Skrivnostni investitorji bi pod Vremščico zgradili smučišče


  • Na zemljevidu je z modro označeno območje na pobočju Vremščice, kjer bi (za zdaj še) neznani investitorji zgradili pokrito smučišče za treninge tekmovalnih smučarjev in preživljanje prostega časa rekreativnih smučarjev.
    Na zemljevidu je z modro označeno območje na pobočju Vremščice, kjer bi (za zdaj še) neznani investitorji zgradili pokrito smučišče za treninge tekmovalnih smučarjev in preživljanje prostega časa rekreativnih smučarjev.

    Foto: Infografika: Igor Tavčar

 LEA KALC FURLANIČ – PRIMORSKE NOVICE

Skrivnostni investitorji bi pod Vremščico zgradili smučišče

četrtek, 22. oktober 2015, 06:00

Več kot dva kilometra pokritega smučišča, delujočega vse leto, dvesto delovnih mest, tri leta dela za lokalne obrtnike, velik dotok smučarjev in turistov čez celo leto, podaljšanje letališke steze in dva nova heliodroma, vendar pa tudi 30-letna koncesija zasebniku za izkoriščanje okoliških gozdov in zažiganje kraških odpadkov. Vse to naj bi prinesel megalomanski projekt, ki so si ga na pobočju Vremščice zamislili (za zdaj) neznani investitorji, ki še nočejo izdati tehnologije gradnje, niti imena ruskih in švicarskih bank, ki naj bi vse plačale.

DIVAČA > Vse to in še kaj so napovedi, ki so jih v torek popoldne slišali divaški občinski svetniki. Zastopnik anonimnih investitorjev iz Švice jim je namreč predstavil megalomanski projekt pokritega smučišča na pobočju Vremščice in pripadajočo infrastrukturo.

Celoletno smučišče sredi krasa

Pokrito smučišče bi se po njegovih besedah nahajalo na območju med divaško letališko stezo in veterinarsko postajo na Vremščici, velikem približno 500.000 kvadratnih metrov. Pokrito smučišče bi bilo dolgo med 1800 in 2500 metri, proga široka 50 metrov, v parterju pa približno 200 metrov. Višina strehe pokritega smučišča bi bila med 15 in 30 metri, delno bi bilo vkopano v zemljo, streha bi bila zatravljena. Zgradili bi tudi šestsedežnico ter vstopni center, kjer bi lahko bili še hoteli višje kategorije in mladinski hoteli s skupno 500 ležišči, gostinski lokali, trgovine, zdravstveni center, heliodrom, kamp.

Smučišče bi delovalo vse dni v letu, povprečno med 18 in 24 ur na dan, na uro bi lahko sprejelo tudi 9000 ljudi, na njem bi trenirali tekmovalni smučarji in tisti, ki se ob prostem času radi rekreirajo na smučeh. Za ves kompleks bi investitorji rabili približno dva do tri milijone kvadratnih metrov zemljišč.

Direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka je povedal, da se je predstavitve projekta pokritega smučišča pod Vremščico udeležil tudi naravovarstvenik parka, vendar je zanje prezgodaj, da bi si o projektu že ustvarili mnenje. Poudarja pa: “Sicer v parku spodbujamo sonaravni razvoj, vendar če bo smučišče prevelik poseg v naravo, bomo kot upravljalci tega območja proti, saj je naša prva naloga naravo varovati.”

Investitorji ostajajo skrivnost

“Vremščico smo izbrali, ker to območje dobro poznam in ker so blizu ustrezne prometne povezave, tako železnica kot avtocesta in ne nazadnje manjša letališka steza. Podobna, vendar petkrat manjša pokrita smučišča so tudi v Španiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Oziramo pa se še po dveh lokacijah, vendar ne v Sloveniji,” je divaškim svetnikom pojasnil predstavnik investitorjev.

Z imenom in priimkom se v časopisu ni želel izpostaviti. Po neuradnih podatkih je to Roberto Groppazzi, doma naj bi bil iz Trsta, zastopal pa naj bi delniško družbo iz Švice.

V okoljevarstveni organizaciji AAG s projektom smučišča pod Vremščico še niso seznanjeni, vendar nam je včeraj predsednik Vojko Bernard dejal, da ga vselej, ko sliši za tak poseg v naravo, zmrazi. In opozoril še na dovoljenja, ki bi jih morali investitorji pridobiti, od študije presoje vplivov na okolje, spremembe namembnosti zemljišč v občinskem prostorskem načrtu do soglasij zavoda za varstvo narave in drugih akterjev. “Če bi se investitorji odločili za sežigalnico odpadkov, v kateri bi iz toplote proizvajali električno energijo za delovanje pokritega smučišča ter pripadajočih objektov in infrastrukture, bi rabili tudi posebna dovoljenja. Poleg tega je sežigalnica odpadkov velik onesnaževalec okolja, saj izpusti vsebujejo velike količine formaldehida, ki je rakotvorna snov,” je opozoril Bernard. “Seveda takšni investitorji mislijo samo na dobiček, in predelava odpadkov je danes prednostna industrija za zaslužek,” je sklenil okoljevarstvenik.

Od kod bi dobili vodo?

Svetnico Mirjam Frankovič Franetič je zanimalo, kako bi za tako velik sistem z umetnim zasneževanjem zagotavljali vodo. Zastopnik je dejal, da preučujejo lokalne vodne vire ter tudi zajetja in rezervoarje stare Južne železnice.

Frankovičeva je bila skeptična do umeščanja takšne infrastrukture v naravo, saj je blizu Park Škocjanske jame, Dobrivoj Subić pa do umeščanja v občinski prostorski akt, ki ga bo občina sprejela že spomladi. Predstavitvi projekta se je poleg svetnikov in nekaj predsednikov krajevnih skupnosti pridružil še nekdanji svetnik Stojan Cerkvenik, ki je nad projektom navdušen. Veliko zanimanja za projekt je na predstavitvi pokazal tudi Denis Ambrožič z Barke.

Koncesija za gozd in sežiganje odpadkov

Vrstila so se še druga vprašanja, na primer o dostopu do kompleksa, saj je lokalna cesta prej ozko grlo kot ustrezna prometnica, a na prvem mestu so svetniki izpostavili, kako bi pokrito smučišče, v katerem je treba stalno vzdrževati primerno nizko temperaturo, oskrbovali z energijo.

“Za to bi občini in državi predlagali, da pridobimo 30-letno koncesijo za izkoriščanje okoliških gozdov za biomaso ter koncesijo za zažiganje odpadkov, najbolje za čim več občin,” je odgovoril zastopnik investitorjev. Ob tem je še poudaril, da bi za zagon prve faze projekta – torej pripravo vse dokumentacije, pridobitev soglasij, odkup zemljišč, umestitev v občinski prostorski načrt – investitorji morali čim prej z občino podpisati pismo o nameri.

Županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je predstavitev omogočila, saj da je občina javni prostor, mu ni odgovorila. Svetnike je pozvala, naj razmislijo, kako naj se občina odzove na predlog.

Pokrito smučišče bi zgradili v približno treh ali štirih letih, samo za pripravo gradbene dokumentacije bi potrebovali vsaj eno leto. Tehnologija gradnje je poslovna skrivnost, je opozoril predstavnik investitorjev, denar pa naj bi investitorji dobili pri ruskih in švicarskih bankah.

Zrcalca za Divačane

Lea Kalc Furlanič
četrtek, 22. oktober 2015

Megalomanski gradbeni načrti, s katerimi se investitorji tu pa tam pojavijo pred slovenskimi župani, ponavadi javnost presenetijo. Zaradi finančne razsežnosti, o kateri si navadni občani ali male občine še sanjati ne upamo, in z nikakršno vestjo o negativnih vplivih njihovih načrtov na okolje in zdravje ljudi.

Nekateri se še spomnijo idej o ogromnih tropskih bazenih pri Lipici, pa o dirkališču pri Povirju, mega igralniškem kompleksu na Goriškem … Podobna zgodba so vetrnice, ki so jih risali na Kokoši, Volovji rebri, Vremščici, Selivcu in nazadnje na Senožeškem, ki se po letih obljub še ne vrtijo, in če se bodo, se jih bo pol manj od načrtovanih. Če pa se ozremo še na gradbene posle, v katerih so posamezniki videli zgolj zaslužek, ni treba daleč – v občini Divača samuje kar nekaj kompleksov, ki so nastali iz velikega pohlepa po zaslužku, končali pa klavrno: medicinski center na poti proti Lokvi, kjer ni niti enega zdravnika, obrtna cona Krumpak, kjer ni obrtnikov, vrstne hiše nasproti trafo postaje, ki se prazne že sesuvajo same vase, le na pol zasedene vrstne hiše v Gabrku. Vizije s ciljem velikega zaslužka, a brez odgovornosti za posledice na okolje. Kako so se prebile skozi sita neizprosne birokracije ter kdo se je utegnil z njimi okoristiti, niti ni več tako pomembno, huje je, da so danes zgolj skeleti, ki ne služijo ničemur in pravzaprav prosijo miloščino.

Kakšna bi bila usoda pokritega smučišča pod Vremščico, če bi ga skrivnostnim investitorjem uspelo tam zgraditi? Ob vse milejših zimah, zaradi katerih propadajo ne le nižinska, temveč tudi sredogorska smučišča, in vse bolj vročih in sušnih poletjih, ki terjajo vse več vode in hlajenja, bi bil objekt najbrž hudo potraten, pa četudi zelo obiskan. Torej bi morali energijo pridobivati ceneje, iz bio mase in odpadkov, napovedujejo investitorji. Industrija obojega velja danes za zelo dobičkonosno. Zato se utegne v javnosti poroditi sum o namenih investitorjev, češ da Divačanom z razvpitim smučiščem le zrcalca prodajajo, da jih zaslepijo.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Sestanek z ministrico Ireno Majcen MOP pri Varuhinji 20.10.2015


PROBLEMATIKA CELJSKE KOTLINE

Seznaniti vas želimo z nekaj dejstvi in izraziti vam želimo stališče do vašega podcenjevalnega odnosa do ogrožanja okolja in zdravja ljudi. Vaše odklanjanje sodelovanja s civilno družbo, ki se že vrsto let borimo za Ustavno pravico do zdravega okolja smo sicer že navajeni od predstavnikov SLS, vi pa ta odnos samo nadaljujete. Nič niste v času vašega ministrovanja naredili za reševanje »celjske okoljske katastrofe«, kot je bilo postavljeno vprašanje v EU parlamentu Evropski Komisiji. Ker v Sloveniji niste sposobni reševati probleme okolja in ljudi smo se tudi prisiljeni obračati na EK in EU parlament. Sodba sodišča EU z dne 16.7.2015, kjer vam očitajo kršitev nabora evropske okoljske zakonodaje in Direktiv upamo, da bo pomenila streznitev in spoznanje, da EK ne bo dovolila nadaljnje kršitve na tem področju. Z ustanovitvijo preštevilne in neoperativne strokovne skupine, ki bi naj ugotavljala stanje onesnaženja celjske kotline pa le zapravljate čas in denar nas davkoplačevalcev za ugotovitve, ki so že zdavnaj znane.

Ker domnevam, da marsikaj ne veste, vaše strokovne službe pa bi morale vedeti bom predstavil nekaj že zdavnaj znanih in dokazanih dejstev.

Sanacija 13 600 m3 nevarnih odpadkov na področju stare cinkarne ali po vaše Gaberje Jug se je izvedla zgolj na pritisk in zahtevo EK. Nič niste naredili na sanaciji celotnega področja stare cinkarne, kjer je na 17 ha 1,5 milijona m3, najbolj onesnaženega področja v Sloveniji. S prašenjem v okolje in izluževanjem iz tega področja se ogroža zdravje ljudi in okolje in v že prej omenjeni sodbi je navedeno, da ti nevarni odpadki predstavljajo »…visoko nevarnost za zdravje ljudi in okolje« » V zadnji analizi o onesnaženju stare cinkarne ZZV Celje, ki je zadolžen za varovanje okolja in zdravja ljudi leta 2013 je navedeno »Hkrati opozarjamo, da je potrebno pristopiti k reševanju problematike onesnaženosti celotnega področja stare Cinkarne TAKOJ, CELOSTNO IN NAENKRAT«

Dokaz nesposobnost reševanja hudih okoljskih problemov je tudi več kot eno leto in pol od uradne analize navoza strupenih odpadkov v celjski park zraven sprehajalnih poti in sedaj izgrajene hiše na drevesu in otroškega igrišča. Vsi skupaj na MOP-u niste sposobni odrediti odvoz cca 500 m3 nevarnih odpadkov, ker je lažje zanikati problem, kot pa ga reševati.

Za ilegalno deponijo v Bukovžlaku neresnično trdite, da je tam odloženo cca 100 000 m3 nenevarnih odpadkov na 3 ha. V Komisariatu za okolje so zgroženi ob tako neverodostojnih podatkih s katerimi operirate, saj je tod odloženo več kot 400 000 m3 odpadkov in parcela je velika 60243 m2. V sodbi sodišča je navedeno, da je EK prepričana o nevarnosti odloženih odpadkov na področju nezakonite deponije v Bukovžlaku vi pa bi opravljali monitoringe kako ti strupi vplivajo na podtalnico! Analiza zemlje pod to deponijo na enem od izcedkov je dokazala čez kritično mejo arzena, ki se najlažje izplavlja iz tam odloženih strupov. Eden od vzorcev v analizi IOP, ki smo jo naročili in plačali v Ci.Celja in jo je sodišče EU prepoznalo kot verodostojno je kar 714 mg/kg arzena- kritična vrednost za tiste, ki ne veste je 55mg/kg arzena.

Nesmiselno je omenjati, da je okoljska inšpekcije trdila, da je z izvajanjem proti poplavnih ukrepov vse v redu in to ste trdila tudi vi, zraven Zgodovinskega arhiva pa je zrasla nova deponija enako zastrupljene zemlje kot je na stari cinkarni. Dr. Lobnik je že davnega leta 2009 izjavil, da bi bila izgradnja nasipov iz tega materiala neodgovorno dejanje.

Škandalozen sklep ministrstva za okolje, da se ustavi ugotavljanje okoljske škode, ki nedvomno nastaja na področju nove Cinkarne po ugotovitvah poljske družbe Environ namesto, da bi naložili Cinkarni Celje, da nujno pristopi k ukrepom za zmanjšanje onesnaženja okolja in ogrožanja zdravja ljudi pa je dokaz kako kapital obvladuje politiko.

Onesnažena podtalnica z vsemi mogočimi strupi in celo hormonskimi motilci po uradnih meritvah na merilnih mestih pod deponijami v Bukovžlaku in za Travnikom pa vas pušča ravnodušno, po principu saj ne bodo zvedeli kaj vse so pokazale uradne analize .

Visoko kontaminirano blato iz komunalne čistilne naprave, ki ga sežigajo v sežigalnici komunalnih odpadkov in zastrupljen kompost s kadmijem iz kompostarne centra za ravnanje z odpadki pa bi moral pomeniti alarm za odgovorne na vašem ministrstvu, kot še en dokaz več, kako nujni so ukrepi za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi.

Moram še omeniti, da predvsem v času temperaturne inverzije, ko dolina ni prevetrena, dež izpira strupene snovi iz ozračja, kar dokazujejo analizirane strupene deževne oborine.

100 krat višje vrednosti kadmija in 50 krat višje vrednosti ostalih polutantov v analiziranem podstrešnem prahu od slo povprečja pa dokazujejo alarmantnost onesnaženja. Zato je kar 7000 ha prekomerno onesnažene zemlje in od tega 2700ha obdelovalne. Podstrešni prah je označen kot kvalitetna cinkova ruda!!!

Vso to onesnaženje povzroča 50% več obolenja dihal, 20% večje tveganje za srčno žilne bolezni, 10% višjo standarizirano starostno umrljivost in v preiskovanih desetih letih 6,77% večjo incidenco raka. Zbolelo je 344 ljudi več od SLO povprečja in 143 jih je več umrlo. Po mnenju dr. sci. Franca Fazarinca dr. med. specialista nefrologa pa nas epidemija – eksplozija vseh bolezni povezanih z onesnaženim okoljem šele čaka.

Upam, da poznate rek »tisti, ki reši eno samo življenje je rešil človeštvo«

In na koncu. Bivši predsednik Sveta za varstvo okolja prof, dr. Lobnik je leta 2008 na sestanku na Uradu za kemikalije jasno povedal« naj se politika neha sprenevedati in prične ukrepati«.Preveč časa bi potreboval, da bi vam citiral vse ostale eminentne znanstvenice in znanstvenike, kot so dr Ribarič Lasnikova, dr. Dušan Plut, dr. Domen Leštan, mag Tomaž Ogrin, dr Helena Grčman in mnoge druge, ki se zavedajo kaj dolgoročno pomeni tako degradirano okolje.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

ZELENI LIST 2015


zeleni-list

Alpe Adia Green tudi letos nadaljuje z akcijo “ZELENI LIST”. Z to akcijo želimo v Sloveniji vsako leto izbrati najbolj ekološko podjetje v tekočem letu. V akciji lahko sodelujete tudi vi. V kolikor vam ni težko, bi vas prosili, če lahko izpolnite spodnji obrazec. Le nekaj minutk vam bo vzelo:

V imenu zdrave prihodnosti naših otrok se Vam AAG zahvaljuje za sodelovanje!

Rezultate bomo objavili konec meseca decembra 2015.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Odločitev ARSO: Bodo zmagali Vevčani ali Papir servis?


ARSO vsem strankam v postopku poslal dopis, naj se še zadnjič izrečejo o vseh okoliščinah, pomembnih za odločbo.

Janez Petkovšek, Delo

Odločitev ARSO: Bodo zmagali Vevčani ali Papir servis?

Stanovalci Vevške 48 in 50 so dali ponovno vedeti, da se jim zdi edina primerna pot za tovornjake do načrtovane predelovalnice odpakov v Vevčah nova cesta od Litijske do križišča z Zaloško in Zadobrovško cesto, za katero pa vsi vedo, da je še ni in da je še dolgo ne bo. Foto: Ljubo Vukelič /Delo

Ljubljana – Agencija za okolje je tik pred tem, da dokončno odloči, ali podjetje Papir servis izpolnjuje vse pogoje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za sortirnico odpadkov na območju tiskarne Set v Vevčah ali ne. Vsem strankam v postopku je namreč nedavno poslala dopis, naj se nemudoma še zadnjič izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
Hkrati je ARSO dal vedeti, da bo v primeru neodziva postopek nadaljeval in odločil na podlagi razpoložljive dokumentacije. In dobil je številne odzive.
Morda reakcija sploh ne bi bila tako burna in konkretna, če ne bi pooblaščenec podjetja Papir servis, to je E-net okolje, ki je zanj izdelal »Poročilo o vplivih na okolje za izvajanje dejavnosti predelave odpadkov Papir servisa na Vevški 52«, v svojem odzivu predlagal gradnjo protihrupnih ograj ob stanovanjskih objektih pred ozkim vhodom v predvideno predelovalnico odpadkov.
Okoljevarstvena organizacija Alpe-Adria Green je v novem dopisu agenciji za okolje pojasnila, da ni spremenila odklonilnega mnenja do izdaje OVS Papir servisu. Še enkrat je opozorila, da gre za komunalno dejavnost, ki jo želi to podjetje umestiti na poplavno območje, ki je komunalno neopremljeno, je v neposredni bližini reke Ljubljanice, potoka Stara voda, kjer se razmnožujejo ribe, stanovanjskega naselja Vevče, v bližini pa so tudi vevški vrtec, osnovna šola in zdravstveni dom.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Protest na ljubljanskih ulicah: ‘Tisa, TTIP, Ceta – slabo se nam obeta’


Akcija zoper sporazume TTIP, Ceta in Tisa danes poteka po vsej Evropi. Ljubljanski protest pod geslom Obveščamo! Protestiramo! Zahtevamo!, ki ga je organizirala Koalicija proti tajnim sporazumom, so začeli na Prešernovem trgu, kjer so govorniki iz različnih organizacij, združenih v koalicijo, opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice, ki bi jih prinesli omenjeni sporazumi. Zahtevali so takojšnjo prekinitev pogajanj o sporazumih in pristojne pozvali, naj poskrbijo za pravično in medgeneracijsko odgovorno svetovno trgovanje. Ob tem so opozorili tudi na pomen zaščite in varstva okolja.

Protest v Ljubljani

Član Koalicije proti tajnim sporazumom Andrej Gnezda iz Umanotere je pojasnil, da se sporazumi sprejemajo, ne da bi bila v njihovo pripravo vključena javnost ali celo nacionalne države. “Absolutno ne sprejemamo takega poteka pogajanj, prav tako pa pričakujemo od Republike Slovenije, da to jasno sporoči Evropi in se zavzame, da bo imela možnost zastopanja lastnih interesov v primerni obliki,” je dejal. Po njegovih besedah je ključna težava teh sporazumov, da se z njimi vzpostavljajo mehanizmi, ki odvzemajo zakonodajno avtonomijo vsem državam, hkrati pa omogočajo večji vpliv korporacij na zakonodajo.

Na Prešernovem trgu se je zbralo več kot 200 ljudi, ki so svoj protest izražali tudi s transparenti z napisi:Korporacijska privatizacija spodkopava demokracijo, Ne bomo sužnji korporacij in Tisa, TTIP, Ceta – slabo se nam obeta. Skupina se je nato odpravila do sedeža predstavništva Evropske komisije na Bregu, kjer so komisiji očitali, da skriva pogajanja, izključuje civilno družbo, državljane in tudi suverene države. Po njihovem mnenju želijo pristojni podpisati sporazume, ki ogrožajo demokracijo, naravne vire in socialni model Evrope. Protestniki tako od komisije zahtevajo, da nemudoma preneha s pogajanji o sporazumih.

Protest v Ljubljani so končali na Trgu republike pred DZ, kjer so izrazili tudi zahteve predsedniku vlade Miru Cerarju. Od njega zahtevajo, da nemudoma predstavi uradno stališče Slovenije glede omenjenih treh sporazumov, da zagotovi vse pogoje za široko javno razpravo o sporazumih ter tako omogoči oblikovanje širšega družbenega soglasja. Od vlade tudi zahtevajo, da naroči izdelavo ocen vplivov, ki bodo nastali zaradi teh sporazumov, na družbo, okolje in gospodarstvo, na podlagi ocen pa pripravi dokument s stališči Slovenije.

Od DZ pa protestniki zahtevajo, da obravnava izsledke študij in sprejme tudi resolucijo, ki bo jasno zahtevala obvezno ratifikacijo mednarodnih sporazumov v nacionalnih parlamentih. Pristojni po njihovih zahtevah ne smejo pristati na katerikoli sporazum, ki bi omejeval državljanske, delavske ali okoljske pravice ali zmanjšal zakonodajno suverenost in demokratičnost Slovenije.

Protest v Ljubljani

(Foto: POP TV)

Pri prostotrgovinskih sporazumih, ki jih EU sklepa z ZDA (TTIP) in Kanado (Ceta), se civilna družba boji prilagajanja evropske zakonodaje ameriški in kanadski. Tako bi se lahko znižali standardi, na primer glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja in delavskih pravic. Nakazana naj bi bila tudi privatizacija javnih storitev. Mednarodni sporazum 50 držav za krepitev konkurence na področju storitev (Tisa) pa naj bi med drugim zniževal standarde na področju varovanja osebnih podatkov državljanov in zmanjševal nadzor držav nad finančnimi korporacijami.

stop-tisa

Še vedno lahko podpišeš peticijo “TISA”:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Vse dejavnosti na tleh se poznajo na pipi


Več kot 90 odstotkov Slovencev deklarativno skrbi za okolje, a v resnici jih tako ravna manj kot pet odstotkov.

Borut Tavčar

Vse dejavnosti na tleh se poznajo na pipi

Mihael Jožef Toman, Biotehnična fakulteta v Ljubljani Foto: Igor Zaplatil/Delo

Ljubljana – Ljudje si pod pojmom čista voda predstavljajo čisto različne stvari, ugotavlja Mihael Jožef Toman, redni profesor z biotehniške fakultete. Manjka zavedanje, da vse, kar poškropimo po tleh pa tudi zlijemo v straniščno školjko, najde pot do pipe.

Toman je po izobrazbi biolog, ukvarja pa se večinoma z ekologijo, stanji in procesi v vodnih okoljih. Še kot otrok je doživel odprtje spodnje zapornice na hidroelektrarni Moste, ko je sediment, poln fenolov iz železarne, odneslo po Savi. To je pomorilo ribe do Zbiljskega jezera, v dolžini 45 kilometrov.
V Sloveniji smo prepričani, da smo zelo bogati z vodo. Smo res?
Vodno bogastvo Slovenije je res veliko, vendar v količinskem smislu. Pri upoštevanju kakovosti pa si upam na podlagi raziskav, ki smo jih delali sami, pa tudi na podlagi javno dostopnih podatkov trditi, da razmere pogosto vzbujajo skrb. V zdravstvenem smislu lahko Slovenijo razdelimo na vzhodni in zahodni del. Ta delitev je zanesljivo povezana s kakovostjo vodnih virov. Med pomembnimi vzroki za slabšo vodo na vzhodu sta kmetijstvo in raba gnojil in zaščitnih sredstev za rastline. Slovenska posebnost pri tem je, da doma uporabimo več zdravil, na polju pa več gnojil, da bo »bolje prijelo«.
Kaj se nam torej zdaj dogaja?
Rastline, ki so jim hranila in zaščitna sredstva namenjena, teh ne sprejemajo v celoti. Ostanek skozi peščene filtre pride v podtalne vode. V Sloveniji pa je podtalnica vir pitne vode za več kot 90 odstotkov prebivalcev. Na naše pipe dobimo rezultat našega delovanja na površini. Kmetijstvu dodajmo še razpršeno poselitev in nezgrajene kanalizacijske sisteme v državi. Manj kot polovica prebivalcev ima stranišče in kopalnico priključeno na kanalizacijski sistem, ki se konča s čistilno napravo.
Dela država napako, ko razmišlja, da bi vrnila greznice med sprejemljive rešitve?
S tem se ne bi mogel bolj strinjati, to bi bil ogromen korak nazaj. Moramo pa vedeti, da tudi čistilne naprave ne čistijo vode, zgolj razbremenijo jo organskih snovi, delno vplivajo tudi na vsebnost patogenih organizmov. Nič pa ne zmanjšajo onesnaženja s pesticidi, iz vode ne odstranijo nevarnih snovi v čistilih, niti motilcev endokrinega sistema, kancerogenih in mutagenih snovi.

Celoten članek:

2.10.15_Prof.Toman

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER “ALPE ADRIA GREEN” | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS: 051 311 450 ali po email: info@alpeadriagreen.com

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Je energija, ki bo vedno stala toliko kot danes: nič


670x420_Sobotna__SP_20150917155212__hires.jpeg0

Božo Dukić – Predsednik komisije za energetiko pri AAG in tajnik ZENS:

»Nekoč smo govorili o alternativnih virih. Izraz smo kasneje nadomestili z bolj ustreznim: OVE in URE. Zdaj pogosto poslušamo o trajnostni energiji. Spet leporečje in demagogija. Reče se preprosto trajni viri energije, ker zemlje, sonca, vetra … ne bo nihče ugasnil.«

Ker je bil v življenju akter prenekatere zgodbe, je iztočnic o tem, kdo je Božo Dukič, mnogo. V resnici je Božo Dukič, tajnik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens), en sam. Trenutno upokojenec, ki je bil pri štiriinšestdesetih prvič na Kumu. Iz rodnega Šentruperta se mu je vedno zdelo, da je hrib čisto blizu, čeprav je menda devet ur hoje daleč.
Pravnik po izobrazbi in živi za trajne vire energije. Nekoč je bil celo v igri, da mu zaupajo upravljanje planinskega doma na Krnskih jezerih. Potem je po naključju obiskal kočo pod Bogatinom in ga je vsa gorska volja minila … Ko je razpadla Juga, je tudi njemu razpadel posel. Najbrž je bil daleč naokrog edini pravnik s »šuštarsko« firmo in štiridesetimi delavci, ki so izdelovali specialne okraske za obutveno industrijo.

To jih je izstrelilo v vesolje: postali so prvi dobavitelji kombinata Borovo. Posel je cvetel, zanesenjak Dukič pa si je omislil 12-metrsko barko, s katero je želel čez Atlantik. A sta oba ostala – na suhem. Ker je energijo nekam moral preliti in ker je verjel, da bodo on in njemu podobni pri razvoju trajnih virov energije le pravnoformalno organizirani lahko predstavljali dostojnega sogovornika oblasti, je dal pobudo za ustanovitev Zensa.

Pred tem je poskrbel, da njegov podpis nosi prva vgrajena geosonda v Sloveniji – v Kranju (2003), dvorec Lanthieri zahvaljujoč Dukiču za ogrevanje in hlajenje izrablja energijo reke Vipave, energija morja pa ogreva in hladi hotel Salinera v Strunjanu. Šola v Hruševju pri Postojni je prva slovenska šola, ki se ogreva z energijo po Dukičevem »receptu«, sledilo ji je prek sto vrtin z vgradnjo geosond, na Jesenicah sanitarno vodo že v dveh stanovanjskih blokih ogreva toplotna črpalka in morda se bo z energijo morja nekoč ogrevala vsa Izola … »Objekt samo pogledam in v grobem takoj ocenim, kaj bi se dalo narediti, da ne bi več kuril nafte,« v obrambo obnovljivim virom pravi Dukič.
Zens si prizadeva iz Slovenije oblikovati dve energetsko neodvisni skupnosti: gorenjsko in dolenjsko. Za kakšen projekt gre?
Dve skupnosti sta mišljeni le za čas, dokler ne pregovorimo celotne države, da postane energetsko neodvisna. Gre za projekt zmanjšanja porabe fosilnih energentov oziroma njihovo nadomeščanje s trajnimi in obnovljivimi energetskimi viri (OVE) tako, da bodo imeli prebivalci zagotovljen dostop do rabe električne energije ter do rabe trajnih in obnovljivih energetskih virov po dostopnih cenah, ki bodo ugodnejše od cen v času energetske odvisnosti. Drugi cilj je zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe in izboljšanje ozračja. Prebivalcem energetsko neodvisnih regij želimo v prvi fazi predstaviti zmanjšanje letnih obratovalnih stroškov. Območje Gorenjske in Posočja smo izbrali za pilotni projekt, ker na severu, na oni strani državne meje, že nastaja energetsko neodvisna regija Koroška dežela. Na zahodu so stekle prve priprave za ustanovitev energetsko neodvisne Furlanije – Julijske krajine, kar bi lahko pomenilo tri energetsko neodvisne regije v treh sosednjih pokrajinah in državah, povezanih v celoto. Podoben primer bomo poskusili izvesti na jugovzhodu Slovenije in v sosednji Hrvaški. Najprej smo morali poiskati pravno obliko skupnosti, saj imamo v Sloveniji le lokalne skupnosti in državo, povezovalnih segmentov, regij pa ni. Zato smo se odločili, da ustanovimo gospodarsko interesno skupnost za energetsko neodvisnost na omenjenih območjih. Mestna občina Novo mesto je že podpisala pismo o nameri.
Slovenija se približuje zastavljenemu cilju za prvo obdobje, to je 25-odstotnemu povečanju rabe OVE.
Nihče pa ne pove, da smo to dosegli zaradi že zgrajenih hidroelektrarn in nekaj malega tudi zahvaljujoč OVE. Vsi akterji preprosto pozabljajo na sprejeti akcijski program OVE in učinkovite rabe energije (URE), ki mora biti vgrajen v energetski koncept.
Neodvisnost od fosilne in jedrske energije postajata evropski mantri, Slovenci pa se še kar oklepamo premoga in nukleark. Z 1,3 milijarde težko investicijo v Teš smo to odvisnost še povečali in radi bi gradili drugi blok Jedrske elektrarne (Jek). Zakaj je pri nas vse obrnjeno na glavo?
Ker uradniki hodijo v službo in čakajo na dopust ter regres. V Sloveniji imamo neizkoriščenih za približno 5 do 6 teravatnih ur vodnih virov, na leto ne izkoristimo okoli 80 odstotkov lesnega prirastka, zaloge lesne biomase so glede na poročila gozdarskega inštituta in zavoda za gozdove enormne. Tudi sonce sije na Slovence podobno intenzivno kot na Nemce in veter piha na več lokacijah intenzivneje, kot zahteva ekonomika gradnje za vetrne elektrarne. Geotermalne energije ne izkoriščamo, kot bi jo lahko. Vprašajmo se, zakaj Švicarji koristijo toplotne črpalke v 75 odstotkih vseh novogradenj …
Pa jedrska energija?
O JEK2 se bomo odločali čez petnajst do dvajset let, torej ni treba, da se z njo obremenjujemo danes.
Fosilna goriva naj bi v desetih letih požrla za več kot milijardo evrov podpor. Sheme državnih podpor so poosebljenje kaosa.
Shema podpor nas stane približno 11.000 evrov na kilovat. Toliko stane pokrivanje razlik med tržno in proizvodno ceno elektrike, plus dobiček. Fosilna goriva nam, gledano z očmi dobrega gospodarja, požrejo neverjeten denar: vrednost desetletnih izplačil v tujino za nakup premoga znaša po današnji shemi 263 milijonov evrov, čez pet let bo znašala že 446 milijonov. Ta denar se ne vrne, ko gre enkrat čez mejo. Drugače povedano, to je vrednost 7,9 milijona ton sekancev oziroma približno 7900 železniških tovornih kompozicij, naloženih s sekanci, kar je dovolj za gretje 1,4 milijona gospodinjstev vse leto. Če iz tone sekancev povprečno dobimo 3,6 megavatne ure toplote, to pomeni 28,4 milijona megavatnih ur toplotne energije.
Kako bi bilo mogoče ta denar »prekanalizirati« v gradnjo proizvodnih zmogljivosti za OVE?
Investicijski stroški za OVE so izrazito lokacijsko in tehnološko pogojeni. Ekonomsko učinkovita, relativno poceni alternativa so javne garancije za manjše in večje projekte učinkovite rabe energije (URE) in OVE. Zanje vemo, da so ekonomsko sprejemljive širšemu krogu produktivnih investitorjev, saj se ugodna sredstva za investicije lahko poiščejo v širšem, ne samo evropskem finančnem okolju. Sheme v tej obliki (javne garancije) so ekonomsko učinkovite v razmerju 1 : 146. Z drugimi besedami: vložen evro se v povprečju dolgoročno oplemeniti 146-krat. Da uresničimo pričakovanja (načrte in prevzete obveze), bi se morala intenziteta vlaganj gibati med 700 in 1200 milijonov evrov na leto; toliko znaša ocena investicijske absorpcijske sposobnosti sektorja gospodarstva. Poudariti pa je treba, da hidroelektrarne, vetrna energija, sončna ali geotermalna energija stroškov energenta nimajo; čez dvajset let nas stanejo toliko kot danes: nič.
Ob vsakoletni eskalaciji cen elektrike lahko leta 2030 pričakujemo, da bo maloprodajna cena kilovatne ure »klasične« električne energije približno 0,40 evra, kilovatna ura elektrike iz sončne elektrarne pa ne dosti več kot zdaj – 0,114 evra.
Slovenija uvozi za več kot dve milijardi evrov energentov ali približno sedem odstotkov BDP, kar priča o enormni energetski odvisnosti. Komu to ustreza? So na delu trgovci s premogom in plinom ali napačna energetska politika?
Odgovor je jasen. Investicije v znesku, ki ga za fosilne energente v tujino namenjamo danes, bi odprle 6000 do 7000 novih delovnih mest in zagnale kolo gospodarskega razvoja.
Ekonomske logike v uvozu energentov torej ni, pa jih še kar uvažamo. To so milijonske napake naše države, ljudi, ki imajo imena, zgodi se nič, napak je vse več …
Absurdnost sheme podpor za fosilna goriva se kaže v vsakoletnem prilagajanju operativnih podpor cenovnim tveganjem nabave fosilnih energentov, kar vzdržuje dobičkonosnost kogeneracij (SPTE ali soproizvodne enote toplotne energije in elektrike) in drugih naprav na fosilne energente.
Zdaj vsi mi prevzemamo tveganja za fosilne energente. Podpora fosilnim gorivom je precenjena za 15 do 20 odstotkov v primerjavi s podporo SPTE na lesno biomaso. Slednje je treba znova oceniti in jih po potrebi dvigniti za 20 do 25 odstotkov, saj z rabo lesne biomase ustvarjamo večjo blaginjo v gospodarstvu (za primer zaposlovanje v gozdarstvu). Nasprotno je treba podpore za SPTE na fosilna goriva čim prej znižati za 15 do 20 odstotkov in jih postopno ukiniti, saj delujejo kot učinkovita zavora rasti OVE.
Slovenija mora do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšati rabo fosilnih energentov in preiti na trajne in OVE. Župani območij, degradiranih s trdimi delci (PM 10), z izjemo Kranja, forsirajo zemeljski plin oziroma daljinsko ogrevanje na osnovi fosilnih goriv kot prednostni način ogrevanja. Vi, pravite, boste dokazali, da je njihovo početje neustavno oziroma da so odloki degradiranih območij neustavni.
Bomo, takoj ko zberemo 3000 evrov … Sicer pa nas bo sanacija preteklih nedomišljenih tehničnih rešitev za trde delce (PM 10 in PM 2,5) po izračunih dr. Petra Novaka samo za štiri večja naselja stala najmanj 400 milijonov evrov. Predpisi, ki stopajo v veljavo letos jeseni, in novi, bolj rigorozni, ki začnejo veljati predvidoma v letih 2017–2018, te napake odpravljajo, vse nove naprave bodo glede emisij črnega ogljika in prašnih delcev neoporečne. Glede kurjenja plastike v kurilnih napravah, namenjenih ogrevanju, pa lahko rečem le to: da je tako početje treba kaznovati, saj se ob nepopolnem gorenju ustvarijo zdravju škodljivi dioksini. Za naprave so v veljavi zelo striktne, specifične evropske določbe, spoštovati jih je treba brezpogojno.
Ko smo pri odpadkih, plastiki in podobnem: kaj počne na slovenskem smetarskem trgu Saubermacher?
Na pošten način pobira smetano, vsak dan, vsako leto … Tudi drugi bi jo lahko. Samo za transportne stroške prevoza blata iz čistilnih naprav na Madžarsko jim na leto priteče 15 milijonov evrov. Človeštvo še vedno zakoplje približno 70 odstotkov odpadkov, smeli pa bi jih oziroma racionalno bi jih bilo zakopati ne več kot odstotek. Potrebovali bi centralno napravo za uplinjanje odpadkov, vezano s SPTE, verjetno celo dve …
Omenili ste dr. Petra Novaka. Strokovnjak, ki vneto zagovarja t. i. sonaravni načrt za Slovenijo, ki temelji na kombinaciji sonca in biomase …
Strinjam se z dr. Novakom, da moramo koristiti predvsem tisto, kar imamo doma.
Je tudi po vašem mnenju podeljevanje subvencij za toplotne črpalke na Eko skladu sporno? Prebivalci v predelih s prednostnim načinom ogrevanja niso upravičeni do subvencij. Subvencioniranje kogeneracij na fosilna goriva »pokuri« četrtino denarja, namenjenega OVE. Pri tem obratovalni stroški SPTE nekajkrat presegajo stroške alternativnih rešitev, kot so toplotne črpalke. Kdo obvladuje »ekosceno« v državi?
Greh je uvažati tuje črpalke, če imamo slovensko znanje. Slovenija je dežela razvoja toplotnih črpalk, mi pa kupujemo kitajske …
Vprašanje kvalitete in funkcionalne dobe ter višine investicije v toplotne črpalke je sicer predmet vsakega investitorja posebej, energetske svetovalne pisarne pa lahko v večjem obsegu odsvetujejo nabavo in vgradnjo črpalk dvomljive kakovosti in vprašljive funkcionalne dobe. Kvalitetne slovenske toplotne črpalke lahko dogradimo ali obnovimo. Njihova funkcionalna doba znaša 25 do 30 ali celo več let. Z vgradnjo črpalke dvomljive funkcionalne dobe pa te opcije pogosto nimamo. Investitor kupi dve »poceni« toplotni črpalki, eno danes in drugo čez deset ali petnajst let; to je znan sindrom – kupim poceni, na koncu pa me stane drago. Svetovalne pisarne dobijo za svoje delo vsako leto približno 0,6 milijona evrov. A kaj sploh delajo? Če ta denar razdelimo na gospodinjstva, ekonomskega učinka ni. To izredno drago shemo »izobraževanja in osveščanja državljanov o URE« je treba pretehtati in posodobiti ali pa razmisliti o ukinitvi.
Zaradi svetovalcev na Eko sklad letijo očitki o korupciji: med drugim naj bi prirejeni razpis za vodenje mreže energetskih svetovalcev Ensvet, vreden tri milijone evrov, nakazoval na povezave med Gradbenim inštitutom ZRMK in Eko skladom.
Nesporno gre za finančne povezave. Naj omenim samo subvencije Eko sklada za energetsko obnovo večstanovanjskih objektov. Aktualno subvencioniranje je neskladno z veljavnimi predpisi, predvsem pa se te subvencije podeljujejo brez tehničnih podlag; njihova omejitev je debelina stiropornega ovoja objektov. Če je manj kot 18 centimetrov, objekt subvencije ne dobi. Zens začenja projekt priprave tople sanitarne vode večstanovanjskih objektov. Projekt se je začel razvijati na Jesenicah, kjer v dveh blokih sanitarno vodo pripravljamo s toplotno črpalko. Po dveh letih obratovanja lahko rečemo, da so stanovalci zadovoljni in so z ustvarjenim prihrankom pokrili investicijske stroške. Cilj tega projekta je zmanjšati nepotrebne obratovalne stroške, a Eko sklad noče slišati zanj in seveda zavrača subvencioniranje. Osnovni problem je, ker noben od blokov, oblepljenih z izolacijo, nima opravljenega energetskega pregleda in na tej podlagi izdelanih energetskih ukrepov. Za to je odgovoren ZRMK oziroma dr. Marjana Šijanec z njegovega gradbenega inštituta ter gospodarsko interesno združenje (GIZ) skupine proizvajalcev izolacijskih materialov in pleskarjev ter lepilcev fasad. Drugi delavci pri zaključnih gradbenih delih preprosto izpadejo iz energetske obnove, zato je takšna obnova metanje peska v oči naročnikom in plačnikom. Odgovoren pa je Darko Bevk, predsednik GIZ proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij.
Kako se Zens razume z direktorjem direktorata za energijo Danijelom Levičarjem?
Gre za odnos med nami na eni ter leporečjem in demagogijo na drugi strani.
Levičarjev predhodnik je na Institutu Jožef Stefan naročil izdelavo Nacionalnega energetskega programa (NEP). Nikoli nismo izvedeli, kako je institut dobil ta posel …
Dobil ga je za 400.000 evrov – brez javnega naročila.
V Sloveniji smo šele zdaj začeli bitko proti rakotvornim formaldehidom iz kogeneracij, že leta pa jo bijemo proti trdim delcem (PM 10). Nad degradiranimi območji bedi Evropa. Kdo se bo ukvarjal s kogeneracijami, katerih namen je konec koncev tudi zmanjševanje porabe fosilnih goriv?
To vprašanje bodo najbolje reševali kriterij ekonomske učinkovitosti in okoljevarstva ter emisijski predpisi. Če se kogeneracije preusmerijo v rabo toplotnih črpalk, se ljudje ne bomo le ceneje greli. Tudi emisij v okolico več ne bo.
Prihodnost Slovenije je po vašem v trajnih virih energije. Pravijo pa, da prihodnost stoji na mladih. Se mladi dovolj zavedajo prednosti trajnih virov energije?
Nekoč smo govorili o alternativnih virih. Izraz smo kasneje nadomestili z bolj ustreznim: OVE in URE. Zdaj pogosto poslušamo o trajnostni energiji. Spet leporečje in demagogija. Reče se preprosto trajni viri energije, ker zemlje, sonca, vetra … ne bo nihče ugasnil. »Goreli« bodo še za zanamce, toda le, če se bodo pravilno odzvale že devetletke. O tem je Zens pisal šolski ministrici.
Če skleneva: elektro podjetja poslujejo pozitivno. Zakaj so potem položnice za elektriko vedno višje?
Ker jih plačujemo brez vsakršnega oporekanja …
In kakšen je vaš nasvet Slovencem za najcenejše ogrevanje?
Kdor ima gozd, naj se greje na drva, vsi drugi pa na toplotno črpalko. Z isto napravo se poleti lahko tudi poceni hladimo. Sicer pa je mogoče tri četrtine ali več energije dobiti iz okolice, naj bo to iz zraka, zemlje ali vode.

MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER “ALPE ADRIA GREEN” | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS: 051 311 450 ali po email: info@alpeadriagreen.com

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike