe na predlog dimnikarja prepovedale uporabo vsake kurilne naprave, katere izpustov ne bo mogoče prilagoditi predpisanim zahtevam. V tolažbo ljubiteljem odprtih kaminov so ob tem napovedali, da bodo dimnikarji meritve začeli izvajati šele po sprejetju posebne metodologije izvajanja meritev na sobnih pečeh. Izdelali naj bi jo najkasneje prihodnje leto.
Dodatne zahteve tudi za nove peči
Medtem ko vlada s svojimi ne dovolj premišljenimi potezami ustvarja nove probleme, enega vendarle rešuje. Po našem januarskem razkritju, da trgovci v Sloveniji prodajajo vse vrste kurilnih naprav, tudi povsem neustrezne, je vlada v uredbi zdaj zaostrila tudi zahteve za nove peči. Doslej so morali njihovi proizvajalci upoštevati zgolj zgornjo dovoljeno mejo izpustov dušikovih oksidov, in še to le pri plinskih pečeh in pečeh na tekoče gorivo. Po novem pa bodo trgovci lahko prodajali le tiste kurilne naprave na plinasto ali trdno gorivo, ki izpolnjujejo tudi predpise o najvišjih dovoljenih izpustih celotnega prahu in ogljikovega monoksida.
Te kriterije morajo že zdaj izpolnjevati vse stare oziroma že nameščene kurilne naprave v stanovanjih, sicer inšpekcijske službe na podlagi dimnikarjeve prijave njihovo uporabo prepovejo. Zato je bilo naše januarsko razkritje, da za povsem nove peči v trgovinah te zahteve sploh ne veljajo, toliko bolj presenetljivo. »Verjetno bodo trgovci v prihodnje iz ponudbe izločili najcenejše kurilne naprave, ki ne ustrezajo emisijskim zahtevam,« zdaj napovedujejo na ministrstvu.
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Varuh okolja (ARSO) dobil zaušnico
Suzana P. Kovačič
Upravno sodišče je pred nekaj dnevi z razsodbo pritrdilo pritožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green glede nezakonite zaustavitve postopka inšpekcijskega nadzora pri ugotavljanju nastanka okoljske škode v coni Laze s strani republiške Agencije za okolje. S pritožbo na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja družbi Ekorel za obratovanje naprave za odstranjevanje nevarnih odpadkov pa niso uspeli.
Onesnaženje Civilna iniciativa za zeleno Stražišče dokumentira s fotografijami in videoposnetki.
Kranj – Civilna iniciativa (CI) za zeleno Stražišče, ki jo je v pritožbenem postopku zastopala okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG), od republiške Agencije za okolje (ARSO) pričakuje spoštovanje odločbe upravnega sodišča in ugotovitev dejanskega stanja v okolju Industrijske cone Laze v Krajevni skupnosti Stražišče. V postopku so bile formalne napake, je ugotovilo sodišče, še bolj pa bodejo v oči vsebinske, tako se pri ARSO sploh niso ukvarjali s tem, katero od tamkajšnjih petindvajsetih podjetij je glede na naravo svoje dejavnosti sploh lahko povzročitelj okoljske škode, ampak so zgolj pavšalno navedli, da je škoda posledica njihovega razpršenega delovanja, zato je inšpekcijski postopek ustavila. V ponovljenem postopku sodišče od ARSO zahteva ugotovitve odgovornosti za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode. Prav tako je bila AAG odvzeta možnost, da se opredelijo do strokovnega mnenja republiškega Zavoda za ohranjanje narave, iz katerega je razvidno, da so škodljivi vplivi lokalno veliki. Kršitev pravice do izjave pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem postopku.
Industrijska cona brez komunalne ureditve
CI za zeleno Stražišče se že dolga leta bori s »sistemom« in tudi s številnimi meritvami opozarja na problem onesnaževanja vode in zraka v neposredni okolici Industrijske cone Laze, kar vpliva na zdravje in kakovost bivanja prebivalcev, naravo ter življenje v njej. Spomnimo samo na množično udeležbo na zboru krajanov v Šmartinskem domu v Stražišču v podporo njihovim prizadevanjem, ki je potekal pred dobrima dvema letoma. A kljub temu industrijska cona še danes nima niti osnovnega – komunalne ureditve. V neposredni bližini je tudi zaščiteno naravovarstveno območje Natura 2000.
Državni varuh okolja bo zdaj moral opraviti tisto, kar krajani zahtevajo že leta, saj na odločbo upravnega sodišča pritožba ni več mogoča. Med najbolj prizadevnimi, da se stanje končno sanira, je Marko Špolad iz CI za zeleno Stražišče, ki pa ugotavlja, da mora mali človek v teh časih tožiti lastno državo tudi za tako očitne kršitve osnovnih življenjskih pravic in opozarja, da tudi Mestna občina Kranj doslej ni odigrala svoje vloge. »Inšpekcijski postopek mora privesti do začetka sanacije Laz, kar nas edino zanima,« je še poudaril.
Ekorel s polnomočnim dovoljenjem
Upravno sodišče pa je aprila letos zavrnilo pritožbo AAG zoper odločitev ARSO o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja družbi Ekorel v coni Laze, ki se nanaša na obratovanje naprave za odstranjevanje nevarnih odpadkov. Aktivnosti, povezane z nakupom nove naprave, še niso stekle, so pred dnevi sporočili iz Ekorela in zatrdili, da bo naprava omogočala nove postopke obdelave odpadkov in odpadnih vod v skladu z najnovejšimi ekološkimi standardi in da se količina sprejetih odpadkov z obratovanjem nove naprave ne bo povečala. V Ekorelu so posebej poudarili, da je za ureditev komunalne infrastrukture v coni Laze odgovorna Občina Kranj, ki je cono pred desetletji umestila v svoje prostorske akte, prav tako za cestno infrastrukturo, ki cono povezuje z drugimi vpadnicami na tem območju: »Kljub pobudam, da se situacija čim prej reši, podjetja v coni Laze še vedno nismo seznanjena, kdaj bo to.« Iz kranjske občine so včeraj sporočili, da so projektno dokumentacijo naročili in v enem delu z njo tudi razpolagajo. Pridobili so soglasje večine lastnikov zemljišč, ki se jih izgradnja kakorkoli dotika. »Žal manjšina temu nasprotuje oziroma soglasje pogojujejo z rešitvijo drugih, od tega projekta neodvisnih zadev, s tem pa ovirajo gradnjo komunalne infrastrukture v javno korist. Posledično so začasno zastale aktivnosti projektiranja in odkupovanja zemljišč, čeprav gre za še vedno aktiven projekt v proračunu Mestne občine Kranj,« je še zapisala v sporočilu Ines Zabret iz občinske službe za stike z javnostjo.
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Stališča in pripombe AAG na Osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
Problem hrupa je dejstvo, da gre za zelo zahtevno vsebino. To pa seveda nikakor ne opravičuje Ministrstva in njegovih sodelavcev, da pripravljajo tako zavajajoče in zdravju škodljive predloge, ki so pisane očitno za »onesneževalce« ne pa za zašito zdravja ljudi in zaščito živali. MOP od ponovne ustanovitve dalje predlaga več ali manj v potrditev na vlado in Državni Zbor samo zakone in uredbe, ki ščitijo industrijo, transport, turizem ter druge dejavnosti, ki tako ali drugače onesnažujejo okolje in škodijo zdravju ljudi.
Najmanj kar smo od tega osnutka zakona v AAG pričakovali, da bi se v ta zakon vseboval strožja določila za zaščitena območja v državni posebno še v TNP saj sedanja zakonodaja določa skoraj iste omejitve na področju hrupa na nezaščitenih območjih kot na zaščitenih področjih.
V AAG smo se odločili, da kljub temu, da nas MOP ignorira pri dajanju konkretnih pripomb in pobud, kljub temu posredujemo posredujemo naše pripombe na obravnavani predlog osnutka prizadeva zdravje in kakovost bivanja vseh prebivalcev Slovenije, ki se bodo kadar koli znašli ob gradbiščih ali gostinskih lokalih.
A) Zahtevamo, da kakršnekoli spremembe uredb in zakonodaje o hrupu pripravi strokovni organ oziroma ustanova (kot na primer SDA – Slovensko društvo za akustiko) oziroma strokovnjaki s področja akustike, ki so kvalificirani na tem področju, vključno z meritvami na tem področju. To kar počne MOP na področju hrupa je globoko nestrokovno, saj na primer o vplivu decibelov niso pokazali ustreznega znanja, kar se je pokazalo na sestanku ob priliki prejšnjega, kasneje umaknjenega osnutka sprememb uredbe (2014).
B) Naše stališče je, da je Osnutek popolnoma nesprejemljiv in neprimeren za nadaljnjo obravnavo, niti za javno obravnavo, niti za zakonodajno obravnavo, tako iz strokovnega kot vsebinskega ter tudi jezikovnega vidika.
C) Osnutek je škodljiv za zdravje, delovne razmere in kakovost bivanja prebivalcev in bi še v večji meri obremenjeval zdravstveno blagajno, kar pa MOP očitno ne zanima oziroma se obnašajo neodgovorno do družbe in države, ki je finančno že močno obremenjena. Zahtevamo, da se škodljivi Osnutek umakne iz zakonodajnega postopka.
D) Osnutek ignorira nizkofrekvenčni (pod 200 Hz) in infra hrup (pod 20 Hz), ki ne glede na slišnost močno vpliva zdravje in kakovost bivanja prebivalcev in ga povzročajo gradbeni stroji in zabavišča. Merjenje zgolj v načinu dBA je nezadostno, ker omenjeni hrup izloča, kot, da ga ni! To je tudi sramota za današnjo tehniško razvito družbo in dokaz nesposobnosti in neznanja politike (MOP in še katere), da enostavno izbriše pomemben del hrupa in njegov škodljiv vpliv.
E) Na sestanku civilne in strokovne javnosti na MOP ob prejšnjem, umaknjenem osnutku Uredbe, so predstavniki MOP obljubili, da bodo nov osnutek pripravili ob sodelovanju strokovne javnosti in upoštevali tudi novosti v našem prostoru, ki niso zajete v Uredbi o hrupu, to so velike vetrnice, kot stroji, ki obratujejo na prostem. Pričujoči Osnutek teh industrijskih strojev ne upošteva, čeprav je od opozoril, da vetrnice nimajo predpisov in da škodljivo vplivajo na okolje in zdravje ljudi z nizkofrekvenčnim in infra hrupom, minilo že nekaj let.
Tako krpanje Uredbe samo izkazuje nesposobnost uradništva, da bi sledilo nujnim potrebam okolja in prebivalcev po zaščiti pred hrupom.
F) V nadaljevanju utemeljujemo zahteve še bolj podrobno:
1. MOP s tem osnutkom drastično zmanjšuje zaščito prebivalcev pred okoljskim hrupom, ki ga povzročajo gradbišča. Čeprav je zaradi na novo uvedenih kazalcev hrupa za gradbišča (Laeq za dan, večer in noč, namesto dosedanjih Ldan, Lvečer, Lnoč in Ldvn) primerjanje nekoliko oteženo, ocenjujemo, da se vrednosti obremenjevanja, glede na veljavno ureditev, povečajo celo za od 7dB – 18 dB, odvisno od stopnje varovanja pred hrupom. Za ilustracijo, kaj pomeni razlika 18 dB: če bi bilo pred tem osnutkom hipotetično dovoljeno delovanje 1 gradbenega stroja na gradbišču, bi bil po novem dovoljen hrup več kot 60 takih enakih strojev !!! Ja prav ste prebrali ŠESTDESET (čeprav zgleda neverjetno, je res). To namreč pomeni razlika 18 dB, ki jo prinaša osnutek. Za info, 3 dB več pomeni podvojitev zvočne moči (skala je logaritemska) in tako že najmanjše povečanje iz predloga Ministrstva, ki je 7dB (za III. stopnjo SVPH), pomeni več kot 4-kratno povečanje!
(SVPH= stopnja varstva pred hrupom)
2. Predlog uvaja nove kazalce, ki se nanašajo na obdobje 24ur (in ne na celoletno povprečje, kot uveljavljeni kazalci), s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi šlo dejansko za dodatne kazalce, kot jih MOP imenuje v obrazložitvi. Nasprotno, tak predlog bi celo pozdravili, saj se pri celoletnih kazalcih večje obremenitve, ki trajajo krajši čas, »izgubijo« v celoletnem povprečju. Žal Ministrstvo, kljub njihovemu zavajajočemu poimenovanju, novih kazalcev ne uvaja dodatno, pač pa namesto dosedanjih. S tem je povezanih več problemov, saj se v koncept varstva pred hrupom, ki je v celoti zasnovan na kazalcih, ki so definirani že v Direktivi EU, pa tudi v naših Uredbah in pravilnikih (jabolka) uvaja za dva vira hrupa (gostinski lokali in gradbišča) čisto nove, nikjer natančno definirane kazalce (hruške). S tem se seveda med drugim onemogoča direktna primerjava, ni pa tudi jasno, kako se bo seštevalo jabolka in hruške pri ocenjevanju skupne obremenitve s hrupom.
3. MOP v svojem osnutku izenačuje možnost obremenjevanja s hrupom gradbišč za vse stopnje zaščite pred hrupom, kar pomeni, da bi bilo možno vse prebivalce zaradi kakršnega koli gradbišča obremenjevati z bistveno višjimi vrednostmi, ne glede na dosedanjo stopnjo varstva pred hrupom in večjo ali manjšo ranljivost prizadetih skupin prebivalcev. To je v nasprotju s temeljnimi usmeritvami zaščite pred okoljskim hrupom. MOP to pojasnjuje s popolnoma bizarnim in nestrokovnim razlogom, češ da so stroji, ki povzročajo hrup, vedno enaki ne glede na stopnjo varovanja pred hrupom (kot da Uredba varuje stroje in ne ljudi!!!!). S takšnim razmišljanjem lahko takoj izenačimo omejitve hitrosti avtomobilov na avtocestah in v naseljih na 130 km/h, saj povsod vozijo ista vozila. Če ta edini argument MOP za ukinjanje stopenj varstva pred hrupom ne bi bil tako žalosten in ne bi odražal celotne bednosti dela našega MOP, bi bil prav absurdno smešen.
4. Ob tem »ukinjanju« stopenj varstva pred hrupom za izbrani vir hrupa (gradbišče) je še posebej neverjetno dejstvo, da Ministrstvo najbolj poslabšuje zaščito prav tam, kjer bi ta morala biti največja (I., II. in III. SVPH, za 18 dB, 13dB in 7dB), obenem pa zaščito celo izboljšuje(!) tam, kjer to res ni potrebno (za IV. SVPH – industrijske cone, ipd. predlog pomeni znižanje mejnih vrednosti za 8 dB!), s čimer pa bo, res povsem brez razloga, otežilo gradnjo industriji.
5. Vrednosti, ki jih MOP predlaga, so za I. stopnjo varstva pred hrupom za 5 dB (Ldvn) oz. 8dB (Lnoč) višje celo od kritičnih vrednosti, ki so določene za ta območja, kar je v vsakem primeru povsem nesprejemljivo. Predlagane vrednosti za 2 dB presegajo kritične vrednosti za Lnoč celo tudi za II. stopnjo varstva pred hrupom (to so mirna stanovanjska območja)! Z drugimi besedami, Ministrstvo bi rado dovolilo investitorjem, da celo v mirnih, pretežno stanovanjskih območjih, ponoči ob delavnikih lahko obremenjujejo prebivalce s hrupom, večjim od kritičnih vrednosti, in to kar brez vprašanja ali dovoljenja, tudi časovno neomejeno!
6. Nadalje je v osnutku sporno, da ni nikjer definirana občasnost, kar odpira veliko možnosti za različne interpretacije, kaj je občasen vir hrupa in kaj ne. Iz tabel mejnih vrednosti za gradbišča, pa je razvidno, da MOP gradbišča kar samodejno obravnava kot občasen vir hrupa, ne glede na to, če obratujejo vsak delovnik v letu, več let zapored, kar je seveda povsem nedopustno in pomeni dramatično ogrožanje zdravja in kakovosti bivalnega okolja prebivalcev. Taka ureditev, brez kakršnih koli časovnih omejitev, je povsem nesprejemljiva, saj gre za ogromno povečanje mejnih vrednosti hrupa za gradbišča pod pretvezo »občasnosti« in »začasnosti«, dejansko pa ta »občasnost« ni nikjer definirana in lahko pomeni tudi npr. 8 let neprekinjenega obremenjevanja z bistveno povišanimi mejnimi vrednostmi (7-18dB) glede na siceršnje mejne vrednosti hrupa na območju varstva pred hrupom.
7. Ministrstvo se v obrazložitvi sklicuje med drugim tudi na ureditev v drugih državah EU. Iz strokovnih podlag, ki jih Ministrstvo, kljub našim pozivom, ni javno objavilo, ampak smo jih pridobili šele na podlagi sklicevanja na ZDIJZ, je jasno razvidno, da take ureditve, kot jo predlaga MOP, se pravi s posebnimi, bistveno višjimi mejnimi vrednostmi za gradbišča, ob neupoštevanju SVPH in brez časovnih omejitev ter brez obveznosti pridobitve posebnega dovoljenja, nima NOBENA DRUGA DRŽAVA EU. Še več, iz strokovnih podlag je jasno razvidno, da države, ki za gradbišča brez posebnega postopka dovoljujejo preseganje siceršnjih mejnih vrednosti to močno časovno ali drugače omejujejo. Tako velikih preseganj siceršnjih mejnih vrednosti na območju varstva pred hrupom (7-18 dB) pa sploh ne dovoljuje nobena izmed analiziranih držav.
8. Ministrstvo se ne drži niti osnovnih izsledkov strokovne analize, ki jo je samo naročilo in plačalo iz javnega denarja. Besedilo v nadaljevanju je citat iz strokovnih podlag. Poudarki so naši, označujejo pa vse tisto, česar MOP v predlogu ni upošteval:
»Iz primerjalne analize zakonodaj držav članic EU na področju urejanja hrupa iz gradbišč izhaja, da hrup zaradi izvajanja gradbenih del praviloma ni reguliran drugače, kot to velja za druge vire hrupa, ki niso cestna, železniška ali letalska prometna infrastruktura. Začasne in občasne prekoračitve emisij hrupa so predvidene le izjemoma (če ni tehničnih možnosti za zmanjševanje širjenja hrupa) na podlagi posebnih dovoljenj, ki pa so izdana ob vključevanju javnosti, predvsem prizadetih prebivalcev. Hrup zaradi gradnje je reguliran tako kot hrup zaradi izvajanja vsake druge gospodarske dejavnosti, pri čemer je gradnja v okviru razumnih zahtev še dodatno omejena zaradi izvajanja protihrupnih ukrepov. Zakonodaja primerljivih držav članic EU na področju varstva pred hrupom zaradi izvajanja gradbenih dejavnosti temelji na naslednjih 6. načelih:
– mejne vrednosti kazalcev hrupa zaradi izvajanja gradbenih del so dovolj nizke, da življenjsko okolje zaradi izvajanja gradbene dejavnosti ni pretirano čezmerno obremenjeno. Odstopanja od imisijskih mejnih vrednosti kazalcev hrupa v bližini gradbišč so lahko le kratkotrajna (od nekaj dni do največ 2 ali 3 mesece), kar se upravičuje z dejstvom, da stroški varstva pred hrupom pri kratkotrajnih gradnjah niso nerazumno visoki,
– prepovedano je izvajanje gradbene dejavnosti ponoči, v sobotah po 12:00, v nedeljah in med prazniki,
– dovoljena je uporaba samo tistih strojev, ki izpolnjujejo zahteve direktive 2000/14/ES v zvezi z dovoljeno zvočno močjo,
-obvezna je uporaba protihrupnih ograj okoli točkastih virov hrupa na gradbišču in, če je potrebno, tudi okoli gradbišča samega,
– dovoljenja za izjeme od reguliranega ravnanja v zvezi z zmanjšanjem hrupa zaradi izvajanja gradbenih dejavnosti so lahko izdana, če je gradnja v javnem interesu in je v postopek pridobivanja dovoljenja vključena javnost,
– program ukrepov varstva pred hrupom mora biti izdelan pred začetkom gradnje in mora biti potrjen s strani upravnega organa«
9. Primerljive nove mejne vrednosti dovoljenega obremenjevanja s hrupom, kot jih za gradbišča predlaga Ministrstvo (Ldan = 65 dB), so na primer na Nizozemskem, ki je omenjena v obrazložitvi kot zgled za prvotni predlog, ki pa je bil kasneje spremenjen, omejene na največ 50 dni gradnje, kot je jasno razvidno iz strokovnih podlag.
10. Za zmanjševanje zaščite pred okoljskim hrupom na gradbiščih in s tem za povečanje ogrožanja zdravja prebivalcev ni nobene potrebe in tudi MOP za to ne navede niti enega utemeljenega razloga v obrazložitvi predloga. Razlogov ali seznama oz. števila projektov, ki da domnevno stojijo zaradi preveč restriktivnih predpisov glede hrupa, predstavniki Ministrstva, kljub izrecnemu vztrajanju predstavnikov civilne družbe, niso znali navesti niti na javni predstavitvi. Še več, navesti niso znali niti enega samega projekta, ki zaradi spremembe 94. člena ZVO leta 2013 (slednje se pogosto navaja kot razlog za spremembo), ne bi mogel biti izveden in bi zato bilo potrebno spreminjati Uredbo. Zmanjševanje zaščite pred okoljskim hrupom je nezakonito, in v nasprotju z vsemi prizadevanji razvitih držav, med katerimi naj bi bila tudi Slovenija, da se okoljski hrup zmanjšuje, ne pa povečuje. Tudi če bi nekaj takih projektov res obstajalo (pa tega ne vemo), bi se bilo seveda najprej treba vprašati, ali teh projektov ni mogoče drugače umestiti v prostor. Če pač investitor ne more graditi raketnega izstrelišča v stanovanjskem naselju, najbrž (vsaj upamo) ne bomo prilagodili vseh predpisov njegovi želji, ampak ga bomo napotili, naj izstrelišče gradi na kakšnem bolj primernem kraju.
11. Namesto da bi se MOP bližalo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki priporoča maksimalno obremenitev podnevi 55dB ter 40 oz. 50 dB ponoči, ter bi Uredbo v skladu s tem ciljem zaostrovalo (nižalo mejne vrednosti), pa nam kljub sklepom EU, ki se direktno navezujejo na priporočila SZO, zaščito zmanjšuje. Čeprav so priporočila SZO utemeljena na obsežnih longitudinalnih študijah in čeprav je splošno sprejeto dejstvo, kar poudarja tudi MOP sam na svojih spletnih straneh, da je okoljski hrup drugi najbolj zdravju škodljiv okoljski dejavnik, se Ministrstvo, ki ga lahko poimenujemo kar Ministrstvo PROTI OKOLJU (namesto za okolje), požvižga na javni interes in zdravje prebivalcev ter za denar vseh davkoplačevalcev nemoteno deluje in razmišlja izključno v korist posamičnih investitorjev.
12. V zvezi s tem je nedopustno, da na MOP ob vztrajnem pripravljanju predpisov, ki bi koristili investitorjem, doslej niso našli niti časa niti sredstev za pripravo npr. Operativnega načrta za zmanjševanje hrupa, ki bi ga morali za LJ in MB pripraviti najkasneje do julija 2013 in so zaradi tega že dobili opomin s strani EU. Prav tako ne najdejo časa in ne vidijo možnosti ali potrebe za dopolnitev Uredbe z zaščito pred nizkofrekvenčnim hrupom, k čemur jih javnost in več strokovnih združenj poziva že več let.
13. MOP s tem osnutkom hrup iz gradbišč in lokalov brez utemeljitve obravnava drugače kot druge vire hrupa, kar je prav tako nedopustno in nezakonito. Celotna zakonodaja na področju zaščite pred hrupom je namenjena zaščiti zdravja ljudi. Hrup iz gradbišč ogroža zdravje prav tako kot drugi viri hrupa, zato ni prav nobenega opravičila za drugačno obravnavo, razen koristi in dobičkov investitorjev. Najverjetneje je tako razlikovanje tudi neustavno z vidika enakosti pred zakonom.
14. MOP bi bil pred javno objavo predloga predpisa, ki tako močno posega v področje zdravja in dobrega počutja velikega števila prebivalcev celotne države, dolžan izdelati študijo vplivov na zdravje (HIA) in jo javno objaviti, tako da bi se javnost imela možnost do predlaganih sprememb informirano opredeliti. Po naših informacijah in iz ustnih odgovorov na javni predstavitvi Ministrstvo teh študij sploh ni naredilo.
15. Osnutek, posebej še njegova Obrazložitev, je pripravljen na izredno nejasen in nepregleden način, tako da bralca, ki v tematiki ni zelo dobro poučen, zlahka zavede v napačna prepričanja, npr. da so predlagane spremembe potrebne in utemeljene. Nekaj takih zavajanj:
a. Domnevni razlog za pripravo osnutka spremembe Uredbe o hrupu naj bi bilo »usklajevanje zaradi spremembe 94. člena ZVO« (iz 2013) zaradi katerega investitorji več ne morejo dobiti začasnega dovoljenja za prekomerno obremenjevanje s hrupom. Zapisano je že samo po sebi zavajajoče, saj navaja na to, da to spremembo zahteva zakon, kar seveda nikakor ne drži. Prav nobenega razloga ni, da bi zaradi spremembe iz leta 2013 zmanjševali zaščito pred hrupom, saj gradnje tudi v času od l. 2013 do danes nemoteno potekajo. MOP v obrazložitvi nikjer ne navaja nobene posledice te spremembe, zaradi katere bi bilo treba predpis spreminjati.
b. MOP v obrazložitvi omenja, da na območjih I. stopnje varovanja pred hrupom »praktično ni mogoče graditi«, kar naj bi bila utemeljitev za nujnost predlagane spremembe. S tem, da se v I. SVPH praktično ne da graditi večjih projektov pa seveda ni nič narobe, saj občine prav z določitvijo te I. SVPH označijo mirne predele, v katerih naj bi bili izvedljivi le manjši posegi ne pa velika gradbišča. Zatorej je navajanje tega kot razlog za kakršno koli manjšanje zaščite prebivalcev pred hrupom gradbišč nedopustno in zavajajoče.
c. V obrazložitvi se MOP večkrat pavšalno sklicuje na različne evropske države in domnevno podobne zakonodaje, kar bi nepoučenega bralca zopet lahko prepričalo, da so predlagane rešitve enake kot v primerjanih državah. O tem, da v strokovnih podlagah piše vse kaj drugega, smo več povedali že v začetku besedila.
d. V obrazložitvi osnutka sta tudi dve informaciji, ki sta (namenoma ali ne) v popolnem nasprotju z besedilom spremenjenih členov Uredbe. Prva taka neposredna »neusklajenost« je poudarjanje, da so v soboto po 12. uri omejitve strožje, v predpisu pa je ta ura »premaknjena« na 16.00.
e. Druga »neusklajenost« je poudarjanje v obrazložitvi, da »V kolikor so stavbe…. oddaljene manj kot 150 m, gradnja v večernem in nočnem času ni dovoljena.« Dejansko pa v 9. odstavku 9. člena v tem primeru ni dovoljeno čezmerna obremenitev s hrupom, kar je popolnoma redundantno določilo, saj čezmerna obremenitev itak nikoli ni dovoljena. Nikakor pa to ne pomeni, da gradnja sploh ni dovoljena, kot se zatrjuje v obrazložitvi, zaradi česar bi nepoučen bralec lahko razumel, da gradnja dejansko ni dovoljena.
f. V obrazložitvi osnutka se na najrazličnejše načine nejasno in nepregledno kombinira področje gostinskih lokalov in gradbišč, tako da besedilo za širok krog javnosti (vsakdo, ki bo kadar koli bival ob gradbišču ali lokalu), ki jo te spremembe zadevajo, ni primerno, saj nestrokovnjaku pri več navedkih ne more biti razumljivo, na katero področje se posamezno navajanje nanaša. Vprašanje je tudi, koliko je objavljena obrazložitev razumljiva članom vlade, ki bodo na koncu o spremembi odločali.
16. Glede hrupa iz gostinskih lokalov je uredba še vedno v škodo prebivalcem, zlasti tistim, ki bivajo v objektih, ki mejijo na gostinske lokale.
17. Sedanja uredba je v nasprotju s sodbo ESČP Oluić proti Hrvaški z dne 20.8.2010, kjer je evropsko sodišče odločilo, da hrup iz gostinskega ne sme presegati standardov Svetovne zdravstvene organizacije WHO in da ponoči stopnje hrupa pred fasado bivalnega stanovanja ne smejo presegati 45 dB LAeq zato, da lahko osebe v stanovanju spijo pri priprtih oknih.
18. Po Pravilniku o zvočni zaščiti stavb je manj hrupen gostinski lokal tisti, v katerem ni žive glasbe ali ni naprav za reprodukcijo glasbe in obratuje samo v dnevnem času in v katerem maksimalna raven hrupa ne presega 80 dB(A).
19. Uredba je izredno pomembna, saj jo posredno uporabljajo tudi naša sodišča v sodnih sporih preko sodnih izvedencev za hrup, ki podajajo oceno hrupa v določeni zadevi na podlagi tega predpisa.
20. Sprememba uredbe se omejuje samo na gostinske lokale, ki uporabljajo zvočne naprave v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, kar je napačno.
21. Uredba bi morala upoštevati celoten hrup iz gostinskih lokalov, vključno hrupom, ki ga povzročajo obiskovalci s kričanjem, prepevanjem, razgrajanjem, vžiganjem motornih koles, razbijanjem steklenic, udarjanjem vrat vozil, prižiganjem avtomobilskih alarmov, torej vse, kar dogaja na območju določenih gostinskih površin in ima za posledico nastanek hrupa, ki prehaja v , pred hrupom varovano, nepremičnino.
22. Uredba se omejuje na uporabo zvočnih naprav v nezagrajenem ali neprekritem prostoru. Kaj je nezagrajen ali neprekrit prostor v uredbi ni določeno. V praksi se v zvezi s tem pojavljajo problemi, ko ima gostinski lokal odprta vrata in okna zraven pred hrupom varovanimi prostori ter predvaja glasbo. Po mnenju inšpekcije za okolje in naravo le ta ni pristojna za uvedbo inšpekcijskega postopka, ker gre v tem primeru za »zagrajen in prekrit prostor«.
23. Treba je dodati definicijo, da je nezagrajen ali neprekrit prostor, prostor, ki je zvočno izoliran in ima gradbeno in uporabno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnost diskotek in barov, ki poleg pijač nudijo gostom tudi glasbo za ples ali družabni program in imajo za to namenjen ustrezen prostor.
24. Zakaj bi stopnjo hrupa dokazovali oškodovani prebivalci, če hrupa ne povzročajo oni. Do sedaj je bilo tako, da sodišče vedno vnaprej obvesti imetnika gostinske dejavnosti, da se bodo izvajale meritve hrupa, zato so rezultati meritev hrupa praviloma neverodostojni, saj ne odražajo pravilnega dejanskega stanja. Potrebno je upravljalcem virov hrupa naložiti obveznost stalnih meritev hrupa v času predvajanja glasbe. V uredbo je potrebno dodati, če je hrup posledica obratovanja gostinskega ali zabaviščnega lokala, ki uporablja zvočne naprave, je dokazno breme, da hrup ni presegal mejnih vrednosti, na imetniku gostinske dejavnosti.
25. V uredbo je potrebno dodati, da je imetnik gostinskega ali zabaviščnega lokala, ki obratuje v nočnem času dolžan poskrbeti za potrebne ukrepe, da se hrup pri obratovanju lokala v čim manjši meri prenaša na pred hrupom varovana stanovanja (npr. prestavitev zunanje gostinske terase izven vplivnega območja stanovanj).
26. Predlog nove uredbe določa, da bi se emisije hrupa gostinskih ali zabaviščnih lokalov v nezagrajenem ali neprekritem prostoru ocenjevale v okviru 24 urnega obdobja. Predlagam, da se v nočnem času ocenjuje posamezne hrupne dogodke v okviru krajših npr. 15 minutnih časovnih terminih tako, kot je to predlagal Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Pri hrupu iz gostinskih lokalov v nočnem času so problem predvsem posamezni kratkotrajni hrupni dogodki, povezani z obratovanjem lokalov, ki imajo visoke vrednosti in onemogočajo spanec oseb v pred hrupom varovanih nepremičninah. Povprečenje teh vrednosti skozi 24 urno obdobje ni smiselno. Kratkotrajna imisija hrupa z veliko ravnijo hrupa ima znatno večjo psihološko motnje kot daljša imisija z nižjo ravnijo, obe pa imata lahko enako ekvivaletno raven (cit. Pripombe Inženirske zbornice Slovenije na Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, Dr. Primož Gspan, 25.7.2005).
27. V uredbi ni nobenih določb glede impulzivnih tonov, kot posledic obratovanja gostinskega lokala. Potrebno je določiti, da konične vrednosti hrupa, kot posledica obratovanja gostinskih ali zabaviščnih lokalov v nočnem času, ne smejo presegati določene najvišje trenutne maksimalne ravni hrupa v posameznem časovnem intervalu meritev npr. 65 dB(A).
28. Pripombe, komentarji po nekaterih členih :
1. člen
V 6. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V primeru, da vir hrupa obratuje le občasno, se hrup v okolju na posameznem območju varstva pred hrupom ocenjuje na podlagi LAeq povprečnih ravni hrupa v dnevnem, večernem in nočnem obdobju«.
Pripomba: Ne glede na ta zavajajoči stavek se dnevna, večerna in nočna raven še vedno ocenjuje na podlagi letne obremenitve, to je povprečena na 365 dni, kar je definirano v Pravilniku (10. točka 3. člena Pravilnika, UL RS, št. 105/2008). Prav to je glavna hiba obstoječe Uredbe, ki vrednoti obremenitev okolja glede na letno povprečje (365 dni). Poleg tega je besedo občasno res treba definirati in kaj ta beseda tukaj sploh pomeni. Če občasen vir (gradbišče) pomeni, da ta traja krajši čas od enega leta, to je, manj kot 365 dni, ni jasno, kaj je, če traja eno ali več let in kako je z drugimi viri, ki trajajo manj kot eno leto in se vrednotijo na letni ravni.
2. člen
V 9. členu se dodajo nov sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki glasijo. Spodaj je povzetek 6. točke 9. člena.
(6) Če je hrup posledica obratovanja letališča, helikopterskega vzletišča, pristanišča, skladišča ali drugih odprtih površin za pretovor blaga, naprave ali obrata, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če:
– vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe, ali
– vrednost konične ravni hrupa L(1) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 5 priloge 1 te uredbe.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če je hrup posledica obratovanja gradbišča izven zaprtih in prekritih prostorov stavb, če:
– dnevna, večerna ali nočna raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven hrupa v posameznem časovnem obdobju, ob delavnikih in ob sobotah do 16.00 ure, če na ta dan ni praznika, na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 6 priloge 1 te uredbe ali,
Pripomba: Ni jasno, kaj pomeni povprečna raven hrupa v posameznem časovnem obdobju, ali se ta nanaša na čas trajanja obratovanja gradbišča ali na povprečno dnevno letno obremenitev. Predlagam, da se pri hrupu gradbišč upošteva tudi celodnevna mejna vrednost (Ldvn) in da se preglednica 6 nadomesti s preglednico 3, ki velja za hrup cestnega in železniškega prometa, ker so mejne vrednosti identične, s temi iz predlagane preglednice 6, s tem, da se doda opomba, da ob sobotah po 16. uri in ob nedeljah in praznikih velja mejna vrednost 50 dB(A). Preglednica 6 pa se briše, tudi zato, ker ni definirano na katero območje varstva pred hrupom se ta nanaša. Če preglednica 6 velja za vsa območja varstva pred hrupom, potem to pomeni, da dovoljena raven hrup (65 dB(A)) na gradbišču podnevi velja tudi v industrijskem območju, ki je tako potem nižja, kot so mejne vrednosti za to območje (70 dB(A) podnevi, 65 dB(A) zvečer in 60 dB(A) ponoči), kar najbrž ni bil namen predlagatelja dopolnjene Uredbe. Ni pametne razlage, da bi moral biti hrup gradbišča v industrijski coni nižji od tistega, ko se gradnja nekega objekta zaključi.
– konična raven hrupa L1 na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost konične ravni hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom za posamezno stopnjo varnosti pred hrupom, določeno v preglednici 5 priloge 1 uredbe.
(8) Dnevna, večerna in nočna raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven v posameznem časovnem obdobju, zaradi izvajanja gradbenih del ob sobotah od 16. ure ter ob nedeljah in praznikih ne sme presegati mejne vrednosti, določene v preglednici 6 priloge 1 te uredbe.
Pripomba: Ta odstavek se briše ali se preprosto zapiše, da dnevna, večerna in nočna raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven v posameznem časovnem obdobju, zaradi izvajanja gradbenih del ob sobotah od 16. ure ter ob nedeljah in praznikih ne sme presegati mejne vrednosti 50 dB(A).
V točki sedam se ta stavek, kot opomba, potem črta. Poleg tega bi predlagal, da to velja tudi za vse druge vire hrupa, npr. kosilnice trave, žage, mline itn., ki po obstoječi Uredbi lahko nemoteno obratujejo tudi ob nedeljah in praznikih.
(9) Ne glede določbe iz 7. odstavka tega člena in prejšnjega odstavka čezmerna obremenitev okolja s hrupom kot posledica obratovanja gradbišča v večernem času od 18.00 do 22.00 ure ter v nočnem času od 22.00 do 6.00 ure ni dovoljena, če je najbližja stavba z varovanimi prostori od zunanje meje gradbišča oddaljena manj kot 150 m.
Pripomba: Ali to pomeni, da če je najbližja stavba oddaljena več kot 150 m, da so mejne vrednosti
lahko presežene. Če je to res, potem se zastavlja vprašanje, zakaj za to rabimo poseben odstavek, saj bi lahko to zapisali že v točki 7. tega člena kot opombo za veljavnost mejnih vrednosti v preglednici 6.
(10) Ne glede na določbe iz šestega odstavka tega člena je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če je hrup posledica obratovanja gostinskega ali zabaviščnega lokala v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, če raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven v posameznem časovnem obdobju, na kateremkoli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene v preglednici 4 priloge 1 uredbe.«
Pripomba: Najprej tukaj manjka bolj detajlen opis zabaviščnega lokala, ker se danes pogosto srečujemo z raznimi glasbenimi prireditvami, ki jih organizirajo posamezniki, skupine, društva in celo cerkve. Nadalje, ali to pomeni, da se Uredba o uporabi zvočnih naprav s to spremembo Uredbe ukinja, ali morda avtor te dopolnitve Uredbe sploh ne ve, da obstaja v te namene posebna Uredba (Uradni list RS, št. 118/2005). Mejne vrednosti v preglednici 4 so bistveno nižje od tistih trenutno veljavnih v Uredbi o uporabi zvočnih naprav.
3. člen
Tretji odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko nov vir hrupa poveča celotno obremenitev območja varstva pred hrupom, če je nov vir hrupa cesta, železniška proga ali gradbišče izven zaprtih in prekritih prostorov stavb in če celotna obremenitev območja varstva pred hrupom po posegu novega vira hrupa v okolje v skladu z določbami drugega, tretjega in sedmega odstavka prejšnjega člena ni čezmerna.
V prvi alineji četrtega odstavka 10. člena se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»- ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja v skladu z določbami četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka prejšnjega člena in«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določila 4. in 5. odstavka je potrebno pri obratovanju gradbišč izven zaprtih in prekritih prostorov stavb zagotoviti izvajanje naslednjih ukrepov:
– uporaba gradbenih metod, ki povzročajo nižjo raven hrupa,
– uporaba strojev z nižjo ravnjo hrupa,
– omejevanje obratovalnega časa za hrupne stroje na gradbišču,
– celovito urejanje transportnih poti z vidika zmanjševanja ravni hrupa,
– uporaba začasnih protihrupnih zaslonov pri usmerjenih točkovnih virih hrupa.
Pripomba: Ta točka 6. ne sodi v uredbo, poleg tega ni definirano kdo, kdaj in kako bo izvajal kontrolo tega člena. In če gradbišče ne presega predpisanih mejnih vrednosti, zakaj bi si potem povzročal nepotrebne dodatne stroške. Za aplikacijo teh ukrepov je zadolžen izvajalec del oz. projektant, ki mora te ukrepe upoštevati, da ne preseže mejnih vrednosti, če jih drugače bi.
4. člen
V prvem odstavku 11. člena se besedilo »in šestim,« nadomesti z besedilom »šestim, sedmim, osmim, devetim in desetim«.
5. člen
V 15. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Skladnost hrupa zaradi izvajanja gradbenih del zaradi obratovanja gradbišč izven zaprtih in prekritih prostorov stavb z zahtevami 2. člena te uredbe se ugotavlja na podlagi:
Pripomba: Ta Skladnost hrupa zaradi izvajanja gradbenih del zaradi obratovanja gradbišč je čisti pleonazem. Pravilno bi moralo pisati … zaradi izvajanja gradbenih del na gradbiščih izven …
Gradbišče je zgolj kraj, ki sam po sebi ne obratuje. Obratujejo gradbeni stroji na njem.
– strokovne ocene o skladnosti emisije hrupa zaradi izvajanja gradbenih del, ki je sestavni del
poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja oziroma projekta za izvedbo, ki je sestavni del projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo zahtevnih objektov
Pripomba: Slovenščina pa taka. Stavki morajo biti kratki in jasni, da jih lahko vsakdo enako razume in interpretira. Tudi stara mama, rečejo učeni.
in
– rezultatov obratovalnega monitoringa hrupa, ki ga je dolžan zagotoviti izvajalec v času obratovanja
gradbišča v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa tako, da so pri merjenju upoštevane vse značilnosti vira hrupa in da časovni interval merjenja ni krajši od ene ure.
Pripomba: Manjka vseh virov hrupa, ker ni nujno, da v času izvajanja meritev delujejo vsi viri hrupa.
V strokovni oceni, ki jo izdela oseba, vpisana v evidenco izvajalcev ocenjevanja hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, je potrebno pri izračunu ekvivalentnih ravni hrupa za vsa pomembna mesta ocenjevanja upoštevati podatke o:
– zvočnih močeh uporabljene gradbene mehanizacije,
– predvidenem času uporabe gradbene mehanizacije,
– številu prevozov transportnih sredstev za prevoz gradbenega materiala na in iz območja
gradbišča do prvega križišča javne ceste,
– namestitvi protihrupnih ograj,
– topografiji terena in
– impulznem hrupu v pribitku + 2 dBA.«.
Pripomba: Manjka število enake gradbene mehanizacije, saj ni zadosti le njegova zvočna moč, ampak tudi njihovo število.
Poleg tega ni definirano, kako se ugotavlja prisotnost impulznega hrupa; po veljavnem satndardu (SIST ISO 1996-1). In zakaj le 2 dB. To je približno kot nič. Merilna negotovost je večja.
6. člen
Za 20. a členom se doda nov 20. b člen, ki se glasi:
»20. b člen
Postopki za pridobitev okoljevarstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gradnja zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, začeta pred uveljavitvijo tega predpisa, se konča v skladu s to uredbo.«
Pripomba: Zakaj tudi tukaj ni zahtevnih objektov.
7. člen
Priloga 1 uredbe se spremeni tako, da se doda novo preglednico 6: ….
* Mejne vrednosti veljajo ob sobotah od 16. ure dalje ter ob nedeljah in praznikih
Pripomba: Predlagam brisanje te preglednice in navedbo preglednice št. 3 iz obstoječe uredbe, ki upošteva tudi Ldvn in vsa štiri območja varstva pred hrupom.
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
AAG uspel na upravnem sodišču v zadevi “INDUSTRIJSKA CONA LAZE”
Ljudje iz Stražišča na sodišču porazili državo
Miran Šubic
6. julij 2016
Kranj. – Upravno sodišče je pred dnevi razsodilo, da je Agencija Republike Slovenije za okolje v primeru cone Laze v Kranju ravnala napačno in da je zato treba na novo presoditi o onesnaženju tega območja. Nanj že več let opozarjajo krajani Stražišča.
Fotografije » 1/4
- Nastanek take cone je sporen, ravnanje v njej pa ima hude posledice za okolje, ki spada tudi v Naturo 2000 in s tem uživa posebno zaščito. (Foto: Vojko Bernard, Alpe Adria Green)
- Nedvoumno je ugotovljeno, da agencija za okolje in inšpektorji niso ravnali prav. (Foto: Marko Špolad, vodja civilne pobude)
- Krajani so dokumentirali onesnaženi potok v Lazah.
Cona Laze je vir onesnaženja okolja, so že leta prepričani krajani Stražišča. Območje, kjer je na desetine podjetij, so krajani sami spremljali dolga leta in beležili sporna izlitja ter druge oblike škode v njihovem življenjskem okolju. Leta 2014 so se krajani zbrali na javnem zboru in občina Kranj se je zavezala, da bo začela urejati stanje v industrijski coni, ki je nastala tudi po zaslugi odločitev lokalne oblasti. Nastala je civilna pobuda za Stražišče, ki pa je naletela na mnoge ovire, zlasti na ravni države.
Krajani so posebej ostro nastopili tudi proti agenciji za okolje, ki je trdila, da zaradi 25 delujočih podjetij na tej lokaciji ni mogoče ugotoviti, kdo je onesnaževalec, inšpektor za okolje pa je postopek ustavil. Ker civilni pobudi krajanov ni uspelo pri tem, da bi sploh bila stranka v postopku, se je povezala z okoljsko organizacijo Alpe Adria Green in prek nje ji je pred dnevi uspelo doseči sodno zmago na upravnem sodišču.
Zmaga ogroženih
Ljudje v Stražišču so s sodbo dosegli, da je odpravljen sklep agencije za okolje iz leta 2015 in da se začne nov postopek ugotavljanja stanja v coni Laze. Napak je bilo namreč veliko in zanimivo je, da agencija na tožbo sploh ni odgovorila! Sodišče ugotavlja napake tako v samem postopku sprejemanja odločitev kot tudi pri še bolj pomembni vsebini. Pri tej je posebej pomembna ugotovitev sodišča, da agencija za okolje ni pojasnila razpršenega onesnaženja. To naj bi bilo razlog za ustavitev inšpekcijskega postopka, saj krivcev ni mogoče najti.
Ker pritožba ni dovoljena, bo torej državni varuh okolja moral opraviti tisto, kar krajani Stražišča zahtevajo že leta. Moral bo ugotoviti vzroke onesnaženja in tudi odgovorne za to. Vojko Bernard iz Alpe Adria Green je z izidom zadovoljen, ker je prepričan, da nihče ni opravil svojega dela: »To velja tako za občino kot za državo. Nastanek take cone je sporen, ravnanje v njej pa ima hude posledice za okolje, ki spada tudi v Naturo 2000 in s tem uživa posebno zaščito. Dejansko to za podjetja v coni še ne pomeni nič, a država bo s svojimi ustanovami končno morala ukrepati!«
Za pojasnilo sodbe, ki je razgalila početje agencije za okolje oziroma inšpekcijskih služb, smo zaprosili ministrstvo za okolje in prostor ter jim poslali tudi sodbo, ki jo je druga stran v sporu prejela že prejšnji teden. Andrej Vuga z ministrstva je odgovoril, da sodbe še niso prejeli, hkrati pa tudi ni želel komentirati ugotovljenih napak agencije. V Stražišču, ki šteje 4400 prebivalcev, so seveda zadovoljni in prvi človek civilnega gibanja za čisto Stražišče prof. Marko Špolad je povedal: »Ne država ne občina do zdaj za nas nista storili nič. Ta sodba pa pomeni podlago za urejanje zadev, ki bodo lahko končale tudi zunaj Slovenije, če se bo tak odnos do okolja in ljudi nadaljeval. Nedvomno je namreč ugotovljeno, da agencija za okolje in inšpektorji niso ravnali prav!«
Delovna mesta in svinjarija
Kranjska občina je že po izbruhu afere sklicala podjetnike iz cone Laze. Med njimi je tudi Ekorel v lasti družine Krč (so tudi lastniki T2, Garnola in drugih podjetij), ki pa je v drugem sporu dosegel, da lahko nemoteno predeluje odpadke. Toda zdaj končan postopek pred upravnim sodiščem potrjuje, na kar ljudje opozarjajo dolga leta: nekdo onesnažuje vodo, tla, škodi ljudem in naloga države je, da ugotovi, kdo je onasneževalec. Podjetniki (v coni deluje tudi znan pek Don don) so opozarjali, da so lahko ogrožena delovna mesta, kaj več pa se v sklopu občine ni zgodilo. Tudi zato ne, ker med posameznimi lastniki zemljišč in občino obstajajo spori. Marko Špolad je prepričan, da je s sodbo sodišča ignorantskega odnosa konec, a njihov boj se je dejansko šele začel.
POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER _____ "ALPE ADRIA GREEN" 20 let 
You must be logged in to post a comment.