Železarna ne onesnažuje čez mejo, ker ni meritev


  • Škedenjska železarna je dolgoletna onesnaževalka zraka na  Tržaškem.
    Škedenjska železarna je dolgoletna onesnaževalka zraka na Tržaškem.

    Foto: Davorin Križmančič/Kroma

petek, 27. november 2015, 08:58

Škedenjska železarna je glavna onesnaževalka na Tržaškem; izpusti so nad mejo dovoljenih, v njih so našli tudi kancerogene snovi. Mnogi so prepričani, da onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je tudi v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več. Zadnje uradne meritve so stare več kot sedem let.

ISTRA, TRST > Agencija za okolje je najprej leta 2004 z mobilno postajo merila kakovost zraka v Hrvatinih, leta 2007 in 2008 pa še v Lovranu, prav z namenom preveriti vpliv emisij z območja Trsta na slovensko ozemlje. Hrvatinska postaja je bila 4,5 kilometra zračne linije od škedenjske železarne, Lovranska pa 3,5 kilometra. “Meritve so pokazale, da je koncentracija onesnaževal relativno nizka, da pa so na tem območju najvišje koncentracije ozona v Sloveniji,” so spomnili na okoljskem ministrstvu. Tudi sedanja stalna merilna postaja, postavljena v Kopru, zaznava povišano koncentracijo ozona, druge snovi, ki jih tam merijo, pa so pod mejnimi vrednostmi.

Ni dokazov, da je vpliv čezmejen

Železarna Škedenj je velik vir onesnaževanja, vendar ni edini na tem prostoru; v bližini so še cementarna, sežigalnica komunalnih odpadkov in veliko skladišče naftnih derivatov in gotovo tudi manjši viri, nenazadnje je tudi gost promet v tem delu Trsta vir dušikovih oksidov in ogljikovodikov, so našteli na našem ministrstvu. V zvezi z železarno Škedenj tako pri nas ne vodijo nobenega postopka, niti ni v proceduri čezmejni postopek. Tako je ministrica za okolje Irena Majcen na seji DZ odgovorila koprskemu poslancu Združene levice Mateju Tašnerju Vatovcu, ki je zaradi alarmantnih podatkov italijanske agencije za okolje vprašal, ali se Slovenija sploh ukvarja s tem problemom. Poslanec predlaga, da bi naša agencija za okolje naredila urgentni monitoring, glede na to, da so meritve tako stare. Franc Malečkar, koprski okoljevarstvenik, član mreže Alpe Adria Green, pa je glede omenjenih starih meritev, pred nedavnim spomnil: Že res, da so bile meritve v Kolombanu v mejah normale. A Kolomban je podeželsko in prepihano območje, rezultati, denimo žveplovega dioksida, so bili podobni kot v Celju.”

Občina Trst: Zmanjšanje proizvodnje

Škedenjska železarna prekomerno onesnažuje, so pokazale tudi najnovejše meritve izpustov italijanske agencije za okolje. Novi lastnik železarne, družba Arvedi, ni uspel držati zaveze, ki jo je dal tržaški občini, da bo izpuste prašnih delcev (tako imenovanih delcev PM10) in drugega onesnaževanja zmanjšal pod dovoljene meje. Zato je tržaška občina pred nekaj dnevi odredila, naj železarna takoj zmanjša proizvodnjo litega železa oziroma delovanje koksarne na 34.000 ton koksa na mesec, enako kot je od železarne že aprila zahteval tudi vrh dežele Furlanije Julijske krajine.

Okoliški prebivalci so nad občino razočarani, ukrep ne bo zmanjšal onesnaževanja, so prepričani. S svojih balkonov in z dvorišč že leta vsak dan pometajo črn prah. Analize izpustov, ki jih je pripravil inštitut Nanodiagnostics, pa so pokazale, da delci iz izpustov železarne vsebujejo rakotvorne snovi v velikih koncentracijah. Študije kažejo tudi, da je na Tržaškem nadpovprečno veliko respiratornih in rakastih obolenj. Prebivalci Škednja zahtevajo študijo, ki bo raziskala povezavo železarne in obolevnost prebivalcev.

KATJA GLEŠČIČ

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI,

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU

brez državnih subvencij – Podprite naše deloPredogled slike

Škedenjska železarna mora zagotoviti manjše izpuste prašnih delcev


25.11.2015 – Radio Koper

Škedenjska železarna mora zagotoviti manjše izpuste prašnih delcev

Škedenjska železarna v predmestju Trsta bo lahko še naprej izdelovala lito železo, vendar bo morala zagotoviti manjše izpuste prašnih delcev, škodljivih za zdravje ljudi in okolje. To ji je z odredbo naložila mestna uprava, kar je spodbudna novica tudi za

V železarni z dolgoletno tradicijo in stoletnim plavžem z Jesenic, ki je na prvi pogled strašljiv industrijski obrat na pragu Trsta, kruh služi nekaj nad 400 delavcev. Lastnica, skupina Arvedi iz Cremone, si zadnji dve leti prizadeva za posodobitev proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje, tudi zaradi že treh doslej izdanih odredb tržaške uprave. O vzrokih za četrto odbornik za okolje Umberto Laureni:

Stanje je zaskrbljujoče, izpusti so nevarni za zdravje, tako, da smo morali ukrepati.

Železarna v plavžu z visokimi temperaturami mesečno izdela 38 tisoč ton litega železa. Občinska uprava količino zmanjšuje na 34 tisoč, kar pomeni tudi manj škodljivih izpustov v zrak. Župan Roberto Cosolini:

Zaradi ustvarjalnega sodelovanja mestne uprave in vodstva železarne doslej pričakujem spoštovanje te odredbe.

Občani, združeni v organizaciji No smog, v spremembe ne verjamejo in novo odredbo ocenjujejo kot premalo zavezujočo. Alda Sancin:

Že pred leti so nam rekli, da je zgornja meja zmogljivosti plavža 400 tisoč ton litega železa. Zdaj pa je dopustna bistveno večja količina.

Škedenci računajo na glasove proti še iz Slovenije, kamor veter zagotovo zanese tudi nevarne prašne delce iz njihove železarne.

Mirjam Muženič

Foto: Alpe Adria Green

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI,

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU

brez državnih subvencij – Podprite naše deloPredogled slike

Zmaga malega človeka


Zmaga malega človeka

Janez Petkovšek

Ljubljana že ima velik regijski center za odpadke na Barju, zato ne potrebuje še enega v Vevčah.

»Uspelo nam je. Ob tako čudoviti novici človeku res ni žal za čas, ki ga je porabil v boju za naš prav in ohranitev okolja, v katerem bomo s ponosom živeli.« To je prvi komentar predsednice sveta četrtne skupnosti Polje Minke Jerebič, ko je zvedela, da je agencija za okolje Papir servisu zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja (OVS) k odprtju obrata za predelavo odpadkov v Vevčah.
Čeprav se na odločitev Papir servis lahko pritoži in bo o zavrnitvi vplivnega in bogatega podjetja najverjetneje odločalo še ministrstvo za okolje in prostor, jo lahko štejemo za precedens. Pri njej je namreč državni organ prvič upošteval vsebinsko dobro utemeljene pripombe fizičnih oseb, civilnih iniciativ, četrtne skupnosti, ribičev (vevške ribiške družine in ribiške zveze) in okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki so v postopku pridobivanja OVS sodelovali kot stranski udeleženci. Sodeč po zavrnilni odločbi so na agenciji dojeli, da obrat za sortiranje odpadkov vendarle ne sodi v urbano okolje, četudi so svojo odločitev utemeljili le na treh detajlih, ki jih Papir servis ni zadovoljivo rešil. Soglasja ni dobil, ker je skušal problem hrupa tovornjakov nad dovoljeno mejo pri ozkem vhodu v obrat med večstanovanjskima objektoma rešiti s postavitvijo visoke protihrupne ograje. Tudi sicer ni ponudil ustrezne različice prometne poti za več sto lahkih in težkih tovornih vozil, ki bi vsakodnevno prihajala v novi obrat. Po sedanjih cestah bi lahko vozila le mimo hiš in blokov v gosto poseljenih Vevčah, saj je nova cesta med Litijsko in Zaloško v občinskem prostorskem načrtu šele zarisana, odcep do Papir servisa pa niti to ne.
Predelovalca odpadkov je dokončno pokopalo to, da ni znal strokovno in tehnično dovolj natančno pojasniti, kako bi reševal obrat ob večjih poplavah. Če bi namreč Ljubljanica prestopila obrambne nasipe okoli njega, ne bi zadoščala zgolj ustavitev proizvodnje, temveč bi bilo treba ves nepredelani material že prej odpeljati na varno ali pa iz »bazena« vsaj prečrpati onesnaženo vodo. Kako bi to izvedli, pa so povedali presplošno. Ker je Snaga na Barju odprla regijski center za predelavo odpadkov, je upati, da bo država v primeru pritožbe tudi na drugi stopnji ugotovila, da Ljubljana že ima dovolj velik regijski center in da dodatnega na sporni lokaciji ne potrebuje. Sploh ker namerava občina na Barje preseliti večino, če že ne vseh zbiralcev odpadkov. In ker se ji lahko ponovijo inšpekcijski zapleti in upori krajanov, s katerimi se je morala spopadati, ko je Papir servis deloval na Vodmatu.
Sicer pa bo 1. januarja začela veljati nova odredba, da morajo občine odlagati odpadke izključno v regijske centre za ravnanje z odpadki. Da bi imeli v mestu dva ali več, ni pričakovati, saj ekonomsko to ni ne smiselno ne upravičeno.
Zmaga malega človeka

V ožini med stavbama na Vevški 48 in 50 bi Papir servis postavil visoki protihrupni ograji. Foto: Janez Petkovšek/Delo

POVEZAVA NA:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2015/11/21/papir-servisu-zavrnili-okoljevarstveno-soglasje/

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI,

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU

brez državnih subvencij – Podprite naše deloPredogled slike

“Če boste molčali, bodo kamni govorili”


VABILO

Vabimo vas, da se udeležite javne predstavitve nove knjige

avtorja Anton-a Komat-a

“Če boste molčali, bodo kamni govorili”

Knjiga bo javno predstavljena na Forumu slovenskega knjižnega sejma,

v sredo, 25.11.2015, ob 14.uri.

Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Samo Rugelj

Komat - vabilo knjiga

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI,

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU

brez državnih subvencij – Podprite naše deloPredogled slike

 

Bo bivša bioplinarna spet bioplinarna?


  • Bioplinarna v Ilirski Bistrici ne obratuje že od leta 2012.  Stavbo nameravajo prodati.
    Bioplinarna v Ilirski Bistrici ne obratuje že od leta 2012. Stavbo nameravajo prodati.

    Foto: Tina M. Valenčič

ponedeljek, 23. november 2015

Ilirskobistriška bioplinarna že nekaj let ne obratuje, letos pa se ji je izteklo tudi okoljevarstveno dovoljenje. Zato je Evropska komisija zaprla postopek EU Pilota, ki ga zažene, ko želi čim hitreje rešiti pritožbe državljanov in skozi katerega je preverjala zakonitosti delovanja bioplinarne. Stečajni upravitelj bo skupaj z največjo upnico DUTB skušal pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje, obenem pa objekt prodati in čim prej zaključiti stečajni postopek, v katerem je od februarja bioplinarna. Stališče lokalne iniciative ostaja nespremenjeno – ponovni vzpostavitvi bioplinarne nasprotujejo.

ILIRSKA BISTRICA > Evropska komisija je kot uspešno rešen zaprla postopek, s katerim je preverjala zakonitost delovanje ilirskobistriške bioplinarne, ki ga je zagnala sredi maja 2012. Tedaj je komisija Slovenijo seznanila s pritožno – ki jo je vložila organizacija Alpe Adria Green – v zvezi z delovanjem bistriške bioplinarne in na našo državo naslovila vrsto vprašanj. Nanje je Slovenija odgovorila in komisijo ves čas obveščala o obratovanju naprave in jo obvestila tudi, da je bioplinarni avgusta letos poteklo okoljevarstveno dovoljenje, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. “Kar pomeni, da naprava, ki sicer ne obratuje že od konca leta 2012, nima več okoljevarstvenega dovoljenja, zato je komisija EU Pilot zaprla,” so pojasnili na okoljskem ministrstvu.

Prodati v letu dni

Ilirskobistriška bioplinarna v lasti družbe Bio futura je, kot je znano, nedavno končala v stečaju. Za osem milijonov slabih posojil je prevzela DUTB.

Stečajni upravitelj podjetja Biofutura Valter Stepan pa sedaj pojasnjuje, da bodo v sodelovanju s to največjo upnico skušali pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje in objekt prodati. “DUTB ima že pet takšnih bioplinarn s prenesenimi terjatvami, ki jih rešuje v sklopu. Zato bi s prodajo radi zaključili vsaj v prihodnjem letu,” pravi Stepan.

Na novo okoljevarstveno dovoljenje je treba čakati od tri do šest mesecev, pojasnjujejo na državni agenciji za okolje (Arso). A še prej je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, kar sicer traja okvirno tri mesece (upoštevati pa je treba še en mesec javne razgrnitve).

Arso tačas rešuje šele zahtevo za začetek predhodnega postopka za poseg predelave odpadkov na obstoječi Bioplinski napravi Ilirska Bistrica. “V okviru tega postopka se odloči, ali je za to napravo treba izdelati poročilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Vloga je še v obravnavi, stranka je bila pozvana za dopolnitev,” pojasnjujejo na Arsu.

Šele po navedeni odločitvi bo mogoče vložiti tudi vlogo za okoljevarstveno dovoljenje. “In seveda za okoljevarstveno soglasje, če bo to izhajalo iz predhodne odločitve,” še pojasnjujejo na Arsu. “Glede na to, da še ni vloge, se ni možno opredeliti, ali bo izdaja okoljevarstvenega dovoljenja mogoča,” opozarjajo na Arsu.

“Bioplinarna v Ilirski Bistrici je po naših informacijah zelo v slabem stanju in takšna, kot je, ne bi smela dati zahtevka za pridobitev okoljevarstveno dovoljenje,” pa menijo v Alpe Adria Green. “Za ponovni zagon bi bila potrebna velika investicija, po našem mnenju sta v tem stanju najbolj problematična digestor in zbiralnik izrabljenega substrata. Če nista izpraznjena in očiščena, v njih še vedno potekajo kemijski procesi in lahko pride do pregnitja ovojnih plaščev. Če bi prišlo do te situacije, bi iz digesta iztekla tekočina in onesnažila reko Reko,” opozarjajo v AAG.

Vključiti tudi lokalno skupnost

Kaj se bo zgodilo, če stečajni upravitelj v želenem času ne bo uspel pridobili okoljevarstvenega dovoljenja? Stepan odgovarja, da bi za bioplinarno morda skušali poiskati ločitvenega upnika (to je tisti, ki ima svojo terjatev do dolžnika zavarovano z zastavno pravico na predmetu iz dolžnikovega premoženja, kar mu v primeru stečaja ali prisilne poravnave zagotavlja ugodnejši položaj). “Ta lahko na dovoljenje tudi počaka,” meni Stepan.

Obenem pa poudarja, da je treba v zgodbo vključiti tudi lokalno skupnost. V ilirskobistriški civilni iniciativi Nove ideje namreč opozarjajo, da je po novem zakonu za pridobitev okoljevarstvenega soglasja nujno pridobiti soglasje lokalne skupnosti.

Tudi stališče civilne iniciative je znano – bioplinarni v tem okolju nasprotujejo, ker menijo, da ne sodi na to lokacijo in da tu ni virov za njeno obratovanje. “Ker smo bili že izigrani, nas bo zelo težko prepričati, da bi bioplinarno znova vzpostavili,”pravi Egon Zevnik iz civilne iniciative.

Stepan zato poudarja, da je ob prodaji “absolutno potreben dogovor z lokalno skupnostjo, ki je bila že bila razočarana in izigrana. Če tega ne bo, potencialni kupec niti ne bi imel pogojev za delo”.

Ob ponovnem poskusu pridobivanja dovoljenj ocenjujejo tudi strojno opremljenost bioplinarne, da bodo sploh vedeli, kaj prodajajo, je pojasnil Stepan.

TINA M. VALENČIČ

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Papir servisu zavrnili okoljevarstveno soglasje


Agencija za okolje po poldrugem letu odločila v prid Vevčanov, ne prebiralca odpadkov.

Janez Petkovšek, Ljubljana

sob, 21.11.2015

Ljubljana – Alpe Adria Green, Ribiška zveza Slovenije, Ribiška družina Vevče in pet stanovalcev, ki imajo status stranskih udeležencev, so dosegli veliko zmago. Agencija za okolje je namreč v ponovljenem postopku Papir servisu zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za zbiranje in sortiranje odpadkov v Vevčah na območju Tiskarne Set.
Iz obrazložitve zavrnilne odločbe lahko razberemo, da se je postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov z letno zmogljivostjo 48.750 ton, odstranitev več obstoječih in gradnjo novih nadstreškov na Vevški 52 do zavrnitve vlekel kar poldrugo leto. Vlogo, oddano 24. marca lani, so morali namreč zaradi nepopolnosti večkrat dopolnjevati, prav tako pa je Papir servis vmes spreminjal projekte za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo novih ali rušitev obstoječih objektov, namestitev naprav in pritipoplavnih nasipov. Večkrat je bilo treba popravljati tudi poročilo o vplivih na okolje, ki bi jih imel nanj predviden reciklažni obrat.
Precejšnjo vlogo v omenjenem postopku so odigrali tudi zgoraj našteti stranski udeleženci, ki so na vse možne načine skušali preprečiti prihod Papir servisa v industrijsko območje sredi Vevč, ki je sicer že obremenjeno s Tiskarno Set in Papirnico Vevče. S svojimi argumenti, zakaj predelava odpadkov ni primerna, so ARSO skušali prepričati tako po pravni plati kot tudi z javnimi zborovanji oziroma množičnimi protesti pred vhodom v predvideni novi obrat.

Papir Servis 1.stran-page-001

 

PRIPIS AAG:

Naj spomnimo, da je bila ponovna obravnava na ARSO v kateri je sodelovala kot stranski udeleženec tudi Alpe Adria Green je posledica odločitve Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo predlog revizije  kot nedovoljenega na podlagi 89. člena zakona o upravnem sporu. Pri tem se je opiralo na svojo upravnosodno prakso v petih podobnih primerih. Povedano drugače, ker je upravno sodišče ugodilo pritožbi Alpe Adria Greena in razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za vevški obrat Papir servisa ter prvostopenjskemu organu naložilo, da v ponovnem postopku znova odloči o izdaji tega dovoljenja, je vrhovno sodišče ugotovilo, da upravni postopek ni končan. ARSO je na zahtevo Papir Servisa razpisal nov postopek za pridobivanje OVD.

Okoljevarstvena organizacija  Alpe- Adria Green se je ponovno prijavila kot stranski udeleženec v postopek. V v novem dopisu na ARSO pojasnila, da ni spremenila odklonilnega mnenja do izdaje okoljevarstveno soglasje Papir servisu. Še enkrat je opozorila, da gre za komunalno dejavnost, ki jo hoče to podjetje umestiti na poplavno območje, ki komunalno ni opremljeno, je v neposredni bližini Ljubljanice, potoka Stara voda, kjer se razmnožujejo ribe, stanovanjskega naselja Vevče, v bližini pa so tudi vrtec, osnovna šola in zdravstveni dom.

Nato pa je še poudarila, da gradnja protihrupnih ograj tik ob stanovanjskih blokih ni dopustna, saj pomeni kratenje osnovnih človekovih pravic in kršenje evropskih direktiv, ki prepovedujejo umeščanje komunalne dejavnosti v središča stanovanjskih sosesk, in aarhuške konvencije, ki to predpisuje še podrobneje. Postavitev protihrupne ograje tik ob bloku je nemogoča in nedopustna, ker gre za postavitev »geta«, vse v korist enega podjetja, ki hoče opravljati dejavnost na lokaciji, kamor nikakor ne spada.

Prav tako ni dopustna gradnja protipoplavnega zidu na brežini Ljubljanice in Stare vode, saj ne bi rešila poplav, ki se na tem območju pojavljajo tako spomladi in jeseni kot ob večjih neurjih.

Pri okoljevarstveni organizaciji so še dodali, da tovornjaki, ki jih uporablja Papir servis, niso primerni za ceste, speljane skozi naselja, kot so Polje, Vevče in Slape. Enako velja za dovoz do tega podjetja, saj vodi med stanovanjskima blokoma in je tako ozek, da se ne moreta srečati niti dve osebni vozili. Zato poteka vožnja po funkcionalnem zemljišču teh blokov. Še slabše je, če tja pripeljeta dva tovornjaka – drug mimo drugega sploh ne moreta.

V AAG imajo javno informacijo, da je ljubljanska občina ponudila skupini Krater nadomestno lokacijo na Barju, kjer je že komunalna deponija in kjer je zgrajen nov regijski center za ravnanje z odpadki. Tam ni stanovanjskega naselja, zato je smiselno, da bi dejavnost, kakršno izvaja Papir servis, preselili tja, ne pa umeščali v stanovanjsko naselje Vevče s 6000 prebivalci.

Prav tako je za AAG nedopustno, da bi podjetju izdali okoljevarstveno soglasje na podlagi prometne študije, ki so jo agenciji predložili septembra letos. Sklicevati se na »četrto različico«, za cesto, ki je ni v nobenem občinskem aktu za prihodnje dolgoročno obdobje, prav tako je ni v občinskem prostorskem načrtu, je za AAG nesmiselno in skrajno neresno. Pomeni namreč, da naj bi ljudje, ki živijo na območju Vevč, trpeli vsa ta leta in prenašali hrup težkih tovornjakov in čakali na novo cesto, ki bo zgrajena morda čez 50 let ali pa nikoli.

Zanje nesprejemljiva je tudi definicija Papir servisa, da je prag rentabilnosti pod 35.000 tonami na leto, čeprav je znano, da so v obdobju, ko so izvajali to dejavnost, kršili vsa dovoljenja. Časovnega okvira od 6. do 18. ure se niso držali, vozilo se je podnevi in ponoči. Na podlagi njihovega štetja bi prag rentabilnosti presegli vsaj za trikrat. To potezo podjetja označujejo za neresno, njen namen pa da je le načrtno zavesti upravni organ in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Ob obeh blokih pri vhodu v tiskarno Set Vevče naj bi postavili visoka protihrupna zidova.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC – PREDAVANJE – BACHOVA CVETNA ZDRAVILA


AAG – DRUŠTVO ZA NARAVO JALOVEC RATEČE

VABI

NA PREDAVANJE

Z NASLOVOM

 BACHOVA CVETNA ZDRAVILA

PREDAVANJE BO V PETEK, 13. NOVEMBRA OB 19. URI V DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI RATEČE, RATEČE 22.

PREDAVALA BO GA. TANNJA YRSKA, UNIV. DIPL. INŽ. GOZD. IZ ZAVODA PRANA ZA PREPOZNAVANJE PRA-NARAVE, PROSTORA, ČLOVEKA.

PRISRČNO VABLJENI IN NARAVOVARSTVENI POZDRAV!

VSTOP JE PROST!

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Strupene školjke ostajajo v morju, v ribarnicah nekaj časa na voljo le uvožene


Mojca Marot – Dnevnik

7. november 2015

Uprava za varno hrano je v začetku meseca pri nadzoru v školjčiščih na Debelem rtiču, v Seči in Strunjanu izmerila presežene mejne vrednosti toksinov v živih školjkah, zato je do nadaljnjega prepovedala njihovo prodajo in uživanje.

Fotografije » 2/2

  • Školjke absorbirajo vse strupene snovi v vodi in zato postanejo strupene tudi same. (Foto: AAG)
  • Lani se je prvič v zadnjih petih letih zgodilo, da uprava za varno hrano ni začasno zaprla nobenega školjčišča zaradi preseženih vrednosti toksinov. (Foto: Luka Cjuha)

Če bi zaužili klapavice, ki vsebujejo preveč toksinov, bi to lahko pri večini ljudi povzročilo tudi hujše prebavne motnje. Zato so inšpektorji uprave za varno hrano v začetku tega meseca tri naša školjčišča na Debelem rtiču, v Seči in Strunjanu, kjer so zaznali preveč nevarnih toksinov, začasno zaprli. Naše klapavice bodo tako do nadaljnjega ostale v morju, a ponudba v ribarnicah ne bo zato nič manjša. Že zdaj namreč večinoma prodajajo uvožene školjke iz Hrvaške, Italije in Španije.

Školjke se v glavnem prehranjujejo s fitoplanktoni, tako gojene kot prosto živeče školjke pa v sebi zadržijo delce hrane, med drugim tudi strupene mikroalge. »Te se po prehranjevalni verigi prenesejo naprej do človeka, ko jih zaužijemo, pa lahko povzročijo različne zdravstvene težave,« pojasnjujejo na upravi za varno hrano. Škodljive so tako surove kot tudi kuhane školjke, svarijo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Prebavne motnje se pojavijo približno štiri ure po zaužitju okuženih školjk. Znaki so driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in tresavica, ki pa so običajno blagi, zato jih pacienti in tudi zdravniki pogosto pripišejo drugim vzrokom,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pojava se ne da predvideti vnaprej

Irena Fonda, direktorica portoroškega podjetja Fonda, ki upravlja školjčišča v Piranskem in Strunjanskem zalivu, pravi, da gre v tem primeru za naravni pojav, s katerim se lastniki gojišč srečujejo skoraj vsako leto. »Do tega pride ob cvetenju določene vrste planktonske alge. Gre za male planktone, s katerimi se školjke hranijo. V obdobju, ko se ta specifična vrsta alge pretirano razmnoži, pa lahko školjke vsebujejo preveč toksinov, ker jih tako hitro, kot jih proizvajajo, ne uspejo prebaviti in spremeniti v koristne proteine. Školjke namreč vase posrkajo vse dobro in tudi slabo, kar jih obdaja,« razloži Fondova. Pravi, da gojitelji školjk tudi sami redno izvajajo nadzore. A če so še tako izurjeni in izkušeni, tega pojava ne morejo predvideti vnaprej. Školjčišča pa lahko ponovno odprejo šele, ko sta dve zaporedni testiranji na toksine negativni. Kot še dodaja Fondova, pa tak ukrep, za katerega se nikoli ne ve, kako dolgo traja, gojiteljem povzroča nemalo škode, saj so tudi potrošniki ob opozorilih uprave za varno hrano nemalokrat zmedeni, nekateri pa tudi prestrašeni.

Tudi onesnaženost je lahko kriva

V upravi za varno hrano priznavajo, da bi bilo za množenje toksičnih mikroalg lahko krivo tudi onesnaženo morje. Da so zanj krivi predvsem izpusti iz Italije, že leta opozarjajo v društvu Alpe Adria Green. A odgovorni po njihovih besedah ves čas zagotavljajo le, da je naše morje čisto, emisije v zraku pa pod mejnimi vrednostmi. »Na naša opozorila tako praktično ne reagirajo,« pravi predsednik društva Vojko Bernard, ki opozarja, da se blizu školjčišča na Debelem rtiču nahaja tudi mladinsko zdravilišče za otroke, na drugih dveh lokacijah pa sta krajinska parka. Kot dodaja, pa ravno školjke najbolj natančno razkrivajo stopnjo onesnaženosti morske vode. »Školjke absorbirajo vse strupene snovi v vodi in zato postanejo strupene tudi same,« opozarja Bernard. In dodaja, da okoljevarstveniki nenehno opozarjajo tudi na veliko število divjih odlagališč odpadkov na Obali. Problematično je predvsem divje odlagališče na italijanski strani v bližini Debelega rtiča, pa tudi izpusti škodljivih snovi v morje, ki se vrstijo že leta in škodijo morskemu ekosistemu.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike