DVO-BLED – PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE OBČINE BLED


DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

VABI NA PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE

OBČINE BLED

31.MAREC OB 18h V KNJIŽNJICI BLAŽA KUMERDEJA

clip_image002

vir:mobilni gis občine Bled

V besedi in sliki vam bom predstavila moj projekt spoznavanja kulturne dediščine Koritna, Bodešč, Ribna, Sela, Kupljenika, Bohinjske Bele, Slamnikov in Zasipa.

Vljudno vabljeni Maja Vrtačnik

Inšpekcije ne gane črno odlagališče azbestne kritine


Strupena azbestna kritina, že nekoliko poraščena z mahom, 
ter zarjavele pločevinke po vsej verjetnosti že dlje časa 
onesnažujejo porozno kraško površje v gozdu blizu  mejnega 
prehoda Lipica. Nanje so inšpekcijo opozorili okoljevarstveniki, vendar  se slednja odziva počasi.
Strupena azbestna kritina, že nekoliko poraščena z mahom, ter zarjavele pločevinke po vsej verjetnosti že dlje časa onesnažujejo porozno kraško površje v gozdu blizu mejnega prehoda Lipica. Nanje so inšpekcijo opozorili okoljevarstveniki, vendar se slednja odziva počasi.

Foto: Alpe Adria Green

Nezakonito odloženi azbestni odpadki, ki so jih okoljevarstveniki pred dvema tednoma našli v bližini Lipice, niso prepričali inšpektorice v Kopru, da bi nemudoma naročila sanacijo odlagališča. Dosledno se namreč drži postopka. Medtem pa azbestne snovi pronicajo skozi porozno kraško površje in zastrupljajo vire pitne vode.

Foto: Alpe Adria Green

LIPICA >Člani ekološke patrulje okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) so v neposredni bližini mejnega prehoda Lipica pred dvema tednoma odkrili divje odlagališče. “Poleg veliko zarjavelih pločevink, ki so verjetno še iz obdobja nekdanje Jugoslavije, smo našli tudi drobljeno kritino iz azbesta. Ta je nevarna in lahko onesnaži kraške vodne vire,” je povedal predsednik AAG Vojko Bernard.

Sami morajo iskati parcelne številke

Najdbo je z dopisom in fotografskim dokaznim materialom nemudoma prijavil okoljski inšpekciji v Kopru. Ob tem jih je prosil, naj mu sporočijo, kako se bodo lotili sanacije divjega odlagališča nevarnih azbestnih odpadkov. Vendar je namesto navedb konkretnih ukrepov v odgovor (sicer še isti dan) dobil le formalno pojasnilo, da tovrstna prijava ni dovolj za sprožitev postopka sanacije, ampak se lahko šteje le kot pobuda za morebitno uvedbo inšpekcijskih postopkov.“Inšpektorica za okolje bo ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi in glede na določen vrstni red obravnave prijav,”so z okoljskega inšpektorata zapisali Bernardu v odgovor.

Ob tem so ga še prosili, naj prijavo dopolni tako, da jim posreduje številke parcel, kjer so odkrili nelegalno odlagališče, ker sicer ne bodo mogli najti lastnika. “Ker v konkretnem primeru povzročitelj čezmernega obremenjevanja okolja ni znan, je za odstranitev odpadkov odgovoren lastnik ali drugi posestnik zemljišča,” je dodala inšpektorica za okolje Daša Janežič.

Koprska inšpekcija manj odzivna

Bernard se nad temi besedami čudi: “Ne razumem, zakaj moramo mi iskati številke parcel. Nismo najbolj vešči v tem. Za to nezakonito odlagališče smo izvedeli od svojih znancev s Krasa in se takoj odzvali z ogledom terena in dopisom inšpekciji.” Okoljevarstvenik ob tem še pove, daso ostale enote inšpektorata po Sloveniji veliko bolj odzivne kot koprska.“Nisem optimist, da bi se način dela pri tej inšpekciji z leti kaj spremenil. Ugotavljam, da je odnos do okoljevarstvenikov še slabši, kot je bil, njihov odnos do onesnaževalcev pa vse bolj prijazen,” ne skriva razočaranja.

Z inšpektorata nam na vprašanje, ali niso azbestni odpadki v občutljivem kraškem okolju dovolj velik razlog za takojšnjo sprožitev sanacije, niso dali jasnega odgovora. Dejali so le: “V skladu s pravili dela inšpektorata morajo inšpektorji vse prejete prijave razvrstiti po vnaprej določenih kriterijih in nato opravljati nadzor po tako določenem vrstnem redu. Tako je bilo narejeno tudi v konkretnem primeru.”

LEA KALC FURLANIČ

Voščilnica za VELIKONOČNE PRAZNIKE


znak_AAG

-U ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, želim vam sretan i blagoslovljen Uskrs

-Im Auftrag der internationalen organisation Alpe Adria Green, ich wünsche Ihnen ein Frohes Osterfest

-A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN, vuoi  serena Pasqua

-On behalf of the international organizations ALPE ADRIA GREEN wish you Happy Easter

-V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

velika noč

AAG pisala poslancem DZ RS zaradi vetrnih elektrarn


Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Zadeva: Predlog za umik določbe n) 3.č člena Dopolnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Povzročitev škode in bistvena kršitev temeljnih načel Energetskega zakona, Zakona o varstvu okolja in Aarhuške konvencije.

clip_image004

Alpe Adria Green v sodelovanju z Civilno iniciativo Brkini ter Civilno iniciativo za zaščito Senožeških Brd, poziva vse poslance DZ, da skrbno preučite omenjene kršitve in odpravite nepravilnosti v predlogu zakona in sicer:

1. Na dnevnem redu 17. seje Državnega zbora, točka 4. je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), druga obravnava, EPA 995-VII.

2. Šele za sejo vlade 7.1.2016 je bila vnesena določba n) v 3.č člen v gradivo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (stran 12/13 in druge strani v besedilu):

n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. (Opomba: termin ”mala” zavaja, po SSKJ beseda pomeni prostorsko dimenzijo – majhen, v resnici je izjemno velik industrijski objekt).

3. Državni svet je ugotovil: ”Državni svetniki ugotavljajo, da gradnja vetrnih elektrarn pomeni degradacijo kmetijskih zemljišč, četudi gre za zemljišča z boniteto manj kot 35.” Opozarjamo, da je Slovenija po kmetijskih površinah na prebivalca (800 ha/preb.) globoko pod evropskim povprečjem (2.000 ha/preb.), kot kaže Študija prof. Lobnika (Biotehnična fakulteta, Ljubljana)

4. VE so problem. To je dejstvo, s katerim se strinjajo vse države, kjer so jih postavili. Na svetu se preko 2000 civilnodružbenih gibanj (npr: www.epaw.org, ipd.) bori proti postavitvi le-teh, prav tako pa se zagovarja trdna in dokazljiva načela o tem, da VE NISO sprejemljive z vidika reševanja podnebnih sprememb. Sprožajo vrsto zdravstvenih, okoljskih in energetskih vprašanj. Na vseh teh področjih danes z dokazi VE PADEJO in se zlomijo. Po svetu potekajo številne tožbe prizadetih in strtih ljudi, saj le-ti ne morejo živeti v njihovi bližini. Nizkofrekvenčni hrup povzroča t.i. sindrom vetrnih turbin, narava je za vedno uničena, saj gre za grob poseg v okolje, pri čemer se seče po cele gozdove, ki so kljub preprostosti – resnična rešitev podnebnih sprememb. Gozdovi so pljuča sveta. Le-ti najbolj problematičen toplogredni plin ogljikov dioksid, dobesedno pojedo, v zameno pa nam proizvajajo kisik, nujen za preživetje nas – ljudi in drugih živih bitij. Poleg naštetega so energetsko neučinkovite, zaradi nestalnega vira vetra – veter ne piha neprenehoma. Še v državah, kot so Irska, Nizozemska in Nemčija danes z dokazi trdijo, da so VE izgubljen in propadel posel. Najbolj pa bodejo vedno znova bolni ljudje, napol presekane ptice in za vedno uničena narava – polja smrti.

5. Slovenija po svoji lepoti in biološki raznovrstnosti prednjači pred vsemi svetovnimi državami. Naša majhnost nam služi kot naša veličina. Na tem majhnem prostoru združujemo raznolikost podnebij in pokrajin. Kot prebivalci svetovnega fenomena Škocjanskih jam, vam lahko povemo iz prve roke, da gre za neverjeten odziv s strani turistov, ki neprenehoma ponavljajo, kako so presunjeni nad našim mirom in lepoto zelene narave. Tukaj ste, da branite naš največji zaklad – naravo. Od nje je odvisno naše preživetje in preživetje prihodnjih rodov. Od tega je odvisna naša kakovost življenja. Zagovarjamo razvoj, ki uvaja mehak pristop trajnostnega turizma, v kmetijstvu pa zagovarja potenciranje prehranske samopreskrbe. Slovenija ni polje smrti, Slovenija je naša dežela! Zelena dežela, ki spoštuje vsako ped zemlje! To je naša – samostojna pot, pot po kateri moramo hoditi, saj so jo hodili za nas že naši predniki. Za sebe in naše otroke!

6. Priložene so fotografije primerljive (0,9 MW) vetrne elektrarne pri Razdrtem ter temeljev in del potrebnih zravnanih servisnih površin. Dodati je treba še servisno cesto za več deset tonske tovore izrednih dimenzij in elektro objekte s priključitvijo na omrežje. Gre za nesprejemljivo in škodljivo industrijsko postrojenje, industrijsko cono, lahko tudi več deset vetrnih elektrarn, ograjeno zaradi nevarnosti in ne za kmetijski objekt, kot je čebelnjak, kozolec in drugi kmetijski objekti.

7. Opozarjamo na nesprejemljivo degradacijo kulturne krajine Slovenije, še posebej Primorske, kar kmetijske površine so. Poleg škode kmetijstvu pomenijo nebotični (do 70 m) stolpi vetrnic tudi neodpravljivo škodo podeželju in izredno pomembni gospodarski panogi: zelenemu, trajnostnemu, sonaravnemu turizmu z dobrimi in stalnimi delovnimi mesti, še posebej za mladino.

8. Z določbo n) je grobo kršena Strategija prostorskega razvoja Slovenije OdSPRS, UlRS 76/2004 v točki 3. Razvoj krajine, alinea (9):

(9) Spodbuja se take prostorske rešitve in programe, ki omogočajo dolgoročno ohranitev prostorskih kvalitet, zavrača pa razvojne pobude, ki temeljijo le na kratkoročnih ekonomskih koristih in onemogočajo vzpostavitev kvalitetnih prostorskih rešitev. Na območjih, kjer je cilj trajna ohranitev krajinske prepoznavnosti, kulturne in biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot ter doživljajskih kvalitet, se spodbuja primerne dejavnosti.”

9. Z določbo n) je grobo kršen Energetski zakon (UL RS, št. 17/14 in 81/15, EZ-1) v temeljnem načelu prioritete (7.člen/(1) načelo prioritete), torej, da ima varčevanje prednost pred novimi viri. Slovenija je še zelo potratna z elektriko.

clip_image006

II. poglavje: TEMELJNA NAČELA

7. čl.

(načelo prioritete)

(1) Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo.

Vso slučajno, nezanesljivo, pač po vetru in tudi sicer nekvalitetno elektriko vetrnih elektrarn lahko prihranimo. Elektro sistem je državna last in prelaganje odgovornosti za splošno kršitev EZ-1 na občine z zakonskim omogočanjem take kršitve je nadaljnja kršitev.

10. Določba n) pomeni tudi kršenje načel trajnostnega razvoja (3.člen EZ-1: namen), ki ne dovoljujejo nepovratne degradacije kmetijske zemlje in kulturnega prostora, če ni nujno za našo generacijo. Vetrnice niso nujne po nobenem predpisu. Kvalitetne elektrike je dovolj. Načela trajnosti omogočajo zato ohranitev kmetijske zemlje in kulturnega prostora za naslednje generacije, ki naj se po svoje odločajo.

3. člen

(namen zakona)

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja.

11. Vetrne elektrarne niso zaukazane Sloveniji z nobeno evro direktivo. Evropska direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz OVE ne zahteva vetrnih elektrarn pač pa izbiro OVE prepušča državam. Še več, omogoča državam, da sofinancirajo OVE v drugih državah in jim delež šteje v odstotek OVE! S tem lahko Slovenija ohrani kvalitete svojega podeželskega prostora za turistični razvoj.

12. Nujno moramo opozoriti tudi na nesprejemljiv odliv velikih vsot denarja v tujino (Nemčijo, od tam sta obe vetrnici pri nas). Ena VE do 1 MW stane okrog 1 milijon evrov in poplačilo gre iz naših subvencij, te pa iz naših elektro računov. Cena elektrike iz VE je 95 €/MWh, borzna okoli 30 €/MWh. Ali se iz slabe zgodbe o 150 milijonih evrov letno za sončne elektrarne nismo nič naučili? V 15 letih (pogodbe) bo to za nov TEŠ6, z enormno ceno sončne elektrike, po učinku in kvaliteti elektrike pa niso vredne niti ene hidroelektrarne. Cenejše elektrike imamo v Sloveniji dovolj ! VE ne morejo zamenjati niti ene klasične elektrarne, niti zmanjšati količine pokurjenega premoga! Koliko sta ga obe obstoječi VE v Sloveniji? O tem nihče nič!

13. Postopek sprejemanja določbe n) pomeni kršitev Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in Aarhuške konvencije. Vetrne elektrarne imajo velik vpliv na okolje in na ljudi. Zato bi Predlog Zakona z določbo n) moral biti v javni razpravi najmanj 30 dni (ZVO-1, 34a. člen – Sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov).

14. Predlog zakona brez določbe n) je bil v javni razpravi 30 dni v času od objave (od 10. februarja 2015 do 12. marca 2015). V javno razpravo mora predpis v času, ko so še vse možnosti odprte. Odbor za kmetijstvo pa je dal javnosti v mnenje že v postopku druge obravnave (le amandmaji štejejo) le 1 dan (25.2.2016), kjer je določba n) že bila vpisana (verzija 4 predloga zakona, sprejeta 7.1.2016 na seji vlade).

15. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. marca 2016 obravnaval predlog zakona in ga z določenimi amandmaji sprejel. Sporne določbe ni umaknil iz predloga zakona, navkljub:

− negativnem mnenju CI Brkini in CI za zaščito Senožeških Brd,

− negativnem mnenju Skupine Odgovorno do okolja,

− negativnem mnenju Državnega sveta,

− amandmaju poslanske skupine Združena Levica za umaknitev sporne določbe iz predloga zakona.

16. Doslej nismo dobili niti od ministrstva za infrastrukturo niti od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovora ZAKAJ bi morali imeti v Sloveniji VE! Kakšen učinek imajo?

17. Vetrne elektrarne NE SODIJO v Zakon o kmetijskih zemljiščih. Pozivamo vas, da UMAKNETE določbo n) v 3.č členu iz ZKZ-E.

18. Opozarjamo, da za VE ni ustrezne zakonodaje s področja hrupa, minimalne oddaljenosti od bivališč, niti strojev, ki obratujejo na prostem. Zato predlagamo moratorij za VE do nadaljnjega. Obratovanje VE z infra hrupom pri Dolenji vasi že škoduje zdravju prebivalcev, ki so med 900 in 1.000 m oddaljeni od VE !!!

19. Priloga: fotografije vetrne elektrarne (VE) pri Razdrtem, tudi faza temelja in manjši del servisnih površin, vse to nepovratno uniči kmetijske površine. Smo tako bogati s kmetijsko zemljo. Tudi večina gozdnih zemljišč je pod boniteto 35. Jih bomo sekali na grebenih Primorske? Čemu?

S spoštovanjem,

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

 

 

clip_image008

clip_image010

clip_image012

clip_image014

Dodana je fotografija gradnje mikro VE (do 50 kW in do 15 m) v kraju Laže, ki pa že nekaj mesecev ne dela zaradi hrupa, kmetovalec pa je dobil preko 20.000 evrov nepovratnih sredstev!

POVEZAVA:

DA SE NAREDITI OKOLJU PRIJAZNO VETERNO ELEKTRARNO, ČE NE OBSTAJA SAMO NTERES PO DOBIČKU:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/zelena-lista-od-leta-2013/

Energetika.NET SLO

http://www.energetika.net/novice/clanki/alpe-adria-green-slovenija-ne-potrebuje-vetrnih-elektrarn

Alpe Adria Green: Slovenija ne potrebuje vetrnih elektrarn!

Datum: 24. marec 2016 Avtor: Simona Drevenšek Kategorija: Članki
Tema: OVE in URE

Nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) je poslankam in poslancem Državnega zbora poslala pismo, v katerem predlaga umik določbe 3. člena Dopolnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), ki zadeva male vetrne elektrarne do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. Menijo, da bo slednji povzročil škodo, saj termin »mala« zavaja. »Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) beseda pomeni prostorsko dimenzijo majhen, v resnici je izjemno velik industrijski objekt,« so zapisali. Trdijo tudi, da uredba krši temeljna načela Energetskega zakona, Zakona o varstvu okolja in Aarhuške konvencije. Zato pozivajo, da se odločbo iz zakona umakne, saj »vetrne elektrarne ne sodijo v Zakon o kmetijskih zemljiščih«, prav tako predlagajo moratorij na vetrnice dokler ne bo ustrezne zakonodaje s področja hrupa glede vetrnic.

V AAG opozarjajo, da je državni svet ugotovil, da »gradnja vetrnih elektrarn pomeni degradacijo kmetijskih zemljišč, četudi gre za zemljišča z boniteto manj kot 35«, v organizaciji pa dodajajo, da je Slovenija po kmetijskih površinah na prebivalca – te znašajo 800 hektara na prebivalca (ha/preb.) globoko pod evropskim povprečjem, ki znaša 2.000 ha/preb.), kot kaže študija Franca Lobnika z ljubljanske Biotehnične fakultete.
V AAG so do vetrnih elektrarn kritični. Prepričani so, da so problematične, pri čemer se sklicujejo na vse države, ki so jih postavile, a kot smo poročali z nedavne energetske konference v Nemčiji, temu ni tako (VEČ). Kot smo poročali TU, tudi skoraj ni države, ki ne bi vlagala v energetske vire, ki obstajajo v državi pa tudi, da večinoma integracijo več OVE v omrežje otežuje predvsem nasprotovanje javnosti pri širjenju električnega omrežja (VEČ).
Pri AAG med argumenti proti vetrnim elektrarnam navajajo, da je na svetu preko 2.000 civilnodružbenih gibanj bori proti postavitvi vetrnih elektrarn in da »vetrnice niso sprejemljive z vidika reševanja podnebnih sprememb« ter da »sprožajo vrsto zdravstvenih, okoljskih in energetskih vprašanj«. Danska, kjer so vetrnice že leta del energetske mešanice, se s tem ne bi strinjala – kot smo poročali v članku Nasprotovanje javnosti otežuje širitev omrežja; regulatorji oklevajo, so ljudje večinoma proti daljnovodom in ne vetrnicam kot takim.
»Po svetu potekajo številne tožbe prizadetih in strtih ljudi, saj le-ti ne morejo živeti v njihovi bližini. Nizkofrekvenčni hrup povzroča t.i. sindrom vetrnih turbin, narava je za vedno uničena, saj gre za grob poseg v okolje, pri čemer se seka cele gozdove, ki so rešitev podnebnih sprememb. Gozdovi so pljuča sveta,« zatrjujejo v AAG. Poleg tega bi lahko umestitve več vetrnih elektrarn ogrozile razvoj podeželja in turizem, so prepričani.
Skrbi jih tudi gradnja morebiti potrebne nove infrastrukture za umeščanje vetrnic kot primer pa navajajo 0,9-megavatno vetrno elektrarno pri Razdrtem: »Gre za nesprejemljivo in škodljivo industrijsko postrojenje, industrijsko cono, lahko tudi več deset vetrnih elektrarn, ograjeno zaradi nevarnosti in ne za kmetijski objekt, kot je čebelnjak, kozolec in drugi kmetijski objekti.«
AAG je vprašanja zakaj bi morali imeti v Sloveniji vetrne elektrarne in kakšen je njihov učinek naslovil tudi na Ministrstvo za infrastrukturo niti in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a odgovora niso prejeli, so še zapisali.

 

 

Vojna za pitno vodo tudi v Sloveniji.


 

V primeru privatizacije bo cena vode narasla za 300%

Predstavljajte si, da se cena pitne vode dvigne za 300%, da je voda, če sploh priteče iz pipe, močno klorirana, da vam prepovedo uporabo vodnjaka in da ne smete zajemati deževnice.

To bi se zgodilo, če dopustimo privatizacijo vodnih virov. Ali boste spet gledali stran?

Ta čas je tudi v slovenske medije počasi pricurljala novica o nameri Evropske komisije za privatizacijo vodnih virov. Zasnovana je bila že lansko leto kot predlog direktive, ki naj bi jo z podpisom medatlanskih sporazumov sprejel Evropski parlament. »Liberalizacija« oskrbe s pitno vodo je bila skrita kot »razvoj in modernizacija« javnih storitev in zavita v običajno leporečje o »krepitvi evropskega notranjega trga, spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.« Ob teh nesramno žaljivih lažeh ni ostalo skrito, da gre za načrtno voden proces komodifikacije pitne vode. Skratka, vodovodi bi lahko postali vir izjemnih dobičkov korporacij, če bi vodo iz pipe začeli obravnavati kot vsako drugo blago na trgu. Do sedaj je bila voda javna in skupna dobrina ljudi, ki je bila zastonj (skozi vodarino namreč plačujemo le izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega sistema), poslej naj bi postala tržno blago. Namera je zakrita v javno-zasebno partnerstvo, pri katerem naj bi vse članice EU razpisovale koncesije za oskrbo s pitno vodo v Uradnem listu EU. To naj bi bila ključna obveza držav članic skozi katero bi korporacije dobile popoln vpogled na celoten »EU trg s pitno vodo«. Lažnivi kljukci, ki so se zaredili med bruseljsko birokracijo in jim za ovratnik dihajo tisoči lobistov korporacij seveda niso povedali, da so vsebino predloga direktive napisali prav korporativni pravniki. Kot so razkrili raziskovalni novinarji oddaje Monitor na nemškem ARD so bili v »strokovnem« odboru, ki je »svetoval« EU komisiji pri pripravi predloga, v večini predstavniki korporacij, ki hočejo privatizirati vodne vire. Ko je bil EU komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s seznamom teh »strokovnjakov« je le jecljal, da on ni izbiral članov »strokovnega« odbora. Potem so poskočili evropski Zeleni in po dolgih pogajanjih dosegli kompromis, po katerem bodo klasična občinska vodovodna podjetja izvzeta iz direktive, ki bo pri podeljevanju komunalnih koncesij za storitve zahtevala razpise v Uradnem listu EU. Bomo videli!

Kakorkoli že, namera je prepoznana in scenarij njene izvedbe tudi. Vse občine naj bi objavile razpise za podelitev koncesije za vodovode v Uradnem listu EU, korporacije bi si v miru ogledale vzorno spisan meni »vodovodne« ponudbe in izbrale najprimernejše tarče. Sledil bi dumping udar z najnižjo ceno, ki bi izničil domačo konkurenco, nadaljevanje pa je poznano, monopolni položaj in skokovite podražitve pitne vode, nič vlaganja v omrežje in posledično obilno klorirana voda. Po letih brez vzdrževanja bi vodovodno omrežje puščalo na vseh koncih in krajih in lokalna skupnost bi bila prisiljena svoj nekdanji vodovod odkupiti od korporacije. In ker za vodo ni nadomestila, bi bili nujni še veliki denarni vložki za obnovo razpadajočega sistema. Ta že mnogokrat preigran scenarij privatizacije vodovodov si oglejmo na nekaj primerih.

Poznamo tri infrastrukture, ki imajo značaj življenjskega omrežja vsake države: železnica kot krvni obtok, elektrika kot živčevje in vodovod kot limfni sistem. Vsi ti sistemi so nastajali desetletja in so jih postopoma gradili z denarjem državljanov, zato so bili ves čas v upravljanju kot javna, oz. državna podjetja. Upravljanje z vodovodom je tipično upravljanje z monopolom, saj niti ena vodovodna družba na svetu ne deluje na tržnih načelih in tudi ne more. V vsako hišo ali stanovanje vodi le ena vodovodna cev. Kako naj torej nekdo investira v konkurenčno omrežje? V poštev pride le prevzem vloge upravljavca že obstoječega sistema. Leta 1985 je Jacques Chirac, kot župan, brez kakršnih koli razlogov, privatiziral vodovodno omrežje Pariza družbama Veolia in Suez. Razlog je bil zgolj ideološki, zasebni lastniki naj bi bili bolj učinkoviti kot javni upravitelji. Posledice so bile dramatične: v 15 letih se je vodarina brez pojasnil podražila za 260%, omrežje se ni niti vzdrževalo, kaj šele posodabljalo. Ljudem je bilo vsega dovolj in uprli so se. Zato se je leta 2001 pariški vodovod vrnil v javni sektor.

Po padcu komunističnega režima v Bolgariji je iz cevi javnih vodovodov iztekalo okrog 20% vode. Ob koncu 90tih so izgube vodovodnih omrežij dosegale že 60%! Da bi se obubožana vlada izognila stroškom obnove, je vodovod v Sofiji leta 2000 prodala družbi United Utilities, eni izmed fantomskih firm, ki so kot gobe zrasle ob privatizacijski histeriji Margaret Thatcher. Cena vode je v desetih letih poskočila za več kot 300%. To je bilo hkrati tudi edino opazno dejanje korporacije, kajti iz obljubljene obnove vodovoda ni bilo nič. Leta 2011 so bile izgube vode še vedno 60%, čeprav se je korporacija zavezala, da jih bo zmanjšala na 25%. Vseh prevar, goljufij in davčnih utaj raje ne navajam. Medtem, ko je direktor korporacije sebi odmeril letno plačo 400.000 €, je korporacija tožila 5.000 družin, ki niso bile sposobne plačati svojih položnic za vodo. V začetku leta 2012 so 370 družin zaradi neplačane vodarine nasilno vrgli iz njihovih domov. Po tem zločinu, v katerem je sicer potegnila kar 1,5 milijarde funtov, je družba United Utilities prodala delež sofijske vode novemu plenilcu francoski družbi Veolia in prav »po francosko« izginila novim »poslovnim zmagam« nasproti. Kdo bo naslednja žrtev?

Privatizacijo pitne vode sicer že prakticira razvpita trojka (IMF, EU komisija in ECB), ki vsiljuje in nadzira varčevalne ukrepe v kriznih državah. V Evropi obstajate namreč dve vrsti državljanov: običajni državljani in »prašiči« – PIGS (kratica PIIGS pomeni: Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo). Državljani nesrečnih držav, ki so jih sesule prevarantske finančne mreže, životarijo pravo prašičje življenje: s prepolovljenimi plačami in pokojninami, v grozljivi brezposelnosti in v uničeni socialni državi. Poglejmo si njihove »vodne grozljivke«.

V Grčiji je bila pitna voda delno privatizirana v Solunu in v Atenah. Francoska korporacija Suez je odkupila delež solunskega vodovoda in cene vode so hitro poskočile za 300%. V nasprotni smeri pa se je poslabšala kvaliteta vode, ki je postala tako nevarna za zdravje, da so ljudje pričeli kupovati ustekleničeno vodo.

Na Portugalskem pa so se že vnaprej pripravili na privatizacijo vodnih virov. Občinske vodovode so začeli združevati v večje, ki so bolj zanimivi za nakup. Po slovensko bi temu rekli, da so jih naredili »bolj konkurenčne«. Začeli so izdajati koncesije in cene so takoj poskočile v nebo, v Pacos de Ferreira za 400%! Hkrati pa so začeli zapirati vse javne fontane in vodnjake s pitno vodo. Zapiranje fontan v južni Evropi poteka tako temeljito, da v poletni vročini le težko najdeš javni vir pitne vode.

Španija ima enega najboljših vodovodnih sistemov v Evropi. Znamenit je kanal Isabel II, ki dobavlja pitno vodo Madridu. Španska vlada je pričela privatizacijo vode postopoma in brez udeležbe javnosti. Javnost v nobenem primeru ne ve, komu se kateri vodovod prodaja, dokler ta ni prodan. Kakšna je to demokracija?

V Angliji, kjer je Thatcherjeva uspela privatizirati okrog 60% vseh vodovodov, je stanje porazno: kontaminirana voda, ki se »zdravi« s klorom, puščajoče cevi in visoke cene vode.

V Italiji so imeli referendum o privatizaciji vode (udeležba 57%), v katerem se je 96% izreklo proti njej. Celo razvpiti Berlusconi je izjavil: »Ne morem privatizirati vode!« Toda sedaj Trojka ostro zahteva privatizacijo vode, kot pogoj za nove kredite.

Vsi primeri privatizacije vode nam govore o katastrofalnih posledicah za ljudi. Ko slišite imena družb kot sta francoski Veolia in Suez, angleška Thames Water ali nemški RWE in Gelsenwaser se primite za denarnico. Zato nekatere države že postopajo preventivno v interesu svojih državljanov. Nizozemska je leta 2006 s posebnim zakonom prepovedala privatizacijo vode. Podobno zakonodajo je sprejel tudi Urugvaj.

V Avstriji se vse bolj krepi nasprotovanje načrtom Evropske komisije o privatizaciji pitne vode. Avstrijski kancler Werner Faymann se je zavzel, da bi Avstrija vodne vire zaščitila s spremembo ustave. »Vodna oskrba v javni lasti je pravica državljanov in to bi morali jasno opredeliti tudi v ustavi.« je odločen avstrijski kancler. Javnost je poskočila tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Češki in Angliji. Ne bo šlo tako gladko, ljudje so pravico do vode pripravljeni braniti tudi z orožjem. To se je zgodilo v Boliviji, kjer je leta 2000 izbruhnila oborožena ljudska vstaja proti korporaciji Bechtel, ki je morala zapustiti državo.

Kaj pa pri nas?

Slovenska vlada se je spet hlapčevsko priklonila Bruslju in že spomladi leta 2012 podala svoje pritrdilno stališče predlogu EU direktive, čeprav smo to v AAG poskusili preprečiti. O predlogu je razpravljal le parlamentarni odbor za finance, ne pa pristojni parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Ali so financarji odgovorni za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo? Kaj pa ekonomisti in bankirji vedo o vodi, razen da prinaša velike dobičke? To kriminalno dejanje je podpisalo nihče drug kot z neoliberalizmom prestreljeno Ministrstvo za finance, brez kakršnekoli javne razprave. Naši poslanci v EU parlamentu so bili tiho kot grob. Zakaj neki jih imamo in koga neki zastopajo? Mediji niso objavili niti besedice o tem, dokler ni problem preko spleta iz sosednje Avstrije pljusknil v naše domove. Ko so mediji končno zaznali problem, ki ga je izpostavila civilna družba, se je le oglasilo Ministrstvo za finance z uradno izjavo, ki je višek laži in sprenevedanja:

»Podelitev koncesije, oz. sklenitev javno-zasebnega partnerstva za javne gospodarske službe nikakor ni privatizacija, saj je cena komunalnih storitev (tudi vodooskrbe) regulirana, zato ni možno nenadzorovano povišanje. Morebitna privatizacija družb ne bi smela vplivati na kakovost storitve, saj morajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncendenta.«

Podelitev koncesije pravno formalno res še ni privatizacija, toda posledice za prebivalstvo so popolnoma enake. Monopolni položaj korporacije omogoča njene monopolne cene in prav vsi primeri na svetu nam dokazujejo, da privatnega lastnika zanima zgolj dobiček. Kakšno vlaganje v posodobitev ali vzdrževanja omrežja! Ob kontaminaciji se dodaja obilje klora. Ko pa je vodovodno omrežje tako dotrajano, da je pred razpadom, pa jo korporacija enostavno pobriše daleč stran, kjer se kriminalka z vodo ponovi. Ljudstvu pa preostane le, da od korporacije nazaj odkupi vodovod, ki so ga poprej gradile generacije prednikov. Seveda je spet je potreben velik javni denar, da se vodovod vzpostavi v normalno stanje. Brez pitne vode človek pač ne more preživeti. Toliko o zagotavljanju kakovosti storitev ob privatizaciji vodovodov. Sicer pa tudi koncesije niso nedolžne. V ZDA se dogaja, da koncesionar na »svojem vodnem območju« državljanom ne dovoli uporabo lastnih vodnjakov niti zbiranje deževnice s streh. To se je zgodilo tudi v Boliviji. Ali si to lahko predstavljate v Sloveniji?

Histerija politikov okrog varčevanja je debela laž, priročen izgovor, za razprodajo narodovega premoženja. Vsa politika se reducira na medbančne sporazume, fiskalna pravila, ocene bonitetnih agencij, reševanje bank, varčevanje in odplačevanje kreditov, politiki pa postajajo zgolj marionetne lutke. Na oblast se vzpenja bankirska hunta, ki z državo dela kot da je okupirana, zato vse bolj postaja klasična kolonija. Starejši se še spominjamo krvave borbe afriških narodov izpod kolonialnega jarma, sedaj mi postajamo taka kolonija.

V nadaljevanju roparskega pohoda bankirjev pričakujemo tudi privatizacijo vseh vodnih virov, torej vodonosnikov, rek in izvirov. Na ta način bodo sledili: avtoceste, pristanišča, letališča, elektrarne vseh vrst, gozdovi, travniki in njive. Vse pa se začne s koncesijami, kot npr. sečnja gozdov, ki se sedaj dogaja v Sloveniji. Tujci, ki čuvajo svoje gozdove, sekajo pri nas. Tudi bitka za gozd se začenja, saj so slovenski gozdovi največje narodovo bogastvo.

Poblaznela finančna oligarhija, sociopatski preprodajalci dolgov in korumpirane politične elite uničujejo tako naravo kot človeško družbo. Bankirji si izberejo žrtveno državo in jo z mehanizmom dolga oropajo. Drugo za drugo uničujejo narode in ljudstva in pri tem uporabljajo zločinski jezik ekonomije, ki nima pojma o realnosti. Med njihovimi mentalnimi iztrebki najdemo celo tale stavek: »Zakoni ekonomije so enaki zakonom v inženirstvu.«

200 letni eksperiment se preveša v popolno katastrofo, v slepo ulico razvoja opice, ki se je razglasila za pametno, hkrati pa samomorilsko uničuje svoj edini dom. Obtičali smo kot gramofonska plošča, ki preskakuje. Če sedaj ne bo upora, bo kasneje nemogoč, ker ljudje kmalu ne bodo več sposobni za noben revolt.

Zavedati se moramo, da imamo opravka z roparsko finančno oligarhijo, ki se hrani z bedo ljudstva po načelu zadolžite se ali pa crknite. Z dodatkom, ne dobite več denarja, če vsega ne privatizirate. Tako se sedaj privatizirajo že države, do nedavnega so se samo podjetja. Proces uničevanja držav poteka po scenariju uničevanja podjetij: s špekulacijami uniči, poceni kupi, razkosaj in drago prodaj po kosih. Razprodaja države smrdi po nekrofiliji. Kajti država smo ljudje, ne pa bankirji in politiki, oni pridejo in gredo, ko jim poteče mandat. Danes so, jutri jih ni več. Mi pa ostajamo tukaj, zdaj, jutri in pojutrišnjem. Mi, naši otroci, naši vnuki ter njihovi potomci. Tako gre iz roda v rod, zato moramo biti že danes odgovorni do tistih, ki še rojeni niso. Zato že danes odločno zakričimo: »Naša voda nikoli ne bo naprodaj!« Ne pustimo se peljati žejne preko vode.

Povezave:

ministrstvo za kmetiJstvo in okolje se je odzvalo pozivu kabineta PV na dopis AAG – DNEVU VODA NA ROB- NI SAMO ODPADEK TO, KAR LAHKO POBEREMO!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/06/19/ministrstvo-za-kmetijstvo-in-okolje-se-je-odzvalo-pozivu-kabineta-pv-na-dopis-aag-dnevu-voda-na-rob-ni-samo-odpadek-to-kar-lahko-poberemo/

JAVNA ZAHTEVA POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE “Somrak človeštva: Nemški parlament Bundestag je izglasoval, da pravica do vode ni več človekova pravica!”

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/03/15/javna-zahteva-poslancem-drzavnega-zbora-republike-slovenije-somrak-clovetva-nemki-parlament-bundestag-je-izglasoval-da-pravica-do-vode-ni-vec-clovekova-pravica/

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/03/21/svetovnemu-dnevu-voda-na-rob/

e-novice AAG: HRAST 1-2/2016



e-novice AAG: HRAST 1-2/2016

 

“URA ZA ZEMLJO”–V SOBOTO 19.03.2016 UGASNITE ZA ENO URO LUČI

18/03/2016

S to pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. Pozivamo vse da v soboto 19.03.2016 med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na  v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,… Z pobudo želimo osveščati … Continue reading →

 

Kresija in raba energije Ljubljanice

17/03/2016

image

Iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije so nas prosili, da objavimo pismo, ki so ga poslali županu MOL v zvezi z uporabo energije rek. Poznamo mesto Ljubljana, kakor tudi energetski potencial vodotokov, kateri prečijo mestno območje. Ljubljana se ponaša z … Continue reading →

 

LJUBLJANA–ZELENA PRESTOLNICA?

11/03/2016

06-Zajčja dobrava-smeti 018

Krajani Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana že dalj časa opozarjajo, na izredno veliko divjih odlagališč, ki so se ponovno pojavile ali pa so tam že dalj časa, na celotnem območju četrti. 24. 2. 2016 so prejeli odgovor s strani … Continue reading →

 

Asfaltna baza v Črni bo najbrž padla

10/03/2016

asfaltna baza crna2

Upravno sodišče je s sodbo potrdilo odločbo gradbenega inšpektorja, ki je družbi K.G. ASFALTI d.o.o. že leta 2014 naložil ustavitev vseh del ter odstranitev objektov asfaltne baze v peskokopu Črna pri Kamniku. Krajani Črne so veseli, vendar zaenkrat še zadržani. … Continue reading →

Saj dosegli niste pa ničesar, a ne?

04/03/2016

barkolana žavlje

Lanska jesen. Naravoslovni dnevi na Kraškem robu. Franc Malečkar, v javnosti znan kot prepričan okoljevarstvenik Alpe Adria Green, sicer učitelj, vodi razred dijakov iz celinske Slovenije na pohod proti Socerbu. Dan je jasen, odpira se pogled na Tržaški zaliv. …Continue reading →

 

SPREMEMBE ZAKONA O VARSTVU OKOLJA – MOP ZAVRNIL SKORAJ VSE PRIPOMBE NEVLADNIH ORGANIZACIJ

02/03/2016

Kaj prinašajo spremembe Zakona o varstvu okolja gospodarstvu

Kot je razvidno iz spodnjega članka je MOP zavrnil skoraj vse pripombe nevladnih organizacij. S to potezo je še bolj skrhal “MEDSEBOJNI DIALOG” Kaj prinašajo spremembe Zakona o varstvu okolja gospodarstvu Državni zbor bo predvidoma še na tokratni seji sprejel … Continue reading →

Načrt upravljanja med osrednjimi nalogami TNP

01/03/2016

TNP3

Na ustanovni seji se je dne 24. februarja 2016 sestal svet javnega zavoda Triglavski narodni park v novi sestavi, ki mu v mandatu 2016-2019 predseduje Bojan Dejak z Ministrstva za okolje in prostor.  V svetu parka so štirje … Continue reading →

DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC RATEČE VABI NA PREDAVANJE

29/02/2016

clip_image001

DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC RATEČE VABI NA PREDAVANJE Z NASLOVOM   SVETLOBA PONOČI IN ZDRAVJE LJUDI TER VPLIV NA NARAVO PREDAVANJE BO V ČETRTEK, 3. MARCA OB 17. URI V DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI RATEČE, RATEČE 22. PREDAVAL BO G. ANDREJ MOHAR,

Continue reading →

 

Pripombe in predlogi AAG na osnutek Zakona o urejanju prostora

19/02/2016

 

AAG v predpisanem roku pošilja pripombe in predloge na celoten osnutek Zakona o urejanju prostora, ki je objavljen na spletni strani vašega ministrstva in na posamezne člene. Osnutek Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju OZUP) vsebuje bistvena nasprotja, kar zahteva … Continue reading →

 

Pobuda za postavitev električnih polnilnic

17/02/2016

IMG_20160217_121153

V sredo 17.2.2016 je Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (  http://www.zens.si ) predala nepoklicnemu podžupanu MOK Borisu Vehovcu pisno pobudo za postavitev nekaj električnih polnilnic za potrebe oskrbe z energijo za električne avtomobile, kakor tudi omogočitev brezplačnega parkiranja na mestnih … Continue reading →

 

AAG uspel z pritožbo na Upravnem sodišču v primeru daljnovoda v TNP

16/02/2016

clip_image003

IZJAVA ZA JAVNOST Alpe Adria Green je na Upravnem sodišču uspela s pritožbo zaradi okoljske škode, ki je nastala zaradi nezakonitega ravnanja pri posegu v naravo in v zavarovano naravno ter kulturno dediščino na območju Triglavskega narodnega parka. Okoljska škoda … Continue reading →

 

Ohranimo vir življenja–odgovor na članek v P.N.

15/02/2016

voda

Ohranimo vir življenja Voda je tako kot zrak ena izmed osnovnih potreb za življenje, ki pa jo želijo nekateri izkoristiti za dobre zaslužke. Na to nas opozarja novinarka Tina M. VALENČIČ v članku objavljenem v Primorskih Novicah z naslovom »Zlato … Continue reading →

 

KAKO BO OGRAJA OB KOLPI VPLIVALA NA ŽIVALI?

15/02/2016

Document-page-001

Continue reading →

Alpe Adria Green od mestnega sveta Ljubljana zahteva ​ odprav ​o​ odloka, kateri uvaja zemeljski plin kot primarni energetski vir

11/02/2016

IMG_0764

Mestni svet je koncem leta 2014 sprejel odlok o zaščiti Mestne občine Ljubljana, pred onesnaževanjem s prašnimi delci MP 10. Odlok je uvedel kot primarni energent zemeljski plin, pri tem pa je seveda spregledal njegovo fosilno poreklo. Ob sprejemu takšnega …Continue reading →

 

Bo sodelovanje javnosti le še farsa ali bodo investitorji gradili za podiranje?

10/02/2016

Marjeta Kralj 9. februar 2016  Investitorji bodo v Sloveniji kmalu zapravljali milijone za projekte, ki jih morda sploh ne bodo smeli zagnati. Javnost pa bo presojala sprejemljivost bioplinarn, odlagališč, tovarn in zadrževalnikov, ko bodo ti že stali v prostoru. … Continue reading →

“URA ZA ZEMLJO”–V SOBOTO 19.03.2016 UGASNITE ZA ENO URO LUČI


S to pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

Pozivamo vse da v soboto 19.03.2016 med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na  v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…

Z pobudo želimo osveščati ljudi, da bi manj svetlobno onesnaževali naš planet in zmanjšali porabo električne in druge energije. Posledično pa bi zmanjšali škodljive izpuste v ozračje, ki povzročajo podnebne spremembe.

V AAG APELIRAMO NA VSE, DA IMATE VEDNO PRIŽGANIH LE TOLIKO LUČI, KOT JIH DEJANSKO POTREBUJETE!

za 1 uro izklopite luči

PRIDRUŽITE SE TEMU POZIVU TUDI VI!

ura za zemjo

ZA LEPŠO PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Kresija in raba energije Ljubljanice


Iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije so nas prosili, da objavimo pismo, ki so ga poslali županu MOL v zvezi z uporabo energije rek.

Poznamo mesto Ljubljana, kakor tudi energetski potencial vodotokov, kateri prečijo mestno območje. Ljubljana se ponaša z nazivom Zelene prestolnice Evrope 2016 in zato pričakujemo tudi povečano uvedbo projektov z rabo trajnih in obnovljivih energetskih virov, kar bi še poudarilo naziv mesta.

Imamo informacijo, da MOL pripravlja energetsko obnovo večjega števila javnih objektov kar v našem združenju podpiramo. Vsak novo ustvarjeni energetski prihranek je dobrodošel v vsaki skupnosti, saj ima za posledico multiplikativen učinek na bogatenju skupnosti in povečanju varovanju našega okolja, kakor tudi k večjemu številu delovnih mest. Zaradi povedanega smo zagovorniki vgradnje slovenskih izdelkov v takšne projekte.

V centru mesta, v neposredni bližini Magistrata je večji poslovni objekt z imenom Kresija. Na MOL smo do sedaj podali že kar nekaj pobud za menjavo energenta in sedaj pa podajamo še pobudo za menjavo fosilnega energenta v Kresiji, ki bi ga nadomestili z rabo energije iz Ljubljanice. Po naši zasnovi je bilo izdelan sistem ogrevanja in hlajenja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kjer je se uporablja energije reke Vipave. Poslovni objekt Kresija, je podobno kot Lanthieri, v neposredni bližini reke Ljubljanice.

Tehnološko znanje za pripravo takšnega projekta imamo, za izvedbo pa bi uporabili slovenske proizvajalce in izvajalce.

Z veseljem bomo sodelovali pri pripravi takšnega projekta, saj smo si pridobili tudi že precej izkušenj pri pripravi podobnih projektov.

image

LJUBLJANA–ZELENA PRESTOLNICA?


Krajani Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana že dalj časa opozarjajo, na izredno veliko divjih odlagališč, ki so se ponovno pojavile ali pa so tam že dalj časa, na celotnem območju četrti.

24. 2. 2016 so prejeli odgovor s strani inšpektorice MOL za okolje, toda z odgovorom niso zadovoljni, kajti rezultatov ni, smeti pa ostajajo v naravi.

Vzdolž rek Ljubljanice in Save, na obeh bregovih rek, je stanje katastrofalno. Prav tako je s strugo potoka Studenčnica. Poleg tega, ga je ta potok zasut s smeti, v neposredni bližini podjetje Magg nalaga vanj gradbeni material s smetmi, asfaltom itd.

V Zg. Kašlju (Cesta Španskih borcev), v Sp. Kašlju (ob Ljubljanici, ob bajerju pod Debnjim vrhom, pod Debnjim vrhom), v Zalogu (starem delu kraja, v neposredni bližini Centralne čistilne naprave, v neposredni bližini kafilerije, v neposredni bližini podjetja Jata Emona in Hladilnice Mercator), v Zadobrovi (za zapuščenimi hlevi Emone, ob avtocesti) in v Polju (pri Mercatorjevi trgovini in Mercatorjevemu discontu) je ogromno divjih odlagališč tudi z nevarnimi odpadki.

Verjamejo, da se ta divja odlagališča iz pisarn v občini in na ministrstvu ne vidi, toda vidijo jih tam živeči krajani. Razen odvoza sodov z nevarnimi snovmi pod Šentjakobskim mostom, katere je pretekli mesec odstranil DARS, po več kot šestih mesecih, se ni zgodilo nič.

Mesečno o tem obveščajo pristojne organe MOL in MOP. O tem problemu so tudi obvestili Evropsko komisijo.

V dopisu, ki so ga posredovali 16. februarja 2016, so ponudili pomoč odgovornim, da jih odpeljejo na vsa divja odlagališča, njihove ponudbe pa nihče od odgovornih ni sprejel. Tak odnos odgovornih samo potrjuje dejstvo, da ne opravljajo svojega dela, tako kot je treba, še manj pa v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo.

Čas čistilnih akcij se bliža. Vsakoletni projekt MOL »Za čisto Ljubljano« tudi. V letošnjem letu nosi glavno mesto naziv »zelena prestolnica Evrope«. Toda krajane zanima le eno: kdaj se bo odstranilo smeti iz narave, kamor ne sodijo. Kje so tu inšpekcijske službe, da ne ukrepajo; kje je tu ministrstvo, da ne stori ničesar, malomarneži pa to izkoriščajo.

Zaradi teh dejstev se tudi sprašujejo zakaj imamo nov Regijski center za ravnaje z odpadki in ali je Ljubljana upravičeno izbrana za ZELENO PRESTOLNICO?

FOTOGALERIJA:

2-podgrad4.2.16 024

03-podgrad4.2.16 023

1-ostrovrharjeva 141

1-sotočje16 007

smeti, neposredno ob reki Ljubljanici v Sp. Kašlju pri mostu čez Ljubljanico (Sp. Kašelj – Zavoglje).:

020

021

023

024

Stanje v Krajinskem parku Zajčja dobrava:

01-Zajčja dobrava-smeti 012

06-Zajčja dobrava-smeti 018

Divja odlagališča v ČS Polje Mestne občine Ljubljana:

018

azbestna kritina v Savi

DSC00858

DSC00825

DSC00859

DSC00860

smeti ob reki savi v zalogu

Zelena prestolnica z divjimi smetišči

 Objavljeno: 16.04.2016   Avtor: Jadran Vatovec – slovenske novice

 Oblastnikom je očitno vseeno, na kaj opozarja Alpe Adria Green.

Strupena azbestna kritina v Savi res nima prav veliko skupnega z dosežki zelene prestolnice. Foto: AAG

LJUBLJANA – Naše glavno mesto je s slavnostno večerno prireditvijo v Centru Stožice pred nekaj dnevi že kar na startu samo sebi pripelo odlikovanje za čas, v katerem se bo ponašalo z všečnim nazivom zelena prestolnica Evrope. »Nekoč bela Ljubljana je danes zelena,« je ob tej priložnosti skoraj ganjeno izjavil premier dr. Miro Cerar. Kako lepo, a ne?

Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer že pred nekaj tedni zadovoljno pojasnjeval, da je v novo evropsko zeleno prestolnico povabil župane tako rekoč vseh pomembnih mest ob poteh, po katerih v EU prihajajo migranti in begunci: župane Beograda, Budimpešte, Istanbula in Sofije ter celo Talina. Pa ne samo to. »V Stožicah bodo ves slovenski politični vrh – predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta –, pa evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella in evropska komisarka iz Slovenije mag. Violeta Bulc, svojo udeležbo je obljubilo kar sedem ministrov in tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, navzoči pa bodo prav tako vodilni predstavniki štirih največjih verskih skupnosti,« se je pohvalil Janković.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/