Strupene školjke ostajajo v morju, v ribarnicah nekaj časa na voljo le uvožene


Mojca Marot – Dnevnik

7. november 2015

Uprava za varno hrano je v začetku meseca pri nadzoru v školjčiščih na Debelem rtiču, v Seči in Strunjanu izmerila presežene mejne vrednosti toksinov v živih školjkah, zato je do nadaljnjega prepovedala njihovo prodajo in uživanje.

Fotografije » 2/2

  • Školjke absorbirajo vse strupene snovi v vodi in zato postanejo strupene tudi same. (Foto: AAG)
  • Lani se je prvič v zadnjih petih letih zgodilo, da uprava za varno hrano ni začasno zaprla nobenega školjčišča zaradi preseženih vrednosti toksinov. (Foto: Luka Cjuha)

Če bi zaužili klapavice, ki vsebujejo preveč toksinov, bi to lahko pri večini ljudi povzročilo tudi hujše prebavne motnje. Zato so inšpektorji uprave za varno hrano v začetku tega meseca tri naša školjčišča na Debelem rtiču, v Seči in Strunjanu, kjer so zaznali preveč nevarnih toksinov, začasno zaprli. Naše klapavice bodo tako do nadaljnjega ostale v morju, a ponudba v ribarnicah ne bo zato nič manjša. Že zdaj namreč večinoma prodajajo uvožene školjke iz Hrvaške, Italije in Španije.

Školjke se v glavnem prehranjujejo s fitoplanktoni, tako gojene kot prosto živeče školjke pa v sebi zadržijo delce hrane, med drugim tudi strupene mikroalge. »Te se po prehranjevalni verigi prenesejo naprej do človeka, ko jih zaužijemo, pa lahko povzročijo različne zdravstvene težave,« pojasnjujejo na upravi za varno hrano. Škodljive so tako surove kot tudi kuhane školjke, svarijo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Prebavne motnje se pojavijo približno štiri ure po zaužitju okuženih školjk. Znaki so driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in tresavica, ki pa so običajno blagi, zato jih pacienti in tudi zdravniki pogosto pripišejo drugim vzrokom,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pojava se ne da predvideti vnaprej

Irena Fonda, direktorica portoroškega podjetja Fonda, ki upravlja školjčišča v Piranskem in Strunjanskem zalivu, pravi, da gre v tem primeru za naravni pojav, s katerim se lastniki gojišč srečujejo skoraj vsako leto. »Do tega pride ob cvetenju določene vrste planktonske alge. Gre za male planktone, s katerimi se školjke hranijo. V obdobju, ko se ta specifična vrsta alge pretirano razmnoži, pa lahko školjke vsebujejo preveč toksinov, ker jih tako hitro, kot jih proizvajajo, ne uspejo prebaviti in spremeniti v koristne proteine. Školjke namreč vase posrkajo vse dobro in tudi slabo, kar jih obdaja,« razloži Fondova. Pravi, da gojitelji školjk tudi sami redno izvajajo nadzore. A če so še tako izurjeni in izkušeni, tega pojava ne morejo predvideti vnaprej. Školjčišča pa lahko ponovno odprejo šele, ko sta dve zaporedni testiranji na toksine negativni. Kot še dodaja Fondova, pa tak ukrep, za katerega se nikoli ne ve, kako dolgo traja, gojiteljem povzroča nemalo škode, saj so tudi potrošniki ob opozorilih uprave za varno hrano nemalokrat zmedeni, nekateri pa tudi prestrašeni.

Tudi onesnaženost je lahko kriva

V upravi za varno hrano priznavajo, da bi bilo za množenje toksičnih mikroalg lahko krivo tudi onesnaženo morje. Da so zanj krivi predvsem izpusti iz Italije, že leta opozarjajo v društvu Alpe Adria Green. A odgovorni po njihovih besedah ves čas zagotavljajo le, da je naše morje čisto, emisije v zraku pa pod mejnimi vrednostmi. »Na naša opozorila tako praktično ne reagirajo,« pravi predsednik društva Vojko Bernard, ki opozarja, da se blizu školjčišča na Debelem rtiču nahaja tudi mladinsko zdravilišče za otroke, na drugih dveh lokacijah pa sta krajinska parka. Kot dodaja, pa ravno školjke najbolj natančno razkrivajo stopnjo onesnaženosti morske vode. »Školjke absorbirajo vse strupene snovi v vodi in zato postanejo strupene tudi same,« opozarja Bernard. In dodaja, da okoljevarstveniki nenehno opozarjajo tudi na veliko število divjih odlagališč odpadkov na Obali. Problematično je predvsem divje odlagališče na italijanski strani v bližini Debelega rtiča, pa tudi izpusti škodljivih snovi v morje, ki se vrstijo že leta in škodijo morskemu ekosistemu.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.