Skrivnostni investitorji bi pod Vremščico zgradili smučišče


  • Na zemljevidu je z modro označeno območje na pobočju Vremščice, kjer bi (za zdaj še) neznani investitorji zgradili pokrito smučišče za treninge tekmovalnih smučarjev in preživljanje prostega časa rekreativnih smučarjev.
    Na zemljevidu je z modro označeno območje na pobočju Vremščice, kjer bi (za zdaj še) neznani investitorji zgradili pokrito smučišče za treninge tekmovalnih smučarjev in preživljanje prostega časa rekreativnih smučarjev.

    Foto: Infografika: Igor Tavčar

 LEA KALC FURLANIČ – PRIMORSKE NOVICE

Skrivnostni investitorji bi pod Vremščico zgradili smučišče

četrtek, 22. oktober 2015, 06:00

Več kot dva kilometra pokritega smučišča, delujočega vse leto, dvesto delovnih mest, tri leta dela za lokalne obrtnike, velik dotok smučarjev in turistov čez celo leto, podaljšanje letališke steze in dva nova heliodroma, vendar pa tudi 30-letna koncesija zasebniku za izkoriščanje okoliških gozdov in zažiganje kraških odpadkov. Vse to naj bi prinesel megalomanski projekt, ki so si ga na pobočju Vremščice zamislili (za zdaj) neznani investitorji, ki še nočejo izdati tehnologije gradnje, niti imena ruskih in švicarskih bank, ki naj bi vse plačale.

DIVAČA > Vse to in še kaj so napovedi, ki so jih v torek popoldne slišali divaški občinski svetniki. Zastopnik anonimnih investitorjev iz Švice jim je namreč predstavil megalomanski projekt pokritega smučišča na pobočju Vremščice in pripadajočo infrastrukturo.

Celoletno smučišče sredi krasa

Pokrito smučišče bi se po njegovih besedah nahajalo na območju med divaško letališko stezo in veterinarsko postajo na Vremščici, velikem približno 500.000 kvadratnih metrov. Pokrito smučišče bi bilo dolgo med 1800 in 2500 metri, proga široka 50 metrov, v parterju pa približno 200 metrov. Višina strehe pokritega smučišča bi bila med 15 in 30 metri, delno bi bilo vkopano v zemljo, streha bi bila zatravljena. Zgradili bi tudi šestsedežnico ter vstopni center, kjer bi lahko bili še hoteli višje kategorije in mladinski hoteli s skupno 500 ležišči, gostinski lokali, trgovine, zdravstveni center, heliodrom, kamp.

Smučišče bi delovalo vse dni v letu, povprečno med 18 in 24 ur na dan, na uro bi lahko sprejelo tudi 9000 ljudi, na njem bi trenirali tekmovalni smučarji in tisti, ki se ob prostem času radi rekreirajo na smučeh. Za ves kompleks bi investitorji rabili približno dva do tri milijone kvadratnih metrov zemljišč.

Direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka je povedal, da se je predstavitve projekta pokritega smučišča pod Vremščico udeležil tudi naravovarstvenik parka, vendar je zanje prezgodaj, da bi si o projektu že ustvarili mnenje. Poudarja pa: “Sicer v parku spodbujamo sonaravni razvoj, vendar če bo smučišče prevelik poseg v naravo, bomo kot upravljalci tega območja proti, saj je naša prva naloga naravo varovati.”

Investitorji ostajajo skrivnost

“Vremščico smo izbrali, ker to območje dobro poznam in ker so blizu ustrezne prometne povezave, tako železnica kot avtocesta in ne nazadnje manjša letališka steza. Podobna, vendar petkrat manjša pokrita smučišča so tudi v Španiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Oziramo pa se še po dveh lokacijah, vendar ne v Sloveniji,” je divaškim svetnikom pojasnil predstavnik investitorjev.

Z imenom in priimkom se v časopisu ni želel izpostaviti. Po neuradnih podatkih je to Roberto Groppazzi, doma naj bi bil iz Trsta, zastopal pa naj bi delniško družbo iz Švice.

V okoljevarstveni organizaciji AAG s projektom smučišča pod Vremščico še niso seznanjeni, vendar nam je včeraj predsednik Vojko Bernard dejal, da ga vselej, ko sliši za tak poseg v naravo, zmrazi. In opozoril še na dovoljenja, ki bi jih morali investitorji pridobiti, od študije presoje vplivov na okolje, spremembe namembnosti zemljišč v občinskem prostorskem načrtu do soglasij zavoda za varstvo narave in drugih akterjev. “Če bi se investitorji odločili za sežigalnico odpadkov, v kateri bi iz toplote proizvajali električno energijo za delovanje pokritega smučišča ter pripadajočih objektov in infrastrukture, bi rabili tudi posebna dovoljenja. Poleg tega je sežigalnica odpadkov velik onesnaževalec okolja, saj izpusti vsebujejo velike količine formaldehida, ki je rakotvorna snov,” je opozoril Bernard. “Seveda takšni investitorji mislijo samo na dobiček, in predelava odpadkov je danes prednostna industrija za zaslužek,” je sklenil okoljevarstvenik.

Od kod bi dobili vodo?

Svetnico Mirjam Frankovič Franetič je zanimalo, kako bi za tako velik sistem z umetnim zasneževanjem zagotavljali vodo. Zastopnik je dejal, da preučujejo lokalne vodne vire ter tudi zajetja in rezervoarje stare Južne železnice.

Frankovičeva je bila skeptična do umeščanja takšne infrastrukture v naravo, saj je blizu Park Škocjanske jame, Dobrivoj Subić pa do umeščanja v občinski prostorski akt, ki ga bo občina sprejela že spomladi. Predstavitvi projekta se je poleg svetnikov in nekaj predsednikov krajevnih skupnosti pridružil še nekdanji svetnik Stojan Cerkvenik, ki je nad projektom navdušen. Veliko zanimanja za projekt je na predstavitvi pokazal tudi Denis Ambrožič z Barke.

Koncesija za gozd in sežiganje odpadkov

Vrstila so se še druga vprašanja, na primer o dostopu do kompleksa, saj je lokalna cesta prej ozko grlo kot ustrezna prometnica, a na prvem mestu so svetniki izpostavili, kako bi pokrito smučišče, v katerem je treba stalno vzdrževati primerno nizko temperaturo, oskrbovali z energijo.

“Za to bi občini in državi predlagali, da pridobimo 30-letno koncesijo za izkoriščanje okoliških gozdov za biomaso ter koncesijo za zažiganje odpadkov, najbolje za čim več občin,” je odgovoril zastopnik investitorjev. Ob tem je še poudaril, da bi za zagon prve faze projekta – torej pripravo vse dokumentacije, pridobitev soglasij, odkup zemljišč, umestitev v občinski prostorski načrt – investitorji morali čim prej z občino podpisati pismo o nameri.

Županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je predstavitev omogočila, saj da je občina javni prostor, mu ni odgovorila. Svetnike je pozvala, naj razmislijo, kako naj se občina odzove na predlog.

Pokrito smučišče bi zgradili v približno treh ali štirih letih, samo za pripravo gradbene dokumentacije bi potrebovali vsaj eno leto. Tehnologija gradnje je poslovna skrivnost, je opozoril predstavnik investitorjev, denar pa naj bi investitorji dobili pri ruskih in švicarskih bankah.

Zrcalca za Divačane

Lea Kalc Furlanič
četrtek, 22. oktober 2015

Megalomanski gradbeni načrti, s katerimi se investitorji tu pa tam pojavijo pred slovenskimi župani, ponavadi javnost presenetijo. Zaradi finančne razsežnosti, o kateri si navadni občani ali male občine še sanjati ne upamo, in z nikakršno vestjo o negativnih vplivih njihovih načrtov na okolje in zdravje ljudi.

Nekateri se še spomnijo idej o ogromnih tropskih bazenih pri Lipici, pa o dirkališču pri Povirju, mega igralniškem kompleksu na Goriškem … Podobna zgodba so vetrnice, ki so jih risali na Kokoši, Volovji rebri, Vremščici, Selivcu in nazadnje na Senožeškem, ki se po letih obljub še ne vrtijo, in če se bodo, se jih bo pol manj od načrtovanih. Če pa se ozremo še na gradbene posle, v katerih so posamezniki videli zgolj zaslužek, ni treba daleč – v občini Divača samuje kar nekaj kompleksov, ki so nastali iz velikega pohlepa po zaslužku, končali pa klavrno: medicinski center na poti proti Lokvi, kjer ni niti enega zdravnika, obrtna cona Krumpak, kjer ni obrtnikov, vrstne hiše nasproti trafo postaje, ki se prazne že sesuvajo same vase, le na pol zasedene vrstne hiše v Gabrku. Vizije s ciljem velikega zaslužka, a brez odgovornosti za posledice na okolje. Kako so se prebile skozi sita neizprosne birokracije ter kdo se je utegnil z njimi okoristiti, niti ni več tako pomembno, huje je, da so danes zgolj skeleti, ki ne služijo ničemur in pravzaprav prosijo miloščino.

Kakšna bi bila usoda pokritega smučišča pod Vremščico, če bi ga skrivnostnim investitorjem uspelo tam zgraditi? Ob vse milejših zimah, zaradi katerih propadajo ne le nižinska, temveč tudi sredogorska smučišča, in vse bolj vročih in sušnih poletjih, ki terjajo vse več vode in hlajenja, bi bil objekt najbrž hudo potraten, pa četudi zelo obiskan. Torej bi morali energijo pridobivati ceneje, iz bio mase in odpadkov, napovedujejo investitorji. Industrija obojega velja danes za zelo dobičkonosno. Zato se utegne v javnosti poroditi sum o namenih investitorjev, češ da Divačanom z razvpitim smučiščem le zrcalca prodajajo, da jih zaslepijo.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.