e-novice AAG: HRAST 4/2016


Alpe Adria Green org.

Zdravje in hrana v rokah petih največjih, Slovenec napoveduje: Ne bo jim uspelo

27/05/2016

Tjaša Lampret

komat

Antona Komata povezovanje globalnih igralcev Bayerja in Monsanta ne preseneča. Ne glede na dogajanje na globalnem trgu, lahko Slovenija pretrese, do katerih bo po njegovem mnenju zagotovo prišlo, varno preživi. Foto: Shutterstock Že nekaj dni je vroča novica …

Continue reading →

 

Društvo za Naravo – Jalovec vabi na DAN SAVE

 26/05/2016

zelenci

Društvo za Naravo – Jalovec Vas v počastitev izvira Save Dolinke vabi na DAN SAVE v nedeljo, 29. maja 2016 v Naravni rezervat Zelenci PROGRAM: Ob 15h bo pesnik, pisatelj in literarni mentor g. Benjamin Gracer predstavil poezijo na temo …

Continue reading →

Posted in Organizacije | Uredi

VABILO NA OBISK STOJNICE AAG V KOPRU

19/05/2016

IMG_0453

      VABILO   Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, bo v soboto 21. maja 2016 od 10 ure do 15 ure v Kopru (pred Taverno)  sodelovalo na »Dnevu zdravja«   V sklopu Dneva zdravja bo …

Continue reading →

 

Počistili bodo odpadkovni kaos

18/05/2016

odpadki v Sloveniji

Večer, 18 Maj 2016 Vlada se je lotila urejanja področja odpadkov in spisala operativna programa ravnanja z odpadki in preprečevanja z odpadki     Vlada je pod pritiskom že drugega (februarskega) opomina Evropske komisije, ki si ga je prislužila zaradi …

Continue reading →

 

NOVI ČLANI KOMISIJE ZA RAVNANJE Z GSO

10/05/2016

Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji dne 5. 5. 2016 imenovala  nove člane Komisije za ravnanje z GSO, na podlagi 5. in 6. člena Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi. Člani komisije so:  

člani komisije GSO

 Continue reading →

 

Konec z nakupovanjem hrane v Mercatorju? Monsanto prihaja na Balkan!

06/05/2016

Mislim, da je zadnji čas za zelo resen razmislek o nadaljevanju naših prehrambenih in nakupovalnih navad. Vam podatek v povezavi kaj pove?http://www.monsanto.com/whoweare/pages/croatia.aspx Ja, Monsanto ima svoje podjetje na Hrvaškem, sedež v Zagrebu, proizvodnjo pa v Osijeku. Ni se pred …

Continue reading →

 

Resnica o TTIP v DZRS

05/05/2016

DEJ_1303

Besedilo in fotografije: Dejan Ogrinec, revija Zarja Ko človek že misli, da bo evropsko politiko končno srečala pamet, tako vsaj čakamo od začetka finančne krize, se kot temna senca naše prihodnosti pojavita trgovinska sporazuma z ZDA in Kanado, TTIP in …

Continue reading →

Zdravje in hrana v rokah petih največjih, Slovenec napoveduje: Ne bo jim uspelo


Tjaša Lampret

Antona Komata povezovanje globalnih igralcev Bayerja in Monsanta ne preseneča. Ne glede na dogajanje na globalnem trgu, lahko Slovenija pretrese, do katerih bo po njegovem mnenju zagotovo prišlo, varno preživi.

gso1-vodilna

Foto: Shutterstock

Že nekaj dni je vroča novica svetovnih medijev prevzem nemškega kemičnega in farmacevtskega koncerna Bayerja ponudnika gensko spremenjenih semen, ameriško korporacijo Monsanto, ki je vsaj v medijih eno od najbolj razvpitih. Danes so padle še številke: Bayer je za prevzem ponudil 62 milijard dolarjev oziroma 55 milijard evrov.
Kaj bi tovrstno združevanje –  poleg tega, da bi dobili največjega svetovnega ponudnika pesticidov in semen in močnega igralca v farmacevtskih vodah – pomenilo za proizvodnjo hrane v svetovnem pogledu, smo se pogovarjali zAntonom Komatom, ki je v javnosti znan predvsem kot raziskovalec, naravovarstvenik, aktivist in publicist.
Zdravje in prehrana v rokah petih največjih
To me ni presenetilo, saj proces koncentracije globalnega kapitala poteka že nekaj let. Že zadnjih 15 let smo imeli oligopolno stanje, kjer je pet največjih korporacij obvladovalo tako hrano kot področje zdravja. Gre za povezovanje farmacevtske veleindustrije s prehransko. Gre za proces koncentracije na globalni ravni,” pravi Komat in dodaja, bi to zagotovo pomenilo izjemno koncentracijo moči na enem mesto.
Vprašanje je, kdo koga kupuje: ali Bayer Monsanto ali Monsanto Bayer – obe korporaciji sta v povezavi hrane in farmacije komplementarni. Ob tem bi spomnil na citat Henryja Kissingerja iz leta 1974, ko je dejal:Kdor ima nafto, ima nadzor nad državami. Kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi. Kdor ima nadzor nad financami, ima nadzor nad svetom.’ Mislim, da je s tem napovedal globalizacijo. Nafta in hrana sta se namreč povezali z industrijskim kmetijstvom, ko smo prešli iz sončnega kmetovanja na naftno, zdaj pa imamo še povezovanje farmacije in hrane.
V Sloveniji morilca čebel prepovedali, čez lužo (še) ne
Nepoznavalcu se morda zdi, da je v paru Bayer-Monsanto na slabem glasu predvsem ameriška korporacija. Korporacija, o kateri precej redno pišejo svetovni mediji, korporacija zoper katero se v resničnem in virtualnem svetu vrtijo številni protesti. Ampak to ne drži povsem.
Tudi Bayer je na globalnem udaru,” pojasnjuje Komat. Če ima Monsanto kot glavni prodajni artikel herbicid glifosat (tako imenovani morilec plevelov in trav, o katerem je nedavno tekla beseda tudi med evropskimi poslanci in je najbolj priljubljen tudi v Sloveniji) in je povezal herbicide z gensko tehnologijo ter posegel v področja celovitega obvladovanja trga, je po drugi strani Bayer zdaj na hudem udaru predvsem v ZDA zaradi  neonikotinskih insekticidov, ki ubijajo čebele.

komat

Anton Komat Foto: Arhiv Svet24

Aktivisti smo v sodelovanju s tedanjo oblastjo uspeli v Sloveniji uporabo neonikotinskih insekticidov prepovedati. Do prepovedi je prišlo leta 2011 pod kmetijskim ministrom Židanom. Poleg Slovenije velja prepoved tudi v nekaterih drugih državah. Ti insekticidi, ki so glavni morilci čebel po svetu, so glavni artikel Bayerja. In v ZDA je zoper njih ogromno nasprotovanja. Moramo vedeti, da je Bayern težišče dela prenesel v ZDA prav zaradi nasprotovanja, na katerega je naletel v Evropi. Če bo Evropa obstala, bo nova Evropa rezultat upora Evropejcev. Ljudje se odlično povezujemo med sabo, svetovni splet je odlično orodje za povezovanje in gibanja štejejo več milijonov ljudi. Po drugi strani pa ima kapital naravno težnjo po koncentraciji.
Za agresivnostjo korporacij je strah
Ali ob povedanem Komat še verjame, da je še upanje, da o prihodnosti človeštva ne bo odločala peščica posameznikov, združenih v peščici korporacij? Težava, s katero se soočajo korporacije, je v padcu profitne mere po vsem svetu in zato zdaj želijo s sporazumi TTIP in TiSA (Mednarodni sporazum o trgovini s storitvam TiSA) prevlado še podaljšati, pravi Komat in dodaja, da davčne oaze niso rešitev, ampak so le kratkoročne odlagalnice denarja. Glavni motiv je namreč profit in če tega ni… “Zaradi padajoče profitne stopnje po svetu so korporacije tako agresivne. Ker jih je strah. Po drugi strani pa se tudi Evropejci upirajo in mislim, da bo prišlo do preloma,” je prepričan Komat. Preloma, ki se bo po njegovi oceni zgodil kmalu. Omenjena sporazuma sta denimo v Berlinu na ulice spravila 450.000 protestnikov, v Berlinu 90.000, sodelujejo tudi slovenski aktivisti. Dogaja se v Evropi…
Civilizacija je v prostem padu
Prevzemi med največjimi globalnimi igralci niso nič novega, zaključi Komat. Monsanto je tako že lani želel prevzeti švicarskega podjetja Syngenta, ki se ukvarja s proizvodnjo  pesticidov in semen. Vendar do tega ni prišlo. Syngentno je kupil kitajski kemični koncern China National Chemical (ChemChina).
Pet velikih, ki obvladuje svetovno farmacijo in hrano, od kmetijstva do tehnologij priprave hrane, ima namen, da se združi. Če se bosta združila dva, se bosta še dva iz skupine velikih. Ne vem, kakšen je namen vsega tega, morda, da bo na koncu eno samo podjetje… Mislim, da bo prej prišlo do upora ljudi, kajti sistem je kompromitiran. Saj veste, vsaka civilizacija ima svoj začetek, vrhunec in padec. In mislim, da smo mi zdaj v prostem padu.  En koncept je iztrošen in ne gre več tako naprej. Sistem preide v kaotičnost, je nepredvidljiv, to pomeni, da razpoložljivo energijo porablja za lastno vzdrževanje.” Čemur bo lahko sledila le še cona razkroja.
Rešitev je v lokalni samooskrbi
Edina rešitev je opolnomočenje lokalne avtonomije. Če hočemo varno preživeti pretrese, ki se nedvomno bodo zgodili, moramo opolnomočiti lokalno skupnost, da zadovolji vse osnovne biotske potrebe človeka,” pojasjuje Komat, ki med potmi po Sloveniji opaža intenzivno samoorganizacijo na lokalni ravni, ki ni povezana le s samooskrbo s hrano.

Povezava:

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na peticijo AAG – TISA NE HVALA

PETICIJA AAG – TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Društvo za Naravo – Jalovec vabi na DAN SAVE


Društvo za Naravo – Jalovec

Vas v počastitev izvira Save Dolinke

vabi na

DAN SAVE

v nedeljo, 29. maja 2016 v

Naravni rezervat Zelenci

zelenci

PROGRAM:

Ob 15h bo pesnik, pisatelj in literarni mentor g. Benjamin Gracer predstavil poezijo na temo Zelencev, ki jo bodo zaključili mladi glasbeniki iz Rateč. Ob 22h pa bomo z astronomom g. Ljubinkom Jovanović opazovali nočno nebo nad Zelenci.

Zbor za popoldanski program bo ob 15. uri na parkirišču v Zelencih.

Zbor za večerni program bo ob 22h na parkirišču pod dvosedežnico v Podkorenu.

V primeru slabega vremena prireditve ne bo.

Vstopnine ni!                                                                              Dobrodošli.

VABILO NA OBISK STOJNICE AAG V KOPRU


 

 

clip_image002

 

VABILO

 

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, bo v soboto 21. maja 2016 od 10 ure do 15 ure v Kopru (pred Taverno)  sodelovalo na »Dnevu zdravja«  

V sklopu Dneva zdravja bo društvo Alpe Adria Green – izpostava Koper predstavilo svoje delovanje, prikazalo način merjenja onesnaženosti zraka ter način merjenja kakovosti vode.

 

 

IMG_0453

VLJUDNO VABLJENI

Počistili bodo odpadkovni kaos


Večer, 18 Maj 2016

Vlada se je lotila urejanja področja odpadkov in spisala operativna programa ravnanja z odpadki in preprečevanja z odpadki

 

odpadki v Sloveniji

 

Vlada je pod pritiskom že drugega (februarskega) opomina Evropske komisije, ki si ga je prislužila zaradi odsotnosti krovnega načrta ravnanja z odpadki, vendarle zagrizla v kislo jabolko in objavila osnutka programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov ( pravkar se je iztekla javna razprava). Z obema načeloma želi preprečiti nastajanje odpadkov, zagotoviti evropsko predpisano ravnanje z njimi in določiti cilje, h katerim naj bi stremeli do leta 2020 in 2030, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.

Več kot 200 strani dolg in že četrtič dopolnjeni program ravnanja z odpadki z nad 50 ukrepi, za katerega sekretarka upa, da bo sprejet do konca junija, pa je zgolj začetek in pomeni le načelno usmeritev Slovenije, ne bo pa zavezujoč. Zavezujoči bodo šele spremenjeni zakoni, uredbe, direktive, izvedbeni akti in drugi predpisi – ki morajo vsi šele nastati. Kolikšno delo čaka vlado, je jasno iz besed Stebernakove: “V naši družbi moramo marsikaj spremeniti, predvsem celoten krog oskrbovalne verige od začetka do konca.”

Kako namerava država zmanjšati količino odpadkov?

V vladi si želijo, da bi državljani, industrija, gospodarstvo in vsi drugi deležniki v prvi vrsti poskušali preprečevati nastajanje odpadkov, tiste, ki nastanejo, pa bi ponovno uporabili, reciklirali, šele nato bi jih obdelali ter nazadnje odlagali na odlagališčih. Država se medtem zavezuje, da bo uredila register varstva okolja in vzpostavila evidence. “Če hočemo načrtovati dogajanje, potrebujemo dobro podlago in modele izračunavanja trendov,” je dejala vodja sektorja za odpadke na ministrstvu Jana Miklavčič. Teh evidenc zdaj namreč sploh nimamo. Sicer pa v vladi razmišljajo o povišanju okoljske dajatve po principu “povz- STEKLO TEKSTIL DRUGO ročitelj plača” (z okoljskimi dajatvami se obdavči onesnaževanje okolja, dajatve romajo v občinski ali državni proračun).

Dolgoročen cilj države je predvsem zagotoviti samozadostnost predelave komunalnih odpadkov in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov. Med drugim bi bilo treba še urediti termično obdelavo, medtem pa je naprav za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov dovolj, tudi glede odlagalnega prostora nas do leta 2030 nima kaj skrbeti, je dodala Miklavčičeva. To ne drži povsem, naprav je resda dovolj, a so predvsem nesorazmerno razporejene po državi in zato imajo določene občine rešen problem z odpadki, več kot četrtina prebivalstva ali pol milijona državljanov pa ne.

Izvor težav delitev pristojnosti med državo in občine

Srž dolgoletnega kaosa je zakonodaja, ki ključne pristojnost na področju ravnanja z odpadki deli med državo in občine. Slednje denimo dejansko zbirajo in obdelujejo komunalne odpadke, ki so najbolj kritični, ter skrbijo za občinske javne službe (Snage), te pa za zbiranje ter obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali njihovo odstranjevanje. Ob tem pa je spet vlada tista, ki predpiše naloge, ki jih morajo izvajati javne občinske službe, ter metodologijo za oblikovanje cen denimo odvoza odpadkov. Občine se morajo medtem samostojno vključevati v regijske centre za ravnanje z odpadki in rešiti ključni problem odlaganja in predelave. Država z zakoni predpisuje tudi vsa pravila ravnanja z odpadki (preprečevanje nastajanja, razvrščanje in načine ravnanja z njimi, pogoje za zbiranje in prevoz, trgovanje in posredovanje ipd.), uzakoni prepovedi, omejitve in druga pravila pri opravljanju dejavnosti ali v potrošnji. Država je dolžna poskrbeti tudi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja (denimo nedovoljeno odmetavanje) in kriti stroške. A ne za vse; zakon denimo ne zavezuje države za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi nezakonitega odlaganja komunalnih odpadkov. Za ta del so odgovorne občine.

Nadzor nad izvajanjem zakona o varstvu okolja (ta se prav tako spreminja), ki vse te deljene pristojnosti razporeja, spet opravlja državna inšpekcija za varstvo okolja. Poleg nje pa še nekaj drugih inšpekcij in carinski organi – vsak spet v skladu s svojimi pristojnostmi. Ker pa ravnanje s komunalnim odpadki, kot omenjeno, sodi pod pristojnost občin, je tudi nadzor nad tovrstnimi odpadki v pristojnosti občinskih inšpekcij (občina samostojno tudi predpisuje globe).

V praksi se ta zmeda odraža denimo tako, da ob sanaciji enega divjega odlagališča občina poskrbi za nelegalno odložene komunalne odpadke, ne pa za gradbene ali nevarne, ki so nemara na istem kupu – za te bi morala poskrbeti država (število divjih odlagališč po državi pa glasno priča o tem, kako je takšna deljena pristojnost uspešna). A to še ni vse, da je zmeda popolna, za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, denimo embalažo, električno opremo ali zdravili, skrbijo zasebne družbe, ki jim država preda del svojih pristojnosti.

Reševanje desetletja prepuščeno občinam

Tukaj ima država spet nekaj dodatnih težav, priznava Miklavčičeva, še posebno pri izrabljenih vozilih in odpadni embalaži. Pri izrabljenih vozilih težave že odpravljajo, saj je objavljen osnutek zakona, ki bo to urejal. Po novem naj bi tisti, ki bo odjavil vozilo, plačeval dajatev, dokler vozila ne proda ali prinese potrdila o razgradnji. Pri odpadni embalaži pa “embalažnine ne zadoščajo za pokritje stroškov, da se zakonito izpelje ravnanje z odpadno embalažo”, je priznala Miklavčičeva. “Tu nas čaka veliko dela.” PAPIR KOVINE EE-OPREMA

Po novem naj bi tisti, ki bo odjavil vozilo, plačeval dajatev, dokler vozila ne proda ali prinese potrdila o razgradnji

O tem, kako zmanjšati odpadke, (pre)malo

V nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green pravijo, da sta oba osnutka programov “pripravljena zelo slabo, nestrokovno, predvsem pa je to mešanica zbira podatkov od vsepovsod, zapisane trditve pa so povsem neresnične in nerealne”. Predsednik organizacije Vojko Bernard pravi: “Evidence so neskladne z dejanskim stanjem, in kdor je pisal te programe, si v življenju še ni ogledal niti enega odpada, kaj šele sodeloval pri odstranjevanju odpadkov v naravi.” Programa sta pripravljena za točno določene lobije v Sloveniji, meni, ne uvajata “ekološke policije”, ki bi izdajala globe in sankcije. Obenem se ne rešuje ključno vprašanje, kako zmanjšati odpadke, pravi, saj je 90 odstotkov programa namenjenega ravnanju z odpadki, programu preprečevanja odpadkov pa le 10 odstotkov. Katja Sreš, ki deluje v sklopu mreže Plan B za Slovenijo, je manj kritična in priznava, da so na ministrstvu veliko njihovih pripomb upoštevali: “Ukrepi so realni, manjka le ambicioznejši del na preprečevanju odpadkov in ukrepih za večje preusmerjanje odpadkov v recikliranje in kompostiranje.”

Kdo bo odgovoren, če ciljev ne dosežemo?

Janja Leban, vodja službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pohvali, da smo ” končno dočakali oba programa”, a se tako kot okoljevarstveniki sprašuje o kakovosti uporabljenih podatkov. Iz osnutkov je težko razbrati, “kje smo dobri, kam se je treba prednostno usmeriti, ali imamo dovoljšne – morda presežne kapacitete za ravnanje z odpadki”. Podpira pa ukrepe za preprečevanje odpadkov, povezane s proizvodno in storitveno dejavnostjo, kjer po njenih besedah nastane 80 odstotkov odpadkov. Janko Kramžar iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS, sicer tudi direktor ljubljanske Snage, pa je poudaril, da v programih manjka določba, “kdo bo odgovoren za doseganje ciljev, kako bomo spremljali izpolnjevanje ciljev in kaj bomo naredili, če jih ne bomo dosegli”. Spomnil je, da o krožnem gospodarstvu govorimo že 25 let, “a žal se tudi tokrat ukvarjamo z zadevami, ki so pri dnu piramide, manjkajo pa sistemski ukrepi”.

Do obeh osnutkov programov, ki sta v zaključni fazi, so kritični opozicijski poslanci. “Polovica Slovenije ima rešen problem odlagališč, druga ne, tako morajo nekatere občine odpadke voziti v druge občine,” je opozoril poslanec SDS Zvonko Lah. A ukrepov na tem področju vlada ni predvidela, kot tudi ne konkretnih rešitev po območjih ali branžnih odpadkih, je dodal njegov strankarski kolega Ljubo Žnidar. “V Sloveniji ni bilo nacionalnega pristopa k reševanju odlaganja odpadkov od osamosvojitve, to je bilo bolj ali manj prepuščeno občinam. Tako so se določene regije pripravljale na odlaganje odpadkov v prihodnosti, so pa tudi regije, ki rešitve nimajo – tam se gremo komunalni turizem, vozimo odpadke v druge občine ali druge države. To se opazi na položnicah.”

Povezava:

PRIPOMBE AAG na osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov v RS

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

NOVI ČLANI KOMISIJE ZA RAVNANJE Z GSO


Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji dne 5. 5. 2016 imenovala  nove člane Komisije za ravnanje z GSO, na podlagi 5. in 6. člena Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.

Člani komisije so:

člani komisije GSO

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Konec z nakupovanjem hrane v Mercatorju? Monsanto prihaja na Balkan!


Mislim, da je zadnji čas za zelo resen razmislek o nadaljevanju naših prehrambenih in nakupovalnih navad. Vam podatek v povezavi kaj pove?

http://www.monsanto.com/whoweare/pages/croatia.aspx

Ja, Monsanto ima svoje podjetje na Hrvaškem, sedež v Zagrebu, proizvodnjo pa v Osijeku. Ni se pred kratkim korporacijski zločinec Orešković zaman hvalil, kako ima kupca za plodno zemljo v Slavoniji, ni zaman postavil Podravko na prvo mesto razprodajnih znamk in tovarn. Sestavite mozaik in dobili boste – Hvrvaška gre na polno z GSO proizvodnjo, prehrambeno verigo bo kupil Monsanto, Žito, ki je v Podravki bo prejemalo surovine z Monsantovih Slavonskih polj, Mercator, ki je poln Podravkinih Todorićev pa bo imel na policah neoznačeno Hrvaško GSO hrano.

Do zdaj so mnogi kljub izdajalstvu naših prodanih duš ostajali na policah Mercatorja, kupovali načeloma slovenske izdelke, kaj pa zdaj, se bo v vaših glavah kaj obrnilo? Bo Žito še vaš najpriljubljenejši GSO kruh? Ne pozabite in ne nasedajte lažnim trobilom – ko zaseješ GSO seme na zemlji daleč naokoli ne bo dolga leta raslo nič drugega, če pa polj ne požgejo kot Madžari, nikoli več!

Preko Slavonije bo Monsanto prevzel monopol nad vso Balkansko prehrano. Kako bo zdravje izginilo s tega področja pa je jasno, ko GSO strupu dodate še mnogo hujšega, ki so mu izdajalci v Bruslju, tudi naši, celo podaljšali dovoljen rok uporabe še za 7 let – glifosat, ki je glavna sestavina smrtonosnega Monsantovega škropiva RpundUp – Slovenski podporniki Monsantovih pesticidov v Evropskem parlamentu.

Bojim se, da je pred nami zadnja možnost – ali se bomo odločno uprli, zahtevali dokazane ukrepe proti temu načrtovanemu genocidu in hkrati začeli popoln bojkot vsej Hrvaški prehrani na slovenskih policah, naj bo to Kod najgoreg susjeda ali katerikoli drugi trgovini, ali pa gremo na pot popolne deformacije, ki bo še kako vidna na našem zdravju. V Monsantu nihče nikoli ne zaužije njihove GSO hrane, naj vam to končno enkrat napolni možgane!! /vir AnonymousHrvatska/

vir:

Aktualno ., dne 2016-04-30

Hrvaški Monsanto tudi na naših policah!!!

POVEZAVA:

MNENJE AAG O SLOVENSKI ZAKONODAJI O GSO

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Resnica o TTIP v DZRS


Ko človek že misli, da bo evropsko politiko končno srečala pamet, tako vsaj čakamo od začetka finančne krize, se kot temna senca naše prihodnosti pojavita trgovinska sporazuma z ZDA in Kanado, TTIP in CETA, kot kronski dokaz nemoči stare celine. Čeprav sta milijone evropskih državljanov pripravila do podpisovanja peticij in protestov po velemestih, še naprej vrtata v stebre evropske svobode in demokracije.

Te dni je Evropo, pod pretvezo rojstnodnevne počastitve kraljice obiskal tudi Barack Obama, ki pa se je v resnici pod nujno sestal z Angelo Merkel. Resnična narava njegovega obiska, vsaj glede na informacije, ki smo jih nedavno poslušali v dvorani našega Državnega zbora, se skriva drugje. Še znotraj svojega mandata bi namreč rad pospešil sprejemanje čezatlantskega sporazuma, znanega kot TTIP, v vsaj nekakšni obliki Light. Kdorkoli bo že naslednji ameriški predsednik, morda tega ne bo hotel izpeljati. Omenjeni sporazum pa najbolj zanima korporacije.

V resnici pritiska le ZDA. Zaradi pritiska ZDA pod vladavino Baracka Obame je bila podpisana vrsta trgovinskih sporazumov po vsem svetu. Rezultati njihove (ne)koristnosti za ljudi se že kažejo in odpor civilne družbe po Evropi ni zato nič presenetljivega. Resnici na ljubo zgodovina podpisovanja sega že v obdobje Ronalda Reagana, močno pa se je dogajala tudi pod vladavino Bush ml.

Težko si je sicer predstavljati, kaj se nam v resnici obeta po podpisu trgovskih sporazumov CETA (med Kanado in EU) in TTIP (med ZDA in EU), še posebej, ker o podrobnostih niti evropski poslanci ne vedo kaj dosti. Dogovori se sklepajo v največji tajnosti in vpogled v dokumente dobijo le člani posebnih odborov, od naših poslancev denimo Romana Tomc.

Resnica v DZ. Zato je toliko večja osvežitev in dobrodošlo dodatno odpiranje oči nedaven obisk dveh gospa iz Severne Amerike, Kanadčanke Maude Barlow, članice kanadskega državnega zbora in vrste organizacij, ki branijo pravice državljanov Kanade, ter Sharon Treat iz Maina v ZDA,  predstavnice v nacionalni organizaciji za kontrolo davkov TIAP. Obe sta zaskrbljeni zaradi sporazumov in po Evropi opozarjata pred nevarnostjo obeh. Svoje poglede sta predstavili v dvorani državnega zbora RS, ob njiju pa je nastopil še Max Bank iz nemške organizacije Lobby Control (kontrola lobistov). O nekaterih problemih smo na naših tleh prvič poslušali tako odkrito in brez filtra, skoraj zastrašujoče.DEJ_1303DEJ_1341

Podcenjujemo moč lobijev in agroindustrije. Max Bank je najprej postregel z dramatično statistiko lobiranja v evropskem parlamentu, katerega moč je civilna iniciativa v EU zelo podcenjevala (podrobnosti v okvirju). Ob navedbah Sharon Treat pa je hitro postalo jasno, da je vrag odnesel še zadnjo šalo. Odkar je od l. 1994 v veljavi trgovski sporazum NAFTA med Mehiko, Kanado in ZDA, je namreč padec kvalitete življenja v severni Ameriki dramatičen. Podala je primere iz države Maine, kjer si sicer čedalje bolj želijo ohraniti naravo in trajnostno kmetijstvo, v katerem bi mladi videli prihodnost, vendar je resnica žal taka, da jedo skoraj samo še umetno, skorajda strupeno hrano. Eden od skoraj neverjetnih podatkov: v državi Maine je peka domačega, zdravega kruha prepovedana! V sektorju živinoreje je samo v prvih dveh letih propadlo 90% malih kmetov. Danes štiri korporacije obvladujejo 82% celotne proizvodnje mesa, od tega dobri dve tretjini prašičereje. Kmetje pa se na sodiščih niti pritožiti ne smejo, četudi jim korporacije kratijo vse pravice! Živali se goji v grozljivo tesnih kletkah, pita s steroidi in pospeševalci rasti, na koncu se meso obdela še s kemijo, ki je v Evropi strogo prepovedana, in taka hrana bo prišla na naše mize, saj v ZDA ne poznajo takega označevanja živil kot mi, opozarja Sharon Treat.

Tihi napad ZDA na EU. Zanimiv je tudi podatek, da v Ameriki izdelka ni treba testirati, ampak ga izloči tržišče samo (razne organizacije), če sploh ga. Sharon Treat opozarja, da bodo ZDA preplavile evropski trg s poceni hrano, saj bodo v nasprotnem lahko korporacije preko mehanizma ISDS dokazovale, da jih evropski zakoni omejujejo. Podobno se lahko zgodi tudi z označevanjem hrane. In da to ni hec, dokazuje zdajšnji pritisk na Poljsko, ki še ima semena prave soje. Ta so konkurenčna gensko spremenjenim ameriškim semenom. Po sprejetju TTIP bodo Poljakom s patentnimi pravicami lahko prepovedali uporabo njihovega semena, ne glede na to, če bodo kot država proti (mehanizem ISDS). Podobno se bo zgodilo še z generičnimi zdravili, kar bo oklestilo minimalne pravice do zdravstvenega zavarovanja, ki je že tako prvo na udaru ob sprejetju sporazumov.

Grozljiva kanadska izkušnja s sporazumi. Nadaljevala je Maude Barlow in kot da že primeri iz ZDA niso dovolj zaskrbljujoči, je razodela strašno resnico iz Kanade. To nikakor ni več ista država, kot je bila, temveč je (po njenih besedah) samo še lutka v rokah ameriških korporacij, ki jih je v Kanadi zdaj že 42.000. Samo v zadnjih osmih letih so izgubili vrsto nekdanjih pravic, ki so se zdele prej nedotakljive. Nimajo več prostega dostopa do lastne vode, energentov (vso kvalitetno energijo so prisiljeni izvažati), gozdov (neomejena pa je sečnja za korporacije), omejena je svoboda medijev (ne sme se kritizirati korporacij), generičnih zdravil (zamenjujejo jih dragi originali) in vrsta socialnih ali zdravstvenih pravic. Postali so tretja najmočnejša proizvajalka GSO hrane na svetu, izgubili svoje male kmete, Quebec je postal največji primer frackinga na svetu (črpanje nafte iz plasti skrilavca) in predvsem je Kanada zdaj tarča mnogih sodnih tožb korporacij. Trenutno jih je več kot 600, ki preko 3200 ISDS mehanizmov vsi terjajo denar od države. Trenutna vsota zahtevkov je 1,75 milijarde evrov, pri čemer so jih izplačali že 135 milijonov.

Zaradi mehanizma ISDS lahko obubožajo. Samo pet specializiranih arbitrov iz Evrope, ZDA in Kanade, ki na enem samem procesu zaslužijo po milijon ali več dolarjev, je tako do zdaj zmagalo v 55% primerih tožb in so dobesedno ustvarili večmilijonski posel iz služenja korporacijam. V teh letih je 350.000 Kanadčanov (predvsem v proizvodnji) izgubilo delovna mesta in življenje je mnogo težje; BDP je Kanadi padel za 26%. Njihov sončni premier Justin Trudeau, kot se je slabšalno izrazila Maude Barlow, pa kot da nič ne vidi. Zdaj Kanadčani čakajo na nove zvezne volitve v upanju, da bo nova vlada odločnejša pri obrambi ekologije, naravnih dobrin in kvalitete življenja državljanov. Na koncu je dodala: “Tu, v Evropi in pri vas sem zato, da vas v svojem, našem in imenu boga prosim, da zavrnete oba sporazuma, posebej pa ne spreglejte nevarnosti CETE!”

CETA je še večja grožnja EU demokraciji. Pred čim nas torej svari ta borka za pravico do vode, imetnica 12 častnih doktoratov in avtorica 17 knjig? Posebej pred tem, da slučajno ne bi nasedli zgodbi, češ da je sporazum TTIP ‘hudoben’, medtem ko je CETA, ker stoji zadaj Kanada, ‘prijazen’ sporazum! Na tak način je sporazum NAFTA, podaljšek sporazuma CUSTA iz l. 1989, počasi obrnil Mehiko proti Kanadi in odprl pot korporacijam. Na vprašanje iz občinstva, ali naj se potemtakem določbe TTIP-a spremenijo ali kar popolnoma zavržejo, je Maude Barlow odgovorila preprosto: “Glede na to, da imajo pri obeh sporazumih edino korist korporacije, res samo te, da v njem ni določb o varovanju narave, splošnih koristi za družbo, trajnostno naravnanem gospodarstvu, izboljšanih pogojih za človeka in podobno, ne vidim razloga, zakaj bi ga sploh potrebovali. Bolje, da začnemo sklepati nov, bolj ljudski sporazum, ki bo vsem na zemlji prinesel blaginjo in ne samo peščici elite!” Ni kaj dodati.

Kako kaže? Le upamo lahko, da je njuno agitiranje od Rima (Italijani so bili sprva močno za, pa je zaradi GSO popularnost močno padla), po Nemčiji (od prejšnjih 55% Nemcev jih zdaj samo še 17% verjame v sporazuma) do Varšave (Poljaki dobesedno trepetajo pred sporazumoma) in EU parlamenta obrodilo sadove. Tudi v Romuniji, Franciji in posebej v Avstriji so ljudje močno proti sporazumoma, kot nam je zatrdila ena od poslušalk okrogle mize in predstavnica društva za varstvo potrošnikov SLO ter dodala, da je žalostno, da za poprečni 0,09% dvig BDP-ja v Evropi sploh sprejemamo ta 6000 strani dolg dokument.

Sharon Treat je na koncu dodala še čustveni stavek: “Ob vseh težavah, ki jih imate z migracijo, recesijo in nezaposlenostjo, vam Američani res ne želimo povzročati dodatnih sivih las še preko sporazuma TTIP!” Tudi v Ameriki je po njenih informacijah odstotek podpore podpisu padel (iz 33 na 18%) in dva predsedniška kandidata (Sanders in Clinton) sta strogo proti, a to nikakor ne pomeni, da bi lahko mirno spali! Govorci so namreč dodali, da po preverjenih informacijah za sprejemanjem TTIP v Evropi stoji predvsem nemški minister za finance, ki s tem obljublja Nemcem gospodarski polet do nebes. A že vnaprej ve, da bo sporazum TTIP vsaj Grčiji in celotni Vzhodni Evropi (tudi nam) prinesel močan padec BDP. Nemčija zato že obljublja posebne kompenzacije, da bi preprečila miniranje sporazuma. A ker gre predvsem za stranko socialdemokratov in so celo konzervativci proti sporazumu, po trditvah Maxa Banka tudi nemški državljani podobno kot Kanadčani tiho čakajo na volitve in morebitno spremembo politične barve oblastnikov. Toda Merklova, ki pritiska tudi na Hollanda, medtem močno navija in pritiska za sporazum. Je torej še upanje za svetlo prihodnost demokratične poti Evrope? To bo pokazala prihodnost.

Grozljivi mehanizem ISDS. Primer, ki te dni kroži po aktivističnih, ne pa medijskih straneh, je tožba zoper Kolumbijo v višini 16.5 milijarde dolarjev. Zakaj? Vlada Kolumbije je zaustavila gradnjo rudnika zlata v amazonskem pragozdu, ki bi zaradi tega izginil. Ameriška korporacija Tobie Mining & Energy co., ki je zelo prisotna tudi pri pogajanju o TTIP, si poleg zlata v kolumbijskem gozdu očitno želi še začetni kapital in je preko določbe ISDS sprožila tožbo. Če mislite, da bo Kolumbija tožbo gladko dobila, ste optimist. Primeri kažejo, da 60% tovrstnih tožb vlade izgubijo in s tem ogromno davkoplačevalskega denarja. Če ni denarja, se še braniti ne moreš.

Krut je tudi naslednji primer. Podjetje Nestle že 30 let nezakonito črpa vodo v Kaliforniji. Posledično je krivec za izjemno sušo v tej državi, kajti v izogib tožbi in stroškom je Kalifornija pokleknila in podaljšala dovoljenje. To morebiti čaka tudi Slovenijo po letu 2017, če bo ISDS znotraj TTIP sprejet, čeprav so ta pravni mehanizem preimenovali v ICS.

Lobisti uničujejo demokratične zakonodajne vzvode Evrope. Trenutno korporacijski lobisti pritiskajo na evropski parlament, da bi podobne dokumente, kot so Panamski (o davčnih oazah), označili za gospodarsko vohunjenje in s tem nezakonite. Tako bi lahko v prihodnosti izvajali pritisk na nevladne organizacije in novinarje ter jih tožili, če bi tovrstne informacije dali v javnost. Ne samo utišanje civilne družbe, to pomeni tudi, da korporacije lahko delujejo izven sodnega sistema. Trenutno se proti temu bojujejo nevladniki, kot so Corporate Europe Observatory, Xnet in WeMove.

Resnica o lobiranju v EU parlamentu. Statistično gledano deluje shema glede sprejemanje TTIP-a tako, kot da se samo 4% civilne družbe zanj sploh zanima (več ali manj so vsi proti!), 92% interesa pa prihaja iz privatnih gospodarskih združenj, alias korporacij, vsaj glede na število lobistov in moč njihovega pritiska. Statistika obenem govori o 560 primerih večjega lobiranja, 15 do 30.000 lobistov – podatek iz l. 2003, ki zaslužijo milijardo eurov (2,55 milijarde $ v ZDA) in od tega jih izhaja cca 70% iz gospodarskih združenj (korporacije), 10% iz vrst akademikov ali strokovnjakov in 10% predstavnikov civilne družbe. Če primerjamo te neenakost dalje, je “opozicija” – civilna družba in znanstvena stroka) tako šibka, da je na “plači” EU parlamenta 150 lobistov iz vrst “strokovnjakov”, 20 iz skupine Friend of Earth Europe (društvo Prijatelji Zemlje) in 10 iz Greenpeace EU. Ti imajo proti sebi na tisoče korporacijskih lobistov, od katerih jih deluje neprijavljeno 30%. Ti delujejo t. im. “Undercover” (prikrito). Zato je še težje slediti podkupovanju odločevalcev.

Od l. 2014 do 2016 so glede TTIP-a izvedli 317 velikih odprtih srečanj, od teh jih je bilo 283 samo za poslovni svet 21 s civilno družbo in 13 z nevladnimi organizacijami.

Podpis je za nas nesprejemljiv. Okroglo mizo, na kateri smo videli tudi nekaj članov državnega zbora, je organizirala nevladna organizacija Umanotera, ki že leta opozarja na problem sporazumov. Njen predstavnik Andrej Gnezda: “Dvanajst krogov dogovarjanj okoli sporazuma TTIP je že za nami in teče trinajsti. Dogovori za sporazum CETA so zaključeni, zdaj so na vrsti vlade vseh 28 držav članic in Svet EU. Sicer Evropska Komisija vztraja, da nacionalni odbori ne bi imeli vloge pri sprejemanju in bi vpis v evropsko ustavo avtomatsko pomenil vpise tudi v ustave držav članic. Prve resne debate o CETI bodo v Bruslju 13. maja, kjer komisija pričakuje neformalna stališča,” in dodal, da je naš minister Počivalšek glede omenjenih sporazumov povedal: “Slovenija sporazumov kot takih ne more sprejeti, saj bi to pomenilo preveliko nevarnost, padec suverenosti. Posebej nas ogroža mehanizem ISDS, ki so ga elegantno preimenovali v ICS, brez spremembe vsebine!”

Kaj se res dogaja po EU? Če še kdo ne razume, kaj se zares dogaja po svetu, naj si prebere knjigi M. Štefančiča – Kdor prej umre, bo dalj časa mrtev in Počnite, kar hočete, samo ubogajte! Obe kruto obelodanita trike neoliberalizma, s katerimi elita drži niti sveta!

 

Vlada podpira nadaljnja pogajanja o sporazumu TTIP

Vlada vidi možnosti za gospodarski razvoj v sodelovanju z ZDA
5. maj 2016 ob 16:54,
zadnji poseg: 5. maj 2016 ob 17:34
Ljubljana – MMC RTV SLO

Vlada je potrdila nadaljnjo podporo pogajanjem o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU-jem (TTIP). Si pa vlada želi čim bolj transparentnih pogajanj, kjer se “Slovenija zavzema za previdnost in daje vsebini sporazuma prednost pred hitrim koncem pogajanj“.

Vlada je stališče do TTIP-a sprejela ob potrjevanju izhodišč za udeležbo delegacije na zasedanju Sveta EU-ja za zunanje zadeve, ki bo 13. maja v Bruslju. Tam bodo namreč obravnavali stanje pogajanj o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu med EU-jem in ZDA.

Ostajajo zadržki
Sicer vlada poudarja, da ima Slovenija v okviru pogajanj precej zadržkov glede posameznih področij sporazuma, zlasti na področju investicij, regulatornega sodelovanja, sanitarnih zahtev in kmetijstva. Slovenija pa nasprotuje tudi kakršnemu koli nižanju standardov in zahteva zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov.

Vlada je povečala osnovni kapital DUTB za 4,61 milijona evrov oziroma za 2.305.000 delnic. Razlog za dokapitalizacijo so nove naloge DUTB pri prestrukturiranju podjetij in prenos terjatev države do Cimosa na DUTB.

Slovenija želi ohraniti tudi stopnjo varstva potrošnikov in obstoječo raven standardov, predvsem na področju gensko spremenjenih organizmov, prepovedi uporabe rasnih hormonov pri reji živali in prepovedi razkuževanja mesa s klorovimi pripravki ali ostanki pesticidov.

Kljub zadržkom pa vlada vztraja, da sporazum prinaša nove možnosti za slovensko gospodarstvo, čeprav je študija, ki jo je pred letom dni naročila vlada, pokazala majhne, a negativne vplive podpisa sporazuma. Vlada bo zato naročila izvedbo še ene študije, za katero verjamejo, da bo pokazala tudi priložnosti.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/