PRIPOMBE AAG na osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov v RS


AAG podaja pripombe na osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov v Republiki Sloveniji.

Splošne pripombe na Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov:

1. Oba programa sta pripravljena zelo slabo, nestrokovno, predvsem pa je to mešanica zbira podatkov od vse povsod, s tem, da so zapisane trditve povsem neresnične in nerealne

2. Gre za pripravljeno osnutek pripravljene »seminarske naloge dodiplomča«, ki nikakor ne ustreza merilom državnega organa

3. Glede na to, da so bile na predstavitvi obeh programov v torek, 19. 1. 2016, poleg ARSA, Inšpektorata za okolje in Ministrstva za okolje, ki se pojavljajo v eni osebi na različnih institucijah in, ki niso znala odgovoriti, kdo je avtor omenjenega »operativnega programa«, se lahko zagovarja teza, da vse zgoraj navedene navedbe držijo.

4. Pripravljavci operativnega programa ne uporabljajo slovenskega jezika v zapisih, da o slovničnih in drugih napakah sploh ne govorimo

5. Program je pripravljen za preteklost in ne za prihodnost

6. Program je pisan za točno določene lobije v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z odpadki, obenem pa se ne rešuje ključnega vprašanja, kako zmanjšati odpadke, kako ohranjati naravo čisto, zdravo in urejeno

7. Program uporablja izraze, ki so zavajajoči in strokovno neuporabni, predvsem zaradi enega samega dejstva, da bi se neuko javnost zavedlo, s tem, kako »zaviti probleme v celofan papir«

8. 90 % operativnega programa je namenjenega, kako ravnati z odpadki, programu preprečevanju odpadkov pa le 10 %

9. Programa ne rešujeta odpadkov in vseh pripadajočih posledic, ki so na zasebnih tleh oziroma lokacijah

10. Programa ne dajeta dolgoročnih usmeritev za občine niti za javne zavode, ki se ukvarjajo z odpadki, niti ne za posameznike oziroma družbe, ki so v privatni lasti

11. Programa se ne dotikata ljudi, ki so zaposleni na tem področju, saj vemo, da je tu veliko izkoriščanje delovne sile, zlasti pri zasebnikih

12. Programa ne uvajata »ekološke policije«, ki bi ukrepala in izdajala globe, to področje bi lahko prevzele tudi nekatere strokovno usposobljene NVO, vendar se zaradi prestiža nedelujočih inšpekcijskih služb o tem tudi ne razmišlja.

13. Programa ne uvajata sankcij za kršitelje, ker bi se preveč dotaknili področja »smetarskega in onesneževalskega lobija«

14. Programa ne omenjata faz postopka, po katerih bo sledilo ministrstvo, da bo skladno z obema programoma popravilo Zakon o varstvu okolja ter Uredbe o odpadkih in s tem sledilo evropskim direktivam

15. Programa ne usmerjata upravni organ (ARSO) in inšpekcijske službe, kako morajo delovati preden izdajo okoljevarstveno dovoljenje oziroma soglasje, saj sedanja praksa izdajanja OVD in OVS deluje na prencipu »IZA MIZE«, dejanskega stanja na terenu pa ne poznajo.

16. Odpadki  so dejansko  surovina  s katerimi ” delamo” kot , da jih ne bo nikoli zmanjkalo. Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo sta se že dolgo časa nujnost, če želimo, da bodo naši zanamci preživeli na tem planetu. Ko komunalno podjetje Vrhnika že dalj časa reciklira več kot 80% odpadkov pa mnogo ljudi v Sloveniji niti ne ve, da imamo tudi tako uspešna in okoljsko odgovorna podjetja , bi bilo potrebno s primeri dobre prakse seznaniti širšo javnost.

Pripombe podajamo po poglavjih:

1. Poglavje – Uvod:

– v uvodu govorite, zakaj pripravljate omenjena programa, ne da bi v uvodu predstavili izredno slabo, če ne že katastrofalno stanje v državni na tem področju (na nekaterih območjih 40% jam onesnaženih! 44% Slovenije je kraške in nima samočistilne sposobnosti-oskrbuje več kot polovico državljanov z vodo; katastrofalni pri meri, smrti, zaprtja, znana)

– Predstavljate, kaj boste v ta program vključili, namesto da bi napisali cilje in kako te cilje doseči

– Treba se je zavedati, da se pri pripravi teh dveh programov ne sme več govoriti o odpadkih, ampak o surovinah, ki nastanejo za zagotavljanje nekega novega procesa in produktov

– Govorite o tehnični sprejemljivosti posameznega postopka – v 21. stoletju se ne more govoriti o tehnikah, ker so te na tako veliki stopnji, ki se vsakodnevno razvija, ampak vi že na začetku zavestno izpostavljate, vse pogoje, da se nekaj ne bi naredilo in da bi se delalo na način iz kamene dobe in to potem zagovarjate

– Največji absurd je, da omenjate, katere uredbe bodo prenehale veljati, ko stopi ta program v veljavo, naj vas spomnimo, da v Sloveniji ne velja nobena uredba, ker imamo nesposobne in neučinkovite državne institucije ( od inšpekcij,zavodov do odgovornih za posamezna področja na MOP), ki niso sposobne nadzorovati tega področja, to dokazujejo tudi vsa izdana okoljevarstvena soglasja oziroma dovoljenja, saj se niti službe v okviru organa ne znajo pogovoriti, kaj šele odločiti

– Pišete o pomenu direktive, začnite direktivo izvajati in slediti njenim ciljem, ne pa delate iz »miši slona«, samo ena poteza je potrebna, da se vnese direktivo v slovenski pravni red in po njej dela, ne pa, da na 223 straneh opravičujete delo javnih uslužbencev, ki bi sicer morali delati, pa več kot očitno ne delajo, tisto kar naredijo pa naredijo v škodo državljanov in okolja (primer zavajanja – izogibanja delu na primeru »čistilnih naprav« Sežana, Divača…kar teče v vodovodno zajetje za Kraševce in Istrane)

– Pri opredeljevanju pojmov »odpadek, ostanek proizvodnje in stranski proizvod« se delate norca iz državljanov, saj smo družba pametnih in izobraženih ljudi, ne pa bebcev; vsakodnevno državljani opozarjamo na številne nepravilnosti, katastrofe (Nesanirani »STARI GREHI«; Nelegalna odlagališča; dopustitev delovanja okolju škodljivih podjetij, itd.), vi pa ne znate in nočete odreagirati

– Ne smemo pozabiti, da so se in se še odpadki kopičijo tudi v jezovih hidroelektraren, jezerih, vodnih zbiralnikih,…zaradi brezvestnega ravnanja industrije in posameznikov, ki še vedno spuščajo direktno v površinsko vodo«svinjarijo«, kljub vednosti inšpekcijskih služb in zavodov za varstvo okolja in narave ter drugih odgovornih za to področje.

2. Poglavje – Pregled ravnanja z odpadki v Sloveniji

– O vaših evidencah, ki ste jih uporabili v pripravi tega programa ne bomo govorili, ker smo že v uvodu pojasnili, da so te evidence neuporabne z dejanskim stanjem in kdor je pisal te programe, si do danes v življenju še ni ogledal niti enega odpada, kaj šele sodeloval pri odstranjevanju odpadkov v naravi ali bil priča naravni katastrofi

– V povzetek stanja ravnanja z odpadki v Sloveniji ne verjamemo, sploh ne na uradno predstavitev, ki jo je imela javna uslužbenka Irena Koželj, zato predlagamo, da se najprej znotraj ministrstva, obeh organov v sestavi in resornih služb usedete ter se dogovorite, kaj bo kdo delal in kakšne podatke boste objavili

– Poudarjate le »izbrane tokove odpadkov«, saj za tiste »na črno« nimate podatkov, saj se ves čas zatiskate oči, kot da teh odpadkov ne bi bilo, pa vemo da so, vi pa kot resorno ministrstvo na tem področju ne naredite nič kljub temu, da vas posamezniki in NVO obveščajo o tem

– Slika 4, ki prikazuje graf »delež v letu 2014 oddanih v predelavo in odstranjenih odpadkov glede na vrsto odpadkov«, če to drži smo družba, ki odpadkov nimamo, kajti po vaših podatkih je vse 100%, kar pa je nerealno s sliko 5

– V alineji 2.3 se predvideva, da se bo število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 3 % kar pa ne drži, saj vemo, da je število rojstev oziroma smrti ni v sorazmerju, pač pa število rojstev pada, starostna doba starejšega prebivalstva narašča, to pa ne pomeni, da bo v skladu s temi trendi naraščale tudi količine odpadkov, glede na to, da se je treba zavedati, da se odpadke obravnava kot surovino. Predšolske generacije se že danes poučuje v vrtcih, da je treba ločevati in kaj se dela z odpadnega materiala – torej ustvarjamo že danes družbo, ki se dobro zaveda ločevanja in obenem večkratne uporabe že uporabljenih surovin

– V alineji 2.3 absolutno ne držijo izračuni, ki jih je navedel MOP, ne glede na to, kateri scenarij je uporabil, ob upoštevanju zadnjega dela poglavja – Program preprečevanja odpadkov

– »Pregled obdelave pomembnih tokov odpadkov v letu 2020« je nerealen, upoštevane so številke od gospodarskih javnih služb in ne tudi od zasebnih gospodarskih služb, ki se ukvarjajo s tem. Ločevanje odpadkov po takšni razdelitvi je nestrokovna, predvsem pa zavajajoča (npr. ne more se pepela, žlindre in prahu dajati v isto skupino; enako to velja za odpadke iz zdravstva in veterinarstva itd.)

– Alineja 2.4 »struktura ravnanja z odpadki v Sloveniji« – pravna ureditev v Sloveniji na tem področju je IZREDNO SLABA, tista, ki pa je pa je pisana na kožo onesnaževalcev okolja in ne skrbi za okolje ter varstvu ljudi pred nevarnimi okoljskimi vplivi; zakonodaja se sploh ne sprejema, umeščanje evropskih direktiv poteka izredno počasi in se jih vešča v naš pravni sistem le po pozivih iz Bruslja itd. Na podlagi tega in slabih evidenc, ki jih ima MOP so temu primerna tudi slabe analize.

Temu primeren je celoten sestavek 2.4.2, ki je spet delan samo za tiste, ki so gospodarske javne službe, ne pa za podjetja, ki se s tem ukvarjajo in niso registrirane kot javne službe, pač pa so to gospodarski subjekti oziroma invalidske organizacije.

Največji absurd pri vsem tem pa je, da ARSO izdaj tako za ene kot za druge okoljevarstvena dovoljenja in soglasja. Prav ti zadnji pa prodajajo odpadke (beri: surovine) v tujino in s tem služijo na račun državljanov Slovenije. Še bolj pereč problem pa je, ker ta podjetja »vhodne surovine« za svoje objekte oziroma proizvodnje vozi iz neevropskih držav. Tu se vidi, da MOP ne razpolaga z natančnimi in točnimi podatki, zato so vse analize, ki so v tem operativne programu predstavljene napačne.

3. Poglavje – pomembni tokovi odpadkov

– V tem poglavju se jasno pokažejo vse zgoraj navedene trditve, da je ta operativni program pripravljalo več ljudi, ki je vsak delal po svoje, ne da bi se uskladili in seveda ne da bi vse gradivo, ki so ga zbrali tudi ustrezno vnesli v operativni program. Težko je pisati o kritiki posameznih poglavji, ker se številčno ponavljajo.

– Prvi del govori o komunalnih odpadkih, ki se ga nato razdeljuje itd. vse kar je zapisano je napačno saj so to podatki, ki niso relevantni na dejansko stanje, ki je v Sloveniji na dan 31. 12. 2014.

– V isti točki na strani 43 so ene trditve in so popolnoma drugačne kot v isti točki na strani 34 – dejstvo je, da se v Sloveniji vedno bolj obnašamo ekološko, odpadke ločujemo in vedno več jih odpeljejo javna podjetja; po vaših informacijah enkrat ta trditev drži, drugič strmo narašča

– V samem besedilu je toliko načrtnih nepravilnosti; mnogokrat je uporabljena besedna zveza »lahko«, kar pomeni, da je od javnih podjetji odvisno ali bodo državljanom pobirali smeti ali ne.

– O anomaliji na tem področju, zlasti pri zasebnem zbiranju komunalnih odpadkov ne govorite, kar pomeni, da se lahko javne službe ali pa občine še teko trudijo, bo Slovenija se še vedno kopala v smeteh, mrčesu ter glodavcih in seveda bo s tem ogroženo zdravje ljudi. Pri tem projektu z vami niso sodelovale pristojne službe drugih resorjev (npr. Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo itd.), da ne govorimo o službah v okviru posameznih vladnih resorjev, kot tudi niste sodelovali z nevladnimi oziroma neodvisnimi organizacijami;

– Nikjer v besedilu ni navedenega dolgoročnega razvoja Slovenije na tem področju; nikjer niste navedli umestitev Regijskih centrov za ravnanje z odpadki; nikjer niste navedli sodobnih naprav za uničevanje odpadkov (tistih, ki resnično ostanejo) – plazme; nikjer ni navedeno, kaj se bo delalo z energijo, ki nastane pri uničevanju določenih odpadkov itd. Zavedati se je treba, da se je treba obnašati ekološko in v takšno družbo smo že stopili, samo s takšnim operativnim programom, ki ga imamo pred seboj ne, kajti to je korak v preteklost in načrtno dopuščanje številnih nepravilnosti, ki se dogajajo v Sloveniji.

– Vaše usmeritve v hišno kompostiranje itd. je en sam »nateg«, da veste, kaj to pomeni, ni pa zapisano, da je treba ljudi naučiti, jim nekaj v zameno zato ponuditi, jih izobraževati in jih k tem spodbujati; isto je pri ogrevanju… Če bi imeli zakon, ki bi urejal pravilno delovanje hišnih svetov oziroma upravljavcev blokov itd., se spodbujalo ljudi k energetski gradnji objektov, potem bi ljudem lahko solili pamet o trdih gorivih, pa gorivih biološkega izvora… toda najprej morajo biti dane danosti, ne pa da ljudje plačujejo drago ogrevanje, ki ga nihče ne nadzoruje, ministrstva si prekladajo odgovornost druga na drugo in končni cilj ni dosežen … zato je treba balast v tem delu operativnega programa črtati, ker so vaše usmeritve popolnoma napačne.

– O infrastrukturi za odlaganje kakršnih koli odpadkov v Sloveniji je težko govoriti, zato ker imamo MOP, ki ne zna pripraviti ustrezne zakonodaje na tem področju. Dejstvo je, da imamo preveč občin, ampak če jih že imamo, potem naj bo zakonodaja takšna, da župani vedo kakšne bodo njihove dolgoročne usmeritve. Že na samem sestanku, so župani povedali, da so skupaj gradili odlagališča, sedaj pa vi od njih zahtevate nekaj povsem drugega – čas je, da se odločite, kaj želite, toda ne na podlagi tako slabo pripravljenega operativnega programa.

– Zmogljivost infrastrukture – katere? Poglejte kakšne neumnosti ste pisali, gledati je treba v prihodnost, regijski centri za ravnanje z odpadki rastejo, občine se povezujejo vi pa delate ta operativni program na nekih starih netočnih podatkih, namesto, da bi se osredotočili na dejstvo, koliko država zgublja denarja na tem področju, ker preprosto svoje lastne smeti prodajamo tujcem… Včasih je dobro pogledati, kaj sosed dela.

– Res je, da se nekaj odlagališč v Sloveniji zapira, ampak to so podatki za javna odlagališča, toda prav vi (MOP) oziroma ARSO pa daje soglasja za vedno nova odlagališča v zasebni lasti, ki so v samih stanovanjskih naseljih.

– Izgradnja infrastrukture – v 25 letih bi bila Slovenija lahko že Švica, če bi bili na področju okolja zaposleni ljudje, ki bi delali za državljane in poslušali strokovnjake ne pa kapital!

– Merila za določanje bodoče infrastrukture – v Sloveniji živi 2 milijona ljudi, to je dejstvo, samooskrba je izredno slaba, zaradi napačne politike v 60 letih prejšnjega stoletja … torej imamo kar imamo, a razmišljati moramo trezno in preudarno! Kakšne kompostarne – kje pa bomo dobivali surovine zanje? Bodite resni; še te, ki imamo ne delajo oziroma delajo tako, da zastrupljajo ljudi, naravo, podtalnico itd.

– Področje »Ostanki fermentacije« iz Bioplinaren v Sloveniji je skrajno nedodelano, saj lastniki »nelegalno«, čeprav so o tem obveščeni pristojni organi, odlagajo te ostanke vprašljive kakovosti vsepovsod.

– O organizacijskem vidiku ravnanja s komunalnimi odpadki smo že spregovorili v

zgornjih alinejah; žal vaše ministrstvo ni sodelovalo z Ministrstvom za javno upravo, pa Ministrstvom za notranje zadeve, da bi lahko sploh o čem pisali. Zakon o lokalni samoupravi je treba NUJNO popraviti.

– O ravnanju s komunalnimi odpadki … (str. 68-81) – nesmiselno je kar koli komentirati, ker je zakonodaja neurejena, inšpekcijske službe ne izvajajo del, niti jih nimajo na podlagi česa izvajati; je pa res, da je MOP poskrbel, da se zbiranje papirja v osnovnih šolah zatre v popolnosti; da o drugih nepravilnostih na tem področju ne govorimo

– 3.1.6 na strani 81 – kako boste zmanjševali emisije toplogrednih plinov, če je zakonodaja pisana le za ene, drugi pa lahko delajo prosto po Prešernu, ARSO pa tem drugim (privatne družbe) izdaja pozitivna okoljevarstvena dovoljenja in soglasja?

– Kaj početi z blatom, ki nastane v procesu čistilnih naprav? Če bi lastniki čistilnih naprav čakali na vas in vaše ugotovitve, bi že propadli, zato vaše navedbe so že zastarele! V tej alineji ste pozabili na blato, ki prihaja iz bioplinaren, ki je dokazano zaradi nestrokovnega odlaganja že zastrupil podtalnico oz. pitno vodo.

– V naslednjih točkah se lotevate odpadkov iz posameznih sestavin, ki nastanejo kot posledica nekega procesa – ste mar rabili toliko desetletji, da ste ugotovili, pa še to ne 100 %, ker ne poslušate prebivalcev najbolj onesnaženih predelov Slovenije, kako nevarne so dejavnosti, ki jih nekatera podjetja izvajajo ali pa so jih izvajala (Cinkarna Celje itd.)

– Še o posameznih vrstah posameznih odpadkov bi lahko govorili, ampak tu je zakonodaja popolnoma skregana z dejanskim stanjem in bi se moralo to začeti reševati na drugih področjih, vsi skupaj pa bi morali sodelovati in pripraviti skupne cilje za posamezna področja (kamnolomi, pepel, žlindra, stara vozila, gume itd.)

– »človeku v bolnišnici odrežejo nogo«; v veterinarski bolnici usmrtijo psa okuženega z zelo nevarno bakterijo« – ali ste vi res prepričani, da gre za »odpadke«, ki se lahko mečejo v isti koš? MOP lahko! Vidi se, da so pri tem projektu sodelovali takšni, ki ne ločijo dneva od noči!

– celotni zapis 3.12. je katastrofalen, nepravilno poimenovan, predvsem pa nestrokoven! Kam gredo »odpadki« iz zdravstva – v kafilerijo, sežigalnice ali v biopliarne? Sram vas je lahko, da se na tako podel način norčujete iz državljanov Republike Slovenije, ki vam plačujemo, da lahko vi imate plače! – če imate vsaj malo pameti, boste to ločili in dali to spisati ljudem, ki se spoznajo na to področje!!!

– Odpadki iz azbesta (3.13): že na samem pogovoru je bilo jasno, da ne ločite, kaj je to azbest, kako je nevaren, kako to vpliva na človekov organizem in zdravje, kaj šele kako bi se to reševalo (primer: Odlagališče odpadkov Nova Gorica, nelogalna odlagališča, Mercator Hladilnica Zalog – požar, …..). Nihče ni ničesar storil, tu v tej skripti objavljate neke stare zavajajoče podatke, če pa bi stopili v naravo, bi videli stanje, ki je povsem drugače. Še več: uradno je pet (5) podjetji, ki zbirajo azbestne odpadke; Jana Milavčič je dejala na javni predstavitvi, da »ona ve, da jih je deset (10)«, tu pa piše, da imamo tri (3) takšne (str. 119) – Prosimo vas, sedite za skupno mizo in se pogovorite, kaj boste govorili!

– V nadaljevanju govorite še od drugih nevarnih odpadkih (oljih, PCB itd.), ampak ali ste se vprašali ali imate urejeno področno zakonodajo, da lahko takšne neumnosti pišete? Dopouščate, da se predalava odpadnih olj in drugih neevarnih odpadkov vrši na lokacijah brez komunalno urejene infrastrukture in podobno

4. Poglavje – naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov

– Seznam, ki ga navajate v tem poglavju je nepopoln, predvsem pa zelo enostranski, saj je dejstvo, da je odlagališč bistveno več, samo, če bi prešteli vsa izdana okoljevarstvena dovoljenja, bi videli, da se stvari ne ujemajo

– V tem poglavju pišete takšne neumnosti, da človek ne more verjeti: »azbest se odlaga na odlagališčih za nenevarne odpadke« (str. 119) – res ste neverjetni! Zato ni čudno, da je toliko Slovencev, ki vsakoletno zbolijo za pljučnim rakom oziroma azbestozo!

– O kompostarnah in bioplinskih napravah!

– O odlagališčih (str. 128) je bilo v tem zapisu že veliko povedanega, zato si celoten zapis natančno preberite – vaše številke ne držijo!

5. Poglavje – Zahteve in ukrepi

– V celotnem besedilu je bilo o tem že veliko povedanega, še enkrat ponavljamo, pri pripravi tega operativnega programa niso sodelovala vsa resorna ministrstva, organi v sestavi itd., zato imamo pred seboj zelo slab izdelek

– Zakon o varstvu okolja je slab in zaradi slabega zakona ARSO izdaja okoljevarstvena dovoljenja in soglasja ter je na strani kapitala, ne skrbi pa za zdravje ljudi in narave; inšpekcijske službe pa NE DELUJEJO, ker nimajo zakonske podlage!

– O nadzoru nad ravnanje z odpadki pa ne bomo govorili in s tem zgubljali besed! Dejstva povedo vse: Cinkarna; KOTO Zalog; Papir Servis Vevče; Mercator hladilnica Zalog; industrijski kanali itd.

– Ukrepi – ali na MOP poznate to besedo? Zakaj ne ukrepate v zgoraj omenjenih primerih?

– EMAS – to je zapis za državljane, mar ne?

6. Poglavje – načela obdelave nekaterih vrst odpadkov

– MOP je že vrsto let skregan z vsemi načeli, tako moralnimi kot okoljskimi; 25 let rabite, da se začnete pogovarjati, da bi bilo dobro da bi… ampak že v tem trenutku delate na nečem starem, neuporabnem … in potem dobimo takšen osnutek operativnega programa, kot ga imamo pred sabo. Uredbo o smradu ste pospravili v predal, tu v tem operativnem programu pa se tega niti ne dotaknete; razumemo razlago

gospe Miklavčič, »da plin oziroma plinsko stanje ni odpadek«

– Zanimiva je trditev 6.2 (str. 169), kjer naštevate kaj so NEVARNI odpadki, v prejšnjih poglavjih pa govorite, da to niso nevarni odpadki – kater »škratek« se je tu zmotil?

7. Poglavje – območja, ki so bila v preteklosti onesnažena, zaradi odstranjevanja

odpadkov

– »V Sloveniji ni sistematično urejeno evidentiranje območji, kjer so v preteklosti odlagali komunalne in industrijske odpadke.« (str. 195) – Pisalo se je leto 1774, ko je cesarica Marija Terezija poslala po svojemu kraljestvu inženirje, da so se pozanimali o vseh vremenskih pojavih (poplave, toče, neurja, žledolomi, plazovi itd.), preden so se odločili, da bodo šli v izgradnjo železnic. Ti ljudje so hodili po kraljestvu in spraševali ljudi. Po nekaj letih so se vrnili in pripravili študije. Ali ste po 300 letih videli, da bi bila katera železniška proga pod vodo? Ne. Prav tako bi tudi uradniki MOP morali na teren in povprašati ljudi. Teh odlagališč je na tisoče, vi pa ste šele v letu 2005 sprejeli Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja, ki predvideva urejenost odlagališč. 15 let ste rabili, da ste to resolucijo pripravili in še naslednjih 10 let, da ste pripravili Operativni program za ravnanje z odpadki! In pri vsej tehnologiji, ki jo imamo, IT tehnologiji, komunikacijski tehnologiji itd. pravite, da nimate podatkov …

– O vsem ostalem ne bomo pisali, ker vemo, da ste samo leporečili v tem operativnem programu, vse z namenom, da bi preusmerili pozornost in ne bi rešili zadeve.

8. Poglavje – Smetenje in nezakonito odmetavanje odpadkov

– Do smetenja in nezakonitega odlaganja odpadkov prihaja, zaradi neurejene zakonodaje na tem področju in zato ker inšpekcijske službe ne opravljajo svojega dela

– Nedopustno je, da se ne smejo postaviti nadzorne kamere, ki bi zaznale storilce pri kaznivem dejanju in dejanje bi se moralo obravnavati kot kaznivo dejanje, sankcije pa bi morale biti temu primerno visoke, tako za fizične kot pravne osebe

– Ekologi brez meja so res zbrali podatke o divjih odlagališčih, a tega ne bi bilo, če ne bi na lokalni ravni sodelovali številni prostovoljci in drugih okoljevarstvenih društev ter združenj.

– Če nekdo sam popravlja stanovanje ali ima zato pooblaščenega delavca, bi moral ta predložiti celoten načrt dela, v katerega bi moralo biti smiselno zavedeno tudi kam bo odvažal odpadke; dokler tega nimamo in dokler ne delajo inšpekcijske službe oziroma okoljevarstvena »policija«, se bo še vedno onesnaževalo

– Zakonodaja je neurejena tudi pri podjetjih (gostinski lokali, trgovine itd.), kjer podjetniki v nočnem času vozijo na ekološke otoke svoje smeti, samo da se izogne plačilu najema svojih zabojnikov

– Vrtci, šole, starši itd. veliko naredijo na vzgoji otrok glede varčevanja z naravnimi viri in ločevanjem odpadkov ter ponovno uporabo že uporabljenih izdelkov, zatakne se ker sistem v naslednjih fazah ne deluje.

-Sanacija nelegalnih deponij, še posebej na vodozbirnih območjih; ni »smetraskih – forenzikov«, bi pa lahko rešili vsaj to, za kar so dokazi vidni slepim, čigavi so in so priče, dokumenti, kdo in po katerem naročilu je odlagal; in neposredno onesnažuje izvire Krke, Rižane, zajetja Klariči…še več, npdredijo, da to sanira lokalna skupnost

– Ravnanje s področjem “stare cinkarne”  (nujna sanacija celotnega področja), kjer je na 17 ha odloženo cca 1,5 milijona m3 večinoma nevarnih odpadkov, “ki predstavljajo visoko nevarnost za okolje in zdravje ljudi ” po sodbi sodišča EU v zadevi proti Sloveniji  pe bi bilo potrebno navesti kot primer skrajno neodgovornega ravnanja oblasti do okolja in hudo podcenjevanje  ogrožanja zdravja ljudi.

9. Poglavje – politike spodbujanja recikliranja odpadkov

– Politika spodbujanja ni odvisna od državljanov, kajti ti jo izvajajo, pač pa od zakonodaje in izvajanje le-te; če imamo neurejeno zakonodajo, če nadzorne službe ne delujejo, če se izdajajo okoljevarstvena dovoljenja vse povprek, se ne more pričakovati, da se bo politika razvijala v tej smeri; država bi morala biti tu vzgled, pa je ravno obratno, zato se ne more pričakovati, da bo gospodarstvo vodilno, ki bo sledil tem trendom

– Kakršne koli dajatve ne spodbujajo k večji učinkovitosti, prav nasprotno in se vedno išče kako obiti sistem

– Če se uvede dajatve, je treba točno in v naprej vedeti, kam se bo vlagal denar, ki se bo zbral od teh dajatev

– O nižji stopnji DDV je neumnost govoriti, dokler vodi vlada takšno politiko, s katero si navidezno zmanjšuje primanjkljaj v državni blagajni, ko zvišuje DDV

– Slovenija je na področju DDV naredila že pred vstopom v EU napako, ko se ni izpogajala, da bi imeli v Sloveniji tri stopnje DDV, kar pomeni, da bi bila prva stopnja »0« in bi bili nekateri oproščeni davkov

10. Poglavje – program preprečevanja odpadkov

– Program preprečevanja odpadkov oziroma dejanskih odpadkov in tistih odpadkov, ki se jih po določeni uporabi, ponovno uporabi kot surovino, bi moral biti bolj strokovno napisan, ter posamezne opcije bistveno bolj razširjene, tako pa je v celotnem operativnem programu predstavljen zgolj na nekaj straneh

– Pripravljavci niso dovolj natančno in strokovno pripravili ukrepov

– Ukrepi so le želje in vedenje, da se nekaj bi lahko naredilo, pa se ne

11. Poglavje – pregled ukrepov za doseganje ciljev programa ravnanja z odpadki

– Prav s to razpredelnico se vidi, da pripravljavci niso sodelovali s celotnim javnim sektorje, prav tako ne z lokalno skupnostjo, niti ne s številnimi nevladnimi civilnimi iniciativami

– Izbrane NVO s strani MOP, ki jih plačuje država in jih MOP izbere mimo razpisov preko naročilnic, niso tiste, ki bi dajale konkretne rezultate, saj je od tega odvisno, koliko proračunskega denarja bodo izbrane NVO dobile.

– Tudi ciljne skupine so zelo slabo definirane itd.

V osnutku pogrešamo, da niste uvrstili prašne delce iz kurilnih naprav med odpadke, saj so ti med glavnimi krivci za različne pljučne bolezni. Pričakovali smo, da boste napravam ( tudi majšim kurilnim napravam), ki »proizvajajo« te delce v tem osnutku uzakonili obvezno uporabo filtrov na izpustu in določili nadaljne ravnanje z odpadnimi delci.

Kot smo že na začetku zapisali, je ta operativni program zelo slabo pripravljen in smiselno bi bilo, da se ga sedaj natančno popravi, pripravi diskusijo in začne delati na realnem stanju in realnih podatkih ter strmi v prihodnost ne pa, da se država zavestno podreja kapitalu, in političnim lobijem, ki si zagotovijo dobroplačane službe in vpliv po koncu svojega političnega mandata.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.