Ustavna pravica do vode po dopolnilih čaka na obravnavo DZ-ja


voda

Ustavna komisija je s potrebno dvotretjinsko večino sprejela več dopolnil, večinoma tehničnih, k predlogu ustavnega zakona, ki ureja vpis pravice do pitne vode. Predlog je komisija poslala v parlamentarno obravnavo.

Predlog je v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek. Z uveljavitvijo predloga bi se v Ustavo vnesel 70. a člen, v katerem bi bilo zapisano, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.

Med sprejetimi dopolnili ustavnega zakona so v komisiji sprejeli dopolnilo, da ima vsakdo pravico do varne pitne vode, kar je skladno s strokovno uveljavljeno terminologijo. Člani komisije so dodali v ustavni zakon še dikcijo, da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države, da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in da v tem delu niso tržno blago.

Dopolnilo ZL-ja zavrnjeno
Komisija pa ni potrdila dopolnila ZL-ja, po katerem bi bila vodna zemljišča opredeljena kot naravno javno dobro, ki ga ni mogoče privatizirati in bi onemogočilo podeljevanje koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Večina članov komisije je namreč mnenja, da je to že opredeljeno v obstoječih členih predloga kot tudi v obstoječi zakonodaji.

Med razpravo so naklonjenost ustavnemu zakonu izrazili poslanci SD-ja in SMC-ja, ki menijo, da bi se lahko Slovenija tako še pravočasno zaščitila pred zunanjimi vplivi. Poslanci NSi in SDS pa menijo, da je materija že opredeljena v ustrezni zakonodaji in da takšen zapis v ustavi za državljane ne bi prinesel nobenih koristi.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

S civilno družbo v Celju znova o onesnaženju kotline in rešitvah


V Alpe Adria Green, smo že večkrat obvestili slovensko javnost o problemih v enem najbolj onesnaženem okolju v Sloveniji – Celjski kotlini. Ta mesec je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) v četrtek, 9. 6. 2016, pripravil četrto redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v letu 2016. Tovrstna srečanja praviloma potekajo na sedežu Varuha v Ljubljani, tokrat pa so se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica strokovne službe Martina Ocepek in svetovalka Sabina Dolič s predstavniki civilne družbe srečale v Celju. Tokratno srečanje je bilo znova namenjeno problematiki onesnaženja Celjske kotline, namen pa je bil ugotoviti, kako učinkovito so pristojni organi oblasti pristopili k reševanju tozadevne problematike oziroma prispevali k pospešitvi sanacije onesnaženja tega območja.
Na srečanju so sodelovali predstavniki oblasti, strokovne javnosti in civilne družbe.

O problematiki onesnaženja Celjske kotline in njenih rešitvah so govorili:

  • Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic,
  • Martina Ocepek, direktorica strokovne službe Varuha
  • mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje
  • Dragica Hržica, glavna inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor
  • mag. Vladimir Kaiser, direktor Inšpekcije za okolje in naravo
  • Boris Šuštar, Civilna iniciativa Celje
  • prof. dr. Domen Leštan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • mag. Simona Uršič, dr. med., Center za zdravstveno ekologijo, NIJZ, in
  • Andrej Uršič, Center za zdravstveno ekologijo, NIJZ

V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da se od preteklega srečanja Varuha s predstavniki civilne javnosti v Celju ni nič premaknilo in konkretni ukrepi za sanacijo še niso bili niti pričeti. Podani so bili očitki, da je vse preveč časa posvečeno analizam in statističnim poročilom, ki se v bistvenem ne razlikujejo, vendar njihova obravnava pomeni časovno zamudo na račun zdravja in kakovosti življenja okoliških prebivalcev.
Predstavniki civilne družbe opozarjajo, da je območje Celjske kotline zastrupljeno in zastrupljanje se neomejeno nadaljuje naprej. Izpostavijo mačehovski odnos države do prebivalcev Celjske kotline, saj vse do sedaj ni prišlo do učinkovitega pristopa k sanaciji območja. Menijo, da so ustanovljena delovna telesa premalo efektivna. Očitek je bil podan tudi na delovanje stroke in dognanj, saj bi vendarle visoka stopnja obolelosti in umrljivosti okoliškega prebivalstva morala predstavljati povsem zadosten motiv za resnejši pristop oblasti pri iskanju rešitev. Skrbi jih, da je trenutno stanje v Celjski kotlini posledica pomanjkanja politične volje in vplivnosti kapitala na sprejem konkretnejših odločitev.
Udeleženci so se strinjali, da se mora projekt sanacije Celjske kotline pričeti učinkoviteje izvajati. Temu pritrjuje tudi varuhinja s sodelavci. Varuhinja se strinja, da projekt sanacije nedvomno poteka prepočasi, problematika bi morala biti deležna prioritetne obravnave.  Zato je potrebno pospešiti aktivnosti za sanacijo območja, sprejeti nujne ukrepe in načrt učinkovitega izvajanja dolgoročnih ukrepov, pri tem pa skrbno spremljati in preprečevati dodatno onesnaževanje. Nadalje je izrednega pomena osveščanje lokalnega prebivalstva o stanju, individualnem spoprijemanju z onesnaženostjo in njegovo vplivnostjo. Posebne obravnave in ustrezne zaščite bi morale biti deležne šibkejše skupine, otroci in starejše prebivalstvo. Čas je, da se pristopi od besed k dejanjem in degradacijo območja vendarle prične odpravljati.
Pri tem ne gre pozabiti na pomembno vlogo države in ustrezno vzpostavljenega inšpekcijskega nadzora. Kadrovska podhranjenost ne sme predstavljati izgovora, zato je Varuh v letošnjem poročili apeliral na reorganizacijo in premestitve javnih uslužbencev v ustrezne inšpekcijske službe.  Nujno je poglobljeno sodelovanje obeh ministrstev, pristojnih za okolje in zdravje, kar bo potrebno še konkretneje vzpostaviti. Ravno tako je ključnega pomena sodelovanje pristojnih organov s predstavniki stroke in civilne družbe,  ki naj vodi v kontinuirano izboljševanje delovanja organov in dvig splošne ravni zavesti o pomembnosti zdravega življenjskega okolja.

Po  srečanju v Celju je Varuhinja človekovih pravic RS 15.6.2016 poslala naslednji predlog predsedniku države RS:

Jabolko navdiha-1

Boris Šuštar-1

Boris

g. Boris Šuštar

NOVINARSKA KONFERENCA AAG – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE


V Ljubljani je 23.06.2016 potekala novinarska konferenca o plinskem terminalu v Žavljah ob izdajo okoljskega soglasja italijanskega ministrstva za okolje:

” PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH PONOVNO POSTAJA RESNIČNOST!”

Italijansko ministrstvo za okolje je 30. maja izdalo in še isti dan objavilo dovoljenje za uplinjevalnik v Žavljah, domnevamo pod pritiskom groženj po odškodninah investitorja, ki je v protimafijskih sodnih preiskavah. Je skladno s politiko njihove vlade, izjavo odbornika za ekonomijo dežele Furlanije-julijske krajine pred tremi meseci na razgovoru z gospodarstveniki, naj ne skrbijo, saj terminal bo in namerami tržaških županskih kandidatov ter predsednice dežele, ki je dobila celo odlikovanje predsednika naše države.

Ker ima sosednja dežela višek plina, je očiten namen blokirati razvoj tržaškega in koprskega pristanišča, ki sta konkurenca drugim italijanskim pristaniščem.Izjava Italijanskega ministera za gospodarski razvoj Carla Calende-ja, ki je povedal, da postavitev plinskega terminala, ki ga je načrtovala španska družba Gas Natural, v Tržaškem zalivu za Italijo, ni več strateškega pomena, ne pomeni,da že sama grožnja izvedbe nebi odvračala investitorje. Strateški pomen pomeni samo ali je projekt financiran tudi v podpori EU sredstvi ali z privatnim kapitalom.  

Novost v NOVEM OVS, izdanega 20.05.2016, je samo ta, da bi sam plinski terminal za ogrevanje plina črpal 21.000 kubičnih metrov morske vode na uro in jo spustil klorirano. Z to vodo pa nameravajo delno ohlajali vode iz škedenjske železarne, kar pomeni, da se tudi njeno zaprtje odmika in bo še naprej spuščala škodljive imisije tako na Italijansko kot Slovensko stran.

Video posnetek novinarske konference:

 

 

Okoljevarstveno soglasje, ki ga je izdalo italijansko ministrstvo za okolje za plinski terminal Žavlje 30.05.2016:

DVA_DEC_2016-0000222 (2)-page-001

DVA_DEC_2016-0000222 (2)-page-002

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH.

VES ZBRANI DENAR NAMENIMO “ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

 

 

Začetek postopka ocene ustavnosti koncesije za izgradnjo 8 HE na Muri


Sreda, 15. junija 2016

pobuda za začetek postopka za

Oceno ustavnosti koncesije za izgradnjo verige osmih hidroelektrarn na reki Muri

Brod na Muri, Krog

-Vlada RS je že pred več kot 10 leti Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) z uredbo podelila koncesijo za izgradnjo osem hidroelektrarn na reki Muri, pri čemer predmetna Uredba kot takšna nikoli ni bila predmet celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), čeprav bi morala biti. Pred kratkim je postalo jasno, da poskuša Vlada RS to zahtevo zaobiti s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) le za hidroelektrarno Hrastje – Mota in s tem izvesti CPVO ločeno zgolj za ta odsek, s čimer javnost do sedaj ni bila seznanjena.

Društvo za preučevanje rib Slovenije je vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05).

Uredba o koncesiji je protizakonita in protiustavna, ter v nasprotju z nacionalno in EU zakonodajo, saj ni upoštevala smernic za varovanje narave, izvedba načrta bi pomenila nedopustno poslabšanje stanja površinskih voda reke Mure v nasprotju z okvirno vodno direktivo EU, strateška presoja vplivov na okolje za celotno verigo hidroelektrarn ni bila nikoli narejena, javni razpis za podelitev koncesije ni bil objavljen, prav tako pa Slovenija o tem projektu ni obvestila sosednjih držav s katerimi si delimo reko Muro, k čemur jo obvezuje Espoo konvencija.

-Društvo za preučevanje rib Slovenije, WWF (Svetovni sklad za naravo) in koalicija več kot 40 nevladnih organizacij močno nasprotujejo temu projektu, ki bo za vedno spremenil Muro, kot jo poznamo, in pozivajo k ohranitvi te naše edinstvene reke in so pričeli s kampanjo »Rešimo Muro – Naj Mura teče brez ovir«, s katero želijo opozoriti javnost na grožnjo, ki jo izgradnja HE predstavlja Muri in njeni biotski raznovrstnosti.


PODPORNIKI KAMPANJE »REŠIMO MURO«:

Podporniki

DVOJNA SLOVENSKA MERILA: Župan se zastonj namaka v morju, veslačem zaračunava


Marin Medak – 13.06.2016

Vode so v Sloveniji javno dobro. Verjetno se vsi spomnimo, da smo še do pred nekaj leti morali plačevati za kopanje v Strunjanu, San Simonu, Bernardinu, Portorožu in Ankaranu. Na srečo je takratno Ministrstvo za kmetijstvo stopilo na prste tistim, ki niso spoštovali naše pravice, da je morje javno dobro in da mora biti dostop do njega brezplačen.

S podobnim problemom smo se veslači soočili februarja, ko so v Bohinju sprejeli odlok, s katerim so začeli zaračunavati veslanje po jezeru. Oziroma natančneje, kajakašem, suparjem in kanuistom so začeli zaračunavati dostop do jezera.

Z veslanjem ne obrabljamo jezera ali vode in ga ne onesnažujemo. Enostavno kajak prinesemo do plaže, ga položimo v vodo in gremo veslat.

Ker se ne strinjamo, da bi morali za veslanje po jezeru, ki je last Republike Slovenije, se pravi vseh nas, plačati, smo zato že februarja organizirali protest, s katerim smo dosegli, da so na Bledu opustili namero, da bi začeli veslačem zaračunavati 25 evrov na dan. Bohinj pa se ne da, še vedno vztrajajo, da je za vstop na jezero treba plačati takso dveh evrov.

Ne gre se za znesek, vsakdo, ki pride do Bohinja, ima dva evra. Gre se za princip, da so vode javno dobro in da mora biti dostop do njih brezplačen.

V spor se je sedaj vmešala tudi Uprava za pomorstvo iz Kopra, ki je podprla bohinjski odlok in zaračunavanje. To je zelo zaskrbljujoče, saj je Uprava za pomorstvo glavni organ, ki skrbi za vse naše celinske vode in morje. In če so tisti, ki skrbijo za naše morje, jezera in reke, mnenja, da je zaračunavanje dostopa do njih pravilno, se nam slabo piše.

Vstopnino na jezero opravičujejo z delanjem reda, varnostjo in grajenjem infrastrukture. Vse troje ni res. Veslaškega nereda na bohinjskem jezeru ni. Je pa veliko nereda zaradi neurejenih in nezadostnih parkirišč, ki jih primanjkuje za dnevne obiskovalce (večinoma kopalce). Tudi za varnost ne bo z zaračunavanjem nič kaj boljše poskrbljeno, saj sploh ne more biti. Grajenje infrastrukture je še en nerazumljiv argument, saj rekreativni veslači ne potrebujemo ali uporabljamo infrastrukture. Svoj športni rekvizit prinesemo do vode, ga položimo nanjo, sedemo v kajak ali stopimo na sup in odveslamo. Občina bo res gradila pomole, a to so privezi za barke, ne za kajake, ki se jih čez noč ne pušča v vodi.

Da bi bila ironija še večja, je v lastni Republike Slovenije ne samo jezero, ampak tudi šest od osmih vstopno izstopnih točk.

Bojan Traven, novinar in bohinjski občinski svetnik ter glavni vodja zaračunavanja, opravičuje to prakso tudi s podatkom, da občina porabi dvajset tisoč evrov letno za urejanje nabrežja in okolice jezera. Vsaka občina porabi denar za urejanje svoje okolice. V Piranu čistimo plažo, v Mariboru urejajo parke od Dravi, v Ljubljani delajo nove kolesarske poti. Zato ker si vsak, še posebej domačin, želi živeti v čistem in urejenem kraju ter zato ker s tem privabiš turiste, ki ti prinesejo denar. Višek vsega je, da se Bojan Traven in župan Bohinja Franc Kramar sklicujeta na solidarnost. Da sta dva evra samo solidaren prispevek. Solidarnost pomeni ravno nasprotno tega, kar počnejo oni. Solidarno je to, da Bohinjec pride v Fieso in brezplačno uživa morje, tako kot grem jaz v Bohinj na brezplačno veslanje. Parkirnino plačava oba, javnega dobra nihče.

Konec maja smo veslači znova protestirali v Bohinju. Zbralo se nas je okoli sto in pokazali smo, da bomo vztrajali. Trenutno bohinjski odlok preučujeta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje. Počakali bomo na njuna stališča. Če Občine Bohinj ne bodo pozvali k spremembi, bomo organizirali nov protest, dobili kazni in odlok spodbijali na sodišču. Kar bo drago, tako za občino, državo in za nas veslače, a očitno druge možnosti ni.

Problem plačevanja vstopa na Bohinjskem jezeru ni več lokalnega značaja. S tem ko je zaračunavanje podprl Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo, je to postal nacionalen problem. Ni razumskega razloga, zakaj bi Uprava za pomorstvo podpirala samo zaračunavanje veslanja na Bohinjskem jezeru in ne tudi na morju. Država bi morala stremet k zelenemu turizmu in rekreaciji prebivalcev, a podpira omejevanje. Danes bomo začeli plačevati za dostop do jezera, po enaki logiki nam bodo jutri rekli, da moramo plačati za hojo na Slavnik ali kolesarjenje po Parenzani. Tega ne smemo dovoliti!

Plinski terminal v Žavljah ni več strateškega pomena za Italijo


Italijanski minister za gospodarski razvoj Carlo Calende je povedal, da postavitev plinskega terminala, ki ga je načrtovala španska družba Gas Natural, v Tržaškem zalivu za Italijo, ni več strateškega pomena.

Tržaški župan Robert Cosolini povedal, da gre za presojo, ki je nadgradila dosedanja prizadevanja občinske uprave. Ponovil je, da v Trstu lokalne oblasti že ves čas odločno nasprotujejo plinskemu terminalu v Žavljah, kar je potrdil tudi tržaški občinski svet.

Cosolini je bil v petek zaradi te odločitve ministrstva skupaj s predsednico dežele Furlanije – Julijske krajine Deboro Serracchiani na nujnem sestanku v Rimu. Serracchianijeva je povedala, da je ministrstvo sprejelo argumente dežele in domačinov, vlada pa se je zdaj prvič negativno opredelila do projekta, ki je grozil tržaškemu območju kot izredno težka hipoteka.

Odločitev so pozdravili tudi v tržaški pristaniški upravi, kjer jo imajo za pomembno zmago mesta.

Španci so načrte za terminal v Žavljah predstavili leta 2009 in vse od takrat je povzročal razburjenje na območju severnega Jadrana. Pojasnila o potezah italijanskih oblasti, ki so projekt vmes zamrznile, nato pa ga vnovič oživele.

V AAG smo se od načrtovanja plinskega terminala v Žavljah prizadevali, da do te izgradnje ne pride. AAG je 22.januarja 2013 predložil Evropski komisiji za peticije dokument, ki se nanaša na odgovarjajoče okoljevarstvene, ekonomske, varstvene (posebno za teroristične napade) in legalne razloge zaradi katerih nasprotujemo  projektu. Temu smo nasprotovali  tudi zaradi bližine plinskega terminala, ki bi varnostno ogrozila tudi prebivalce RS.  Projekt Gas Natural, ki ga je na začetku podpirala lokalna politika, je bil ustavljen z odločbo (sklepom) št.15 z dne 26.julija 2013, ki jo je izdala predsednica pristaniških oblasti g .Marina Monassi. Razlog za to je dejstvo, da promet s tankerji, ki prevažajo plin, onemogoča plovbo drugih ladij zaradi varnostnih razlogov. V pristanišču je namreč že prisoten promet s kontejnerskimi ladjami in ladjami, ki prevažajo nafto za SIOT Terminal Transalpina, ki po ceveh iz Trsta oskrbuje z nafto južno Nemčijo, Avstrijo in Češko. Slovenija je tudi nasprotovala plinskemu terminalu, ker bi ladje, ki bi prevažale plin, ovirale promet in razvoj koprskega pristanišča. S slovenske strani je posredovala predvsem okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green. Italijanska protimafijska okrajna direkcija je 24.o5.2014 izdala odločbo podjetju Gas Natural Italija spa in nekaterim njenim partnerskim podjetjem, da se podredijo pravni administraciji izvršnega urada v Palermu. 23. februarja 2015 je Renzijeva vlada predčasno odstranila predsednico tržaškega pristanišča Monassijevo, ki je nasprotovala umestitvi plinskega terminala v Tržaški zaliv in na njeno mesto postavila komisarja, za šest mesecev,Zena D’Agostina.

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Brod na Muri: Kako zeleni so Zeleni?


Brod na Muri: Kako zeleni so Zeleni?

Jože Pojbič

So sedanji Zeleni Slovenije zeleni zato, ker se je njihovim veljakom pomešala modra in rumena barva?

Naravovarstveniki so te dni v Ceršaku v reko Muro spustili trideset kečig, rib, ki naj bi simbolizirale svobodno pretočnost za sedaj še brez pregrad povezanih rek Mure, Drave in Donave. Izpust je bil del skupne kampanje Rešimo Muro okoljevarstvene multinacionalke WWF in kakšnih štiridesetih slovenskih in avstrijskih organizacij.
Med organizacijami, ki sodelujejo v kampanji, katere cilj je predvsem preptečitev gradnje murskih elektrarn, ob tem pa ohranjanje in izboljšanje naravnega stanja Mure, je še največ društev: od Zveze društev Moja Mura pa do društva za preučevanje rib, za preučevanje ptic, društva študentov naravoslovja, Ribiške zveze Slovenije, celo Gobarsko društvo Ptuj se je pridružilo kampanji. Pa nekaj zavodov, ki se ukvarjajo z naravo in njenim varstvom je poleg, ob tako zeleni temi pa se samo ena od teh organizacij že v imenu označuje kot zelena, namreč mednarodno društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green.

Ni pa za Muro svoje besede zastavila slovenska politična stranka, ki se edina tudi v v svojem imenu razglaša za zeleno, stranka Zeleni Slovenije. To stranko že dolgo pogrešam ob vprašanjih ohranjanja Mure, ustanavljanja biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava, ob dilemah o smiselnosti izkoriščanja geotermalne energije kot ene od zelenih energetskih alternativ… Ob nobeni zeleni temi, ki se zadnja leta pojavljajo na Muri ali na njenem levem ali desnem bregu, Zelenih Slovenije ni poleg, pa čeprav so pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami imeli slogan »Glas za Zele Slovenije – glas za zeleno prihodnost Evrope« in čeprav se razglašajo za »edini original med zelenimi strankami«, verjetno slovenskimi.

A pogled na njihovo aktualno spletno stran hitro vzbudi dvome v njihovo resnično zeleno naravnanost: aktualne novice in teme na njej so Brglezovo domnevno kršenje ustave, različni rezultati raziskav javnega mnenja, »veleizdaja« Dušana Pluta, spomini na dobre čase prve Demosove vlade, ko so imeli Zeleni Slovenije 8,8 odstotka glasov, osem delegatov in tri ministre, obletnica plebiscita in razen poziva k okoljski odgovornosti ob mednarodnem dnevu Zemlje nič o okolju. Nič o Muri, nič o energetskih alternativah, nič o potencialno spornem pridobivanju plina pri Lendavi… In zadnja na spletni strani popisana akcija Zelenih Slovenije je bilo razdeljevanje brezplačnih drevesnih sadik leta 2014 pred evropskimi volitvami.

Če vsemu naštetemu dodamo še nič kaj zeleno nasprotovanje te stranke sprejetju zakona o parnerski zvezi in zelo aktivno podporo referendumu proti sprejetju tega zakona, bi človek pomislil, da je v zadnjih letih ta stranka »zelena« zgolj po naključju, ker sta se njenim veljakom po nesreči pomešali modra in rumena barva.
joze.pojbic@delo.si

Brod na Muri: Kako zeleni so Zeleni?

Zelenih Slovenije ni bilo pri izpustu kečige v Muro. Foto: Jože Pojbič/Delo

Na konferenci organizacije Alpe Adria Green govorili tudi o vadbišču Poček


Rakov Škocjan, Cerknica – V centu šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu so se med 3. in 5. junijem na mednarodni konferenci sestali predstavniki članic Alpe Adria Green, mednarodne okoljevarstvene nevladne organizacije, ki si prizadeva za varstvo okolja in narave. Govorili so tudi o vplivih vojaškega vadbišča Poček na življenje prebivalcev.

Konferenca Alpe Adria Green, Rakov Škocjan Foto: Alpe Adria GreenFoto: Alpe Adria Green

Kot je povedal predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard, so lani marca ustavno sodišče podali pobudo za ustavno presojo uredbe o državnem prostorskem načrtu za osrednje vadišče slovenske vojske Postojna. Med drugim so jo vložili zaradi »protiustavnosti ogrožanja virov oskrbe s pitno vodo, neustreznosti ukrepov varovanja voda in tal, negativnih mnenj Agencije RS za okolje ter presoje nasprotujočih javnih interesov«. »Pobuda naj bi bila v obravnavi, na terenu pa se situacija nič ne izboljšuje, kvečjemu bi lahko rekli, da se je še poslabšala,« pravi Bernard. »Pitna voda je ogrožena, hrup je še vedno moteč in to v prostoru, ki je v območju Nature 2000.« Pred dvema letoma so protestno pismo, v katerem so opozarjali na situacijo v okolici vadbišča, poslali takratni predsednici vlade Alenki Bratušek. »Na pismo nam niso odgovorili,« pravi Bernard.

Na konferenci v Rakovem Škocjanu so prisluhnili še predavanjem o vplivih nizkofrekvenčna hrupa na zdravje, energetski samooskrbi v lokalnih skupnostih,  gensko spremenjenih organizmih in plinskih terminalih v Tržaškem zalivu, ki »spet postajajo resničnost«.

Konferenca Alpe Adria Green, Rakov Škocjan Foto: Alpe Adria GreenFoto: Alpe Adria Green

Organizacija Aple Adria Green svoje poslanstvo opravlja na območju jugovzhodne Evrope. Predstavili so delovanje organizacije in njenih članic led letoma 2011 in 2015 ter sprejeli izhodiščni program dela do leta 2020. Med drugim bodo spodbujali prebivalce, da se vključijo v ekološko gibanje in ustanavljali organizacijske oblike dela na terenu ter razširjali možnosti posameznega in kolektivnega članstva. V svoje vrste vabijo prostovoljce, ki so jim pripravljeni pomagati. Na njihovi spletni strani pa je objavljen celoten program delovanja.

Delavna koferenca Alpe Adria Green


Od 03.06 do 05.06 je v centu šolskih in obšolskih dejavnosti _ RAK v Rakovem Škocjanu potekala mednarodna konferenca članic Alpe Adria Green.

Na konferenci smo predstavili delovanje AAG in njenih članic v obdobju od leta 2011 do 2015, ter sprejeli izhodišči program dela za celotno organizacijo do leta 2020.

V nadaljevanju so sledila predavanja o  Vplivih nizkofrekvenčna hrupa na zdravje; O vplivih vadbišča slovenske vojske na Počku na tamkaj živeče prebivalce; energetski samooskrbi v lokalnih skupnostih;  Gensko spremenjenih organizmih ter  Plinskih terminalih v tržaškem zalivu, ki zopet postajajo resničnost.