DVOJNA SLOVENSKA MERILA: Župan se zastonj namaka v morju, veslačem zaračunava


Marin Medak – 13.06.2016

Vode so v Sloveniji javno dobro. Verjetno se vsi spomnimo, da smo še do pred nekaj leti morali plačevati za kopanje v Strunjanu, San Simonu, Bernardinu, Portorožu in Ankaranu. Na srečo je takratno Ministrstvo za kmetijstvo stopilo na prste tistim, ki niso spoštovali naše pravice, da je morje javno dobro in da mora biti dostop do njega brezplačen.

S podobnim problemom smo se veslači soočili februarja, ko so v Bohinju sprejeli odlok, s katerim so začeli zaračunavati veslanje po jezeru. Oziroma natančneje, kajakašem, suparjem in kanuistom so začeli zaračunavati dostop do jezera.

Z veslanjem ne obrabljamo jezera ali vode in ga ne onesnažujemo. Enostavno kajak prinesemo do plaže, ga položimo v vodo in gremo veslat.

Ker se ne strinjamo, da bi morali za veslanje po jezeru, ki je last Republike Slovenije, se pravi vseh nas, plačati, smo zato že februarja organizirali protest, s katerim smo dosegli, da so na Bledu opustili namero, da bi začeli veslačem zaračunavati 25 evrov na dan. Bohinj pa se ne da, še vedno vztrajajo, da je za vstop na jezero treba plačati takso dveh evrov.

Ne gre se za znesek, vsakdo, ki pride do Bohinja, ima dva evra. Gre se za princip, da so vode javno dobro in da mora biti dostop do njih brezplačen.

V spor se je sedaj vmešala tudi Uprava za pomorstvo iz Kopra, ki je podprla bohinjski odlok in zaračunavanje. To je zelo zaskrbljujoče, saj je Uprava za pomorstvo glavni organ, ki skrbi za vse naše celinske vode in morje. In če so tisti, ki skrbijo za naše morje, jezera in reke, mnenja, da je zaračunavanje dostopa do njih pravilno, se nam slabo piše.

Vstopnino na jezero opravičujejo z delanjem reda, varnostjo in grajenjem infrastrukture. Vse troje ni res. Veslaškega nereda na bohinjskem jezeru ni. Je pa veliko nereda zaradi neurejenih in nezadostnih parkirišč, ki jih primanjkuje za dnevne obiskovalce (večinoma kopalce). Tudi za varnost ne bo z zaračunavanjem nič kaj boljše poskrbljeno, saj sploh ne more biti. Grajenje infrastrukture je še en nerazumljiv argument, saj rekreativni veslači ne potrebujemo ali uporabljamo infrastrukture. Svoj športni rekvizit prinesemo do vode, ga položimo nanjo, sedemo v kajak ali stopimo na sup in odveslamo. Občina bo res gradila pomole, a to so privezi za barke, ne za kajake, ki se jih čez noč ne pušča v vodi.

Da bi bila ironija še večja, je v lastni Republike Slovenije ne samo jezero, ampak tudi šest od osmih vstopno izstopnih točk.

Bojan Traven, novinar in bohinjski občinski svetnik ter glavni vodja zaračunavanja, opravičuje to prakso tudi s podatkom, da občina porabi dvajset tisoč evrov letno za urejanje nabrežja in okolice jezera. Vsaka občina porabi denar za urejanje svoje okolice. V Piranu čistimo plažo, v Mariboru urejajo parke od Dravi, v Ljubljani delajo nove kolesarske poti. Zato ker si vsak, še posebej domačin, želi živeti v čistem in urejenem kraju ter zato ker s tem privabiš turiste, ki ti prinesejo denar. Višek vsega je, da se Bojan Traven in župan Bohinja Franc Kramar sklicujeta na solidarnost. Da sta dva evra samo solidaren prispevek. Solidarnost pomeni ravno nasprotno tega, kar počnejo oni. Solidarno je to, da Bohinjec pride v Fieso in brezplačno uživa morje, tako kot grem jaz v Bohinj na brezplačno veslanje. Parkirnino plačava oba, javnega dobra nihče.

Konec maja smo veslači znova protestirali v Bohinju. Zbralo se nas je okoli sto in pokazali smo, da bomo vztrajali. Trenutno bohinjski odlok preučujeta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje. Počakali bomo na njuna stališča. Če Občine Bohinj ne bodo pozvali k spremembi, bomo organizirali nov protest, dobili kazni in odlok spodbijali na sodišču. Kar bo drago, tako za občino, državo in za nas veslače, a očitno druge možnosti ni.

Problem plačevanja vstopa na Bohinjskem jezeru ni več lokalnega značaja. S tem ko je zaračunavanje podprl Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo, je to postal nacionalen problem. Ni razumskega razloga, zakaj bi Uprava za pomorstvo podpirala samo zaračunavanje veslanja na Bohinjskem jezeru in ne tudi na morju. Država bi morala stremet k zelenemu turizmu in rekreaciji prebivalcev, a podpira omejevanje. Danes bomo začeli plačevati za dostop do jezera, po enaki logiki nam bodo jutri rekli, da moramo plačati za hojo na Slavnik ali kolesarjenje po Parenzani. Tega ne smemo dovoliti!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.