AAG pisala poslancem DZ RS zaradi vetrnih elektrarn


Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Zadeva: Predlog za umik določbe n) 3.č člena Dopolnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Povzročitev škode in bistvena kršitev temeljnih načel Energetskega zakona, Zakona o varstvu okolja in Aarhuške konvencije.

clip_image004

Alpe Adria Green v sodelovanju z Civilno iniciativo Brkini ter Civilno iniciativo za zaščito Senožeških Brd, poziva vse poslance DZ, da skrbno preučite omenjene kršitve in odpravite nepravilnosti v predlogu zakona in sicer:

1. Na dnevnem redu 17. seje Državnega zbora, točka 4. je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), druga obravnava, EPA 995-VII.

2. Šele za sejo vlade 7.1.2016 je bila vnesena določba n) v 3.č člen v gradivo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (stran 12/13 in druge strani v besedilu):

n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. (Opomba: termin ”mala” zavaja, po SSKJ beseda pomeni prostorsko dimenzijo – majhen, v resnici je izjemno velik industrijski objekt).

3. Državni svet je ugotovil: ”Državni svetniki ugotavljajo, da gradnja vetrnih elektrarn pomeni degradacijo kmetijskih zemljišč, četudi gre za zemljišča z boniteto manj kot 35.” Opozarjamo, da je Slovenija po kmetijskih površinah na prebivalca (800 ha/preb.) globoko pod evropskim povprečjem (2.000 ha/preb.), kot kaže Študija prof. Lobnika (Biotehnična fakulteta, Ljubljana)

4. VE so problem. To je dejstvo, s katerim se strinjajo vse države, kjer so jih postavili. Na svetu se preko 2000 civilnodružbenih gibanj (npr: www.epaw.org, ipd.) bori proti postavitvi le-teh, prav tako pa se zagovarja trdna in dokazljiva načela o tem, da VE NISO sprejemljive z vidika reševanja podnebnih sprememb. Sprožajo vrsto zdravstvenih, okoljskih in energetskih vprašanj. Na vseh teh področjih danes z dokazi VE PADEJO in se zlomijo. Po svetu potekajo številne tožbe prizadetih in strtih ljudi, saj le-ti ne morejo živeti v njihovi bližini. Nizkofrekvenčni hrup povzroča t.i. sindrom vetrnih turbin, narava je za vedno uničena, saj gre za grob poseg v okolje, pri čemer se seče po cele gozdove, ki so kljub preprostosti – resnična rešitev podnebnih sprememb. Gozdovi so pljuča sveta. Le-ti najbolj problematičen toplogredni plin ogljikov dioksid, dobesedno pojedo, v zameno pa nam proizvajajo kisik, nujen za preživetje nas – ljudi in drugih živih bitij. Poleg naštetega so energetsko neučinkovite, zaradi nestalnega vira vetra – veter ne piha neprenehoma. Še v državah, kot so Irska, Nizozemska in Nemčija danes z dokazi trdijo, da so VE izgubljen in propadel posel. Najbolj pa bodejo vedno znova bolni ljudje, napol presekane ptice in za vedno uničena narava – polja smrti.

5. Slovenija po svoji lepoti in biološki raznovrstnosti prednjači pred vsemi svetovnimi državami. Naša majhnost nam služi kot naša veličina. Na tem majhnem prostoru združujemo raznolikost podnebij in pokrajin. Kot prebivalci svetovnega fenomena Škocjanskih jam, vam lahko povemo iz prve roke, da gre za neverjeten odziv s strani turistov, ki neprenehoma ponavljajo, kako so presunjeni nad našim mirom in lepoto zelene narave. Tukaj ste, da branite naš največji zaklad – naravo. Od nje je odvisno naše preživetje in preživetje prihodnjih rodov. Od tega je odvisna naša kakovost življenja. Zagovarjamo razvoj, ki uvaja mehak pristop trajnostnega turizma, v kmetijstvu pa zagovarja potenciranje prehranske samopreskrbe. Slovenija ni polje smrti, Slovenija je naša dežela! Zelena dežela, ki spoštuje vsako ped zemlje! To je naša – samostojna pot, pot po kateri moramo hoditi, saj so jo hodili za nas že naši predniki. Za sebe in naše otroke!

6. Priložene so fotografije primerljive (0,9 MW) vetrne elektrarne pri Razdrtem ter temeljev in del potrebnih zravnanih servisnih površin. Dodati je treba še servisno cesto za več deset tonske tovore izrednih dimenzij in elektro objekte s priključitvijo na omrežje. Gre za nesprejemljivo in škodljivo industrijsko postrojenje, industrijsko cono, lahko tudi več deset vetrnih elektrarn, ograjeno zaradi nevarnosti in ne za kmetijski objekt, kot je čebelnjak, kozolec in drugi kmetijski objekti.

7. Opozarjamo na nesprejemljivo degradacijo kulturne krajine Slovenije, še posebej Primorske, kar kmetijske površine so. Poleg škode kmetijstvu pomenijo nebotični (do 70 m) stolpi vetrnic tudi neodpravljivo škodo podeželju in izredno pomembni gospodarski panogi: zelenemu, trajnostnemu, sonaravnemu turizmu z dobrimi in stalnimi delovnimi mesti, še posebej za mladino.

8. Z določbo n) je grobo kršena Strategija prostorskega razvoja Slovenije OdSPRS, UlRS 76/2004 v točki 3. Razvoj krajine, alinea (9):

(9) Spodbuja se take prostorske rešitve in programe, ki omogočajo dolgoročno ohranitev prostorskih kvalitet, zavrača pa razvojne pobude, ki temeljijo le na kratkoročnih ekonomskih koristih in onemogočajo vzpostavitev kvalitetnih prostorskih rešitev. Na območjih, kjer je cilj trajna ohranitev krajinske prepoznavnosti, kulturne in biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot ter doživljajskih kvalitet, se spodbuja primerne dejavnosti.”

9. Z določbo n) je grobo kršen Energetski zakon (UL RS, št. 17/14 in 81/15, EZ-1) v temeljnem načelu prioritete (7.člen/(1) načelo prioritete), torej, da ima varčevanje prednost pred novimi viri. Slovenija je še zelo potratna z elektriko.

clip_image006

II. poglavje: TEMELJNA NAČELA

7. čl.

(načelo prioritete)

(1) Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo.

Vso slučajno, nezanesljivo, pač po vetru in tudi sicer nekvalitetno elektriko vetrnih elektrarn lahko prihranimo. Elektro sistem je državna last in prelaganje odgovornosti za splošno kršitev EZ-1 na občine z zakonskim omogočanjem take kršitve je nadaljnja kršitev.

10. Določba n) pomeni tudi kršenje načel trajnostnega razvoja (3.člen EZ-1: namen), ki ne dovoljujejo nepovratne degradacije kmetijske zemlje in kulturnega prostora, če ni nujno za našo generacijo. Vetrnice niso nujne po nobenem predpisu. Kvalitetne elektrike je dovolj. Načela trajnosti omogočajo zato ohranitev kmetijske zemlje in kulturnega prostora za naslednje generacije, ki naj se po svoje odločajo.

3. člen

(namen zakona)

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja.

11. Vetrne elektrarne niso zaukazane Sloveniji z nobeno evro direktivo. Evropska direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz OVE ne zahteva vetrnih elektrarn pač pa izbiro OVE prepušča državam. Še več, omogoča državam, da sofinancirajo OVE v drugih državah in jim delež šteje v odstotek OVE! S tem lahko Slovenija ohrani kvalitete svojega podeželskega prostora za turistični razvoj.

12. Nujno moramo opozoriti tudi na nesprejemljiv odliv velikih vsot denarja v tujino (Nemčijo, od tam sta obe vetrnici pri nas). Ena VE do 1 MW stane okrog 1 milijon evrov in poplačilo gre iz naših subvencij, te pa iz naših elektro računov. Cena elektrike iz VE je 95 €/MWh, borzna okoli 30 €/MWh. Ali se iz slabe zgodbe o 150 milijonih evrov letno za sončne elektrarne nismo nič naučili? V 15 letih (pogodbe) bo to za nov TEŠ6, z enormno ceno sončne elektrike, po učinku in kvaliteti elektrike pa niso vredne niti ene hidroelektrarne. Cenejše elektrike imamo v Sloveniji dovolj ! VE ne morejo zamenjati niti ene klasične elektrarne, niti zmanjšati količine pokurjenega premoga! Koliko sta ga obe obstoječi VE v Sloveniji? O tem nihče nič!

13. Postopek sprejemanja določbe n) pomeni kršitev Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in Aarhuške konvencije. Vetrne elektrarne imajo velik vpliv na okolje in na ljudi. Zato bi Predlog Zakona z določbo n) moral biti v javni razpravi najmanj 30 dni (ZVO-1, 34a. člen – Sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov).

14. Predlog zakona brez določbe n) je bil v javni razpravi 30 dni v času od objave (od 10. februarja 2015 do 12. marca 2015). V javno razpravo mora predpis v času, ko so še vse možnosti odprte. Odbor za kmetijstvo pa je dal javnosti v mnenje že v postopku druge obravnave (le amandmaji štejejo) le 1 dan (25.2.2016), kjer je določba n) že bila vpisana (verzija 4 predloga zakona, sprejeta 7.1.2016 na seji vlade).

15. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. marca 2016 obravnaval predlog zakona in ga z določenimi amandmaji sprejel. Sporne določbe ni umaknil iz predloga zakona, navkljub:

− negativnem mnenju CI Brkini in CI za zaščito Senožeških Brd,

− negativnem mnenju Skupine Odgovorno do okolja,

− negativnem mnenju Državnega sveta,

− amandmaju poslanske skupine Združena Levica za umaknitev sporne določbe iz predloga zakona.

16. Doslej nismo dobili niti od ministrstva za infrastrukturo niti od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovora ZAKAJ bi morali imeti v Sloveniji VE! Kakšen učinek imajo?

17. Vetrne elektrarne NE SODIJO v Zakon o kmetijskih zemljiščih. Pozivamo vas, da UMAKNETE določbo n) v 3.č členu iz ZKZ-E.

18. Opozarjamo, da za VE ni ustrezne zakonodaje s področja hrupa, minimalne oddaljenosti od bivališč, niti strojev, ki obratujejo na prostem. Zato predlagamo moratorij za VE do nadaljnjega. Obratovanje VE z infra hrupom pri Dolenji vasi že škoduje zdravju prebivalcev, ki so med 900 in 1.000 m oddaljeni od VE !!!

19. Priloga: fotografije vetrne elektrarne (VE) pri Razdrtem, tudi faza temelja in manjši del servisnih površin, vse to nepovratno uniči kmetijske površine. Smo tako bogati s kmetijsko zemljo. Tudi večina gozdnih zemljišč je pod boniteto 35. Jih bomo sekali na grebenih Primorske? Čemu?

S spoštovanjem,

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

 

 

clip_image008

clip_image010

clip_image012

clip_image014

Dodana je fotografija gradnje mikro VE (do 50 kW in do 15 m) v kraju Laže, ki pa že nekaj mesecev ne dela zaradi hrupa, kmetovalec pa je dobil preko 20.000 evrov nepovratnih sredstev!

POVEZAVA:

DA SE NAREDITI OKOLJU PRIJAZNO VETERNO ELEKTRARNO, ČE NE OBSTAJA SAMO NTERES PO DOBIČKU:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/zelena-lista-od-leta-2013/

Energetika.NET SLO

http://www.energetika.net/novice/clanki/alpe-adria-green-slovenija-ne-potrebuje-vetrnih-elektrarn

Alpe Adria Green: Slovenija ne potrebuje vetrnih elektrarn!

Datum: 24. marec 2016 Avtor: Simona Drevenšek Kategorija: Članki
Tema: OVE in URE

Nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) je poslankam in poslancem Državnega zbora poslala pismo, v katerem predlaga umik določbe 3. člena Dopolnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), ki zadeva male vetrne elektrarne do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. Menijo, da bo slednji povzročil škodo, saj termin »mala« zavaja. »Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) beseda pomeni prostorsko dimenzijo majhen, v resnici je izjemno velik industrijski objekt,« so zapisali. Trdijo tudi, da uredba krši temeljna načela Energetskega zakona, Zakona o varstvu okolja in Aarhuške konvencije. Zato pozivajo, da se odločbo iz zakona umakne, saj »vetrne elektrarne ne sodijo v Zakon o kmetijskih zemljiščih«, prav tako predlagajo moratorij na vetrnice dokler ne bo ustrezne zakonodaje s področja hrupa glede vetrnic.

V AAG opozarjajo, da je državni svet ugotovil, da »gradnja vetrnih elektrarn pomeni degradacijo kmetijskih zemljišč, četudi gre za zemljišča z boniteto manj kot 35«, v organizaciji pa dodajajo, da je Slovenija po kmetijskih površinah na prebivalca – te znašajo 800 hektara na prebivalca (ha/preb.) globoko pod evropskim povprečjem, ki znaša 2.000 ha/preb.), kot kaže študija Franca Lobnika z ljubljanske Biotehnične fakultete.
V AAG so do vetrnih elektrarn kritični. Prepričani so, da so problematične, pri čemer se sklicujejo na vse države, ki so jih postavile, a kot smo poročali z nedavne energetske konference v Nemčiji, temu ni tako (VEČ). Kot smo poročali TU, tudi skoraj ni države, ki ne bi vlagala v energetske vire, ki obstajajo v državi pa tudi, da večinoma integracijo več OVE v omrežje otežuje predvsem nasprotovanje javnosti pri širjenju električnega omrežja (VEČ).
Pri AAG med argumenti proti vetrnim elektrarnam navajajo, da je na svetu preko 2.000 civilnodružbenih gibanj bori proti postavitvi vetrnih elektrarn in da »vetrnice niso sprejemljive z vidika reševanja podnebnih sprememb« ter da »sprožajo vrsto zdravstvenih, okoljskih in energetskih vprašanj«. Danska, kjer so vetrnice že leta del energetske mešanice, se s tem ne bi strinjala – kot smo poročali v članku Nasprotovanje javnosti otežuje širitev omrežja; regulatorji oklevajo, so ljudje večinoma proti daljnovodom in ne vetrnicam kot takim.
»Po svetu potekajo številne tožbe prizadetih in strtih ljudi, saj le-ti ne morejo živeti v njihovi bližini. Nizkofrekvenčni hrup povzroča t.i. sindrom vetrnih turbin, narava je za vedno uničena, saj gre za grob poseg v okolje, pri čemer se seka cele gozdove, ki so rešitev podnebnih sprememb. Gozdovi so pljuča sveta,« zatrjujejo v AAG. Poleg tega bi lahko umestitve več vetrnih elektrarn ogrozile razvoj podeželja in turizem, so prepričani.
Skrbi jih tudi gradnja morebiti potrebne nove infrastrukture za umeščanje vetrnic kot primer pa navajajo 0,9-megavatno vetrno elektrarno pri Razdrtem: »Gre za nesprejemljivo in škodljivo industrijsko postrojenje, industrijsko cono, lahko tudi več deset vetrnih elektrarn, ograjeno zaradi nevarnosti in ne za kmetijski objekt, kot je čebelnjak, kozolec in drugi kmetijski objekti.«
AAG je vprašanja zakaj bi morali imeti v Sloveniji vetrne elektrarne in kakšen je njihov učinek naslovil tudi na Ministrstvo za infrastrukturo niti in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a odgovora niso prejeli, so še zapisali.

 

 

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.