Železarna ne onesnažuje čez mejo, ker ni meritev


  • Škedenjska železarna je dolgoletna onesnaževalka zraka na  Tržaškem.
    Škedenjska železarna je dolgoletna onesnaževalka zraka na Tržaškem.

    Foto: Davorin Križmančič/Kroma

petek, 27. november 2015, 08:58

Škedenjska železarna je glavna onesnaževalka na Tržaškem; izpusti so nad mejo dovoljenih, v njih so našli tudi kancerogene snovi. Mnogi so prepričani, da onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je tudi v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več. Zadnje uradne meritve so stare več kot sedem let.

ISTRA, TRST > Agencija za okolje je najprej leta 2004 z mobilno postajo merila kakovost zraka v Hrvatinih, leta 2007 in 2008 pa še v Lovranu, prav z namenom preveriti vpliv emisij z območja Trsta na slovensko ozemlje. Hrvatinska postaja je bila 4,5 kilometra zračne linije od škedenjske železarne, Lovranska pa 3,5 kilometra. “Meritve so pokazale, da je koncentracija onesnaževal relativno nizka, da pa so na tem območju najvišje koncentracije ozona v Sloveniji,” so spomnili na okoljskem ministrstvu. Tudi sedanja stalna merilna postaja, postavljena v Kopru, zaznava povišano koncentracijo ozona, druge snovi, ki jih tam merijo, pa so pod mejnimi vrednostmi.

Ni dokazov, da je vpliv čezmejen

Železarna Škedenj je velik vir onesnaževanja, vendar ni edini na tem prostoru; v bližini so še cementarna, sežigalnica komunalnih odpadkov in veliko skladišče naftnih derivatov in gotovo tudi manjši viri, nenazadnje je tudi gost promet v tem delu Trsta vir dušikovih oksidov in ogljikovodikov, so našteli na našem ministrstvu. V zvezi z železarno Škedenj tako pri nas ne vodijo nobenega postopka, niti ni v proceduri čezmejni postopek. Tako je ministrica za okolje Irena Majcen na seji DZ odgovorila koprskemu poslancu Združene levice Mateju Tašnerju Vatovcu, ki je zaradi alarmantnih podatkov italijanske agencije za okolje vprašal, ali se Slovenija sploh ukvarja s tem problemom. Poslanec predlaga, da bi naša agencija za okolje naredila urgentni monitoring, glede na to, da so meritve tako stare. Franc Malečkar, koprski okoljevarstvenik, član mreže Alpe Adria Green, pa je glede omenjenih starih meritev, pred nedavnim spomnil: Že res, da so bile meritve v Kolombanu v mejah normale. A Kolomban je podeželsko in prepihano območje, rezultati, denimo žveplovega dioksida, so bili podobni kot v Celju.”

Občina Trst: Zmanjšanje proizvodnje

Škedenjska železarna prekomerno onesnažuje, so pokazale tudi najnovejše meritve izpustov italijanske agencije za okolje. Novi lastnik železarne, družba Arvedi, ni uspel držati zaveze, ki jo je dal tržaški občini, da bo izpuste prašnih delcev (tako imenovanih delcev PM10) in drugega onesnaževanja zmanjšal pod dovoljene meje. Zato je tržaška občina pred nekaj dnevi odredila, naj železarna takoj zmanjša proizvodnjo litega železa oziroma delovanje koksarne na 34.000 ton koksa na mesec, enako kot je od železarne že aprila zahteval tudi vrh dežele Furlanije Julijske krajine.

Okoliški prebivalci so nad občino razočarani, ukrep ne bo zmanjšal onesnaževanja, so prepričani. S svojih balkonov in z dvorišč že leta vsak dan pometajo črn prah. Analize izpustov, ki jih je pripravil inštitut Nanodiagnostics, pa so pokazale, da delci iz izpustov železarne vsebujejo rakotvorne snovi v velikih koncentracijah. Študije kažejo tudi, da je na Tržaškem nadpovprečno veliko respiratornih in rakastih obolenj. Prebivalci Škednja zahtevajo študijo, ki bo raziskala povezavo železarne in obolevnost prebivalcev.

KATJA GLEŠČIČ

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI,

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU

brez državnih subvencij – Podprite naše deloPredogled slike

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.