PREDLOG USMERITEV ZA PRIPRAVO ENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE


1. UVOD

Energija je »kri« civilizacije. Ravnanje z energijo je življenjsko pomembno za vse družbene sisteme in posameznika. Država mora biti energetsko samostojna, drugače ni več neodvisna. Državni Energetski koncept (EK) mora zagotoviti navedene osnovne zahteve.

POVZETEK KLJUČNIH TOČK USMERITEV

Z usmeritvami želimo zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo:

– energetsko neodvisnost Slovenije

– prehod v ničogljično družbo z uporabo samo trajnih in obnovljivih virov energije

Cilji:

Do leta 2030

– izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 50%

– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 40% glede na leto 2005

– doseči vsaj 60% delež trajnih in obnovljivih virov v končni rabi energije

Do leta 2050

– ničogljična proizvodnja energije

– 100 % izkoristek potenciala trajnih in obnovljivih virov v Sloveniji

– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 90 % glede na leto 2005

– 100 % električno mobilnost v osebnem in javnem prometu

– 100 % zagotavljanje bivalnega ugodja z ničogljičnimi viri

Namen dokumenta

Usmeritve so osnova za Energetski koncept Slovenije, ki mora upoštevati trenutne stvarne podatke o proizvodnji in porabi energije in projekcije gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države. energijo za obdobje prihodnjih 14 let in okvirno za 34 let.

Vsebina dokumenta

V dokumentu so začrtani ključni elementi, s katerimi usmerjamo prehod Slovenije v ničogljično družbo. S prehodom v nizkooglično družbo smo se strinjali že ob sprejemanju mednarodnih obveznosti. Zakaj se ne bi prizadevali za ničogljično družbo ? Ta prehod ne smemo jemati le kot zahteven proces preobrazbe družbe, temveč kot izziv za ustvarjanje novih priložnosti za razvoj družbene blaginje. Ta prehod mora biti tak, da bodo družbene priložnosti in koristi presegle potrebna vlaganja. Prehod pomeni tudi, da se bodo morali energetski in ostali povezani sistemi prilagoditi in razvijati skladno s temi usmeritvami.

Izhodišča: trajnostni razvoj in trajnostna energetika, energetska učinkovitost in stanje tehnologij

Termin energetika je uporabljen za vse sektorje proizvodnje in rabe energije. Prav tako z rabo energije označujemo celoten spekter rabe energije – tako rabo primarnih virov kot tudi rabo pri končnih odjemalcih.

Trajni energetski viri v Sloveniji so:

· sončna energija,

· vetrna energija,

· geotermalna energija,

Obnovljivi energetski viri v Sloveniji so:

· energija vodotokov

· energija biomase

· odpadna toplota

Trajnostna energetika (TinOVE) v najširšem pomenu je osnova razvoja ničogljične družbe. Trajnostni razvoj je tak, da ne uporablja neobnovljivih virov surovin in energije in zadošča življenjskim potrebam ljudi.

V EZ (energetskem zakonu) je potrebno točno določiti organe in osebe, ki so odgovorne na izvajanje ukrepov zapisanih v EKS. Z osebno odgovornostjo je potrebno zagotoviti, da bo napisano v EKS res uresničeno.

V Sloveniji obstajajo veliki potenciali za ukrepe učinkovite rabe energije (URE). Ti imajo pozitivne učinke tako za končne odjemalce in gospodarstvo kot tudi na okolje, obenem pa imajo izrazite pozitivne makroekonomske učinke, kot je spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. To velja tako za potencial na strani rabe končne energije kot v celotni energetski verigi od proizvodnje in transporta naprej.

Dokument temelji na domačem in tujem intenzivnem razvoju tehnike in tehnologij za proizvodnjo, učinkovito rabo in prenos energije ter učinkih teh sprememb na proizvodnjo in rabo energije.

2. STRATEŠKE USMERITVE

Pomen energetike za državljane in gospodarstvo

Pri pripravi Energetskega koncepta Slovenije (EKS) izhajamo predvsem iz predpostavke, da energetika v svojem najširšem pomenu predstavlja nujen pogoj za samostojnost Slovenije. Trajno je potrebno zagotoviti servis in podporo državljanom in gospodarstvu.

Izziv: energetska uvozna odvisnost Slovenije

Slovenija letno uvozi za dobri 2 milijardi EUR fosilnih goriv. Uvažamo tudi premog in jedrsko gorivo. Vzrok za tako veliko odvisnost je v veliki meri promet in finančni interes domačih dobavitelji energije.

Prenehanje rabe uvoženih energentov in nadomeščanje z domačimi energenti v veliki meri zmanjšuje izpostavljenost slovenskega gospodarstva nestanovitnim globalnim energetskim trgom in lahko predstavlja pomembno priložnost za gospodarstvo. Spremenjeni vzorci porabe odpirajo možnosti za razvoj novih dejavnosti in novih delovnih mest, obenem pa imajo tudi pozitivne vplive na okolje.

Izpusti CO2

Izpusti CO2 so v največji meri posledica rabe fosilnih goriv v industriji, prometu, javni in zasebni rabi. Z izvedbo ukrepov iz Usmeritev in EKS se zmanjša izpust CO2 v veliko večji meri kot so naše mednarodne zaveze.

Glavna strateška usmeritev

100% energetska neodvisnost Slovenije.

Namen strateških usmeritev

Z usmeritvami želimo zagotoviti:

– trajnostno proizvodnjo energije,

– povečanje energetske učinkovitosti,

– čim hitrejšo spremembo strukture proizvodnih virov,

– čim hitrejše povečanje deleža trajnih in obnovljivih virov,

– prenehanje uporabe uvoženih energentov

2.1. STEBRI TRAJNOSTNE ENERGETIKE

Temeljni cilj energetske politike je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo. Izpostavljena sta dva ključna stebra trajnostne energetike, ki sta med seboj neločljivo prepletena. To pomeni, da morajo vse odločitve izpolnjevati oba kriterija hkrati:

1. zanesljivost oskrbe (zanesljiv dostop do energije in količine potrebne energije) in

3. konkurenčnost (konkurenčna oskrba z energijo).

2.1.1. Zanesljivost oskrbe

Zanesljiva oskrba predstavlja pomemben temelj uspešne in trajnostno naravnave energetske politike. Pri tem pa ne gre samo za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, temveč tudi za zagotavljanje storitev.

Za zanesljivo oskrbo je treba zagotoviti dobro razvita in zanesljiva omrežja, primerno razpršitev virov in dobavnih poti ter določeno mero skladiščenja, kjer je to okoljsko upravičeno. Trenutno se lahko Slovenija pri ponudbi energije, energentov in storitev zanese na ponudbo in povpraševanje ter razvitost trgov v širši regiji. Že sedaj pa moramo predvsem skrbeti za svoja omrežja, vire in dobavne poti za energente, ki jih bomo še potrebovali do energetske samostojnosti.

2.1.2. Konkurenčnost

Konkurenčna oskrba z energijo je temeljni element konkurenčnosti gospodarstva ob pogoju, da trg deluje. Konkurenčnost v energetiki ni stvar konkurenčnosti samo energetskega gospodarstva (podjetij) ampak celotne države. Dobrobit nekaj firm ne more biti glavno merilo v panogi gospodarstva, ki je absolutno družbenega pomena !

Trenutno enotni energetski trg v EU v splošnem dobro deluje in zato je trenutna učinkovitost domačega energetskega trga ključnega pomena za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob geopolitičnih spremembah, ki so do leta 2050 možne, pa se na današnje dobre razmere na trgu ne smemo zanašati.

Najdražja je energetska odvisnost države.

2.2. CILJI STRATEŠKIH USMERITEV

Glavni cilj strateške usmeritve je 100% energetska neodvisnost Slovenije.

Do leta 2030

– izboljšati energetsko učinkovitost porabe končne energije za vsaj 50% v industriji, prometu in osebni rabi glede na današnjo porabo

– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 40% glede na leto 2005

– doseči vsaj 60% delež trajnih in obnovljivih virov v rabi končne energije v celotni družbi glede na današnjo rabo

Do leta 2050

– ničogljična proizvodnja električne energije

– 100 % izkoristek potenciala trajnih in obnovljivih virov v Sloveniji

– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 90 % glede na leto 2005

– 100 % električno mobilnost v osebnem in javnem prometu

– 100 % zagotavljanje bivalnega ugodja z ničogljičnimi viri

3. RABA ENERGIJE

3.1. IZHODIŠČE: ENERGETSKA UČINKOVISTOST

cilj v 2030: izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 50 %

Industrija

Energetska učinkovitost v industriji se z dosledno uporabo znanih ukrepov (tehnoloških in organizacijskih) lahko v tem obdobju zmanjša za naveden odstotek.

Promet

Preusmeritev tovornega prometa (predvsem tranzitnega) na železnico mora postati obveza ne pa želja. Osebni promet je potrebno preusmeriti na javni prevoz in fleksibilne oblike posameznikovega prevoza (deljenje uporabe avtomobilov). Do leta 2030 se bo tudi izrazito povečala uporaba električnega pogona za osebni prevoz, kar občutno izboljša energetsko učinkovitost.

Javna in osebna poraba

Poraba energije za zagotavljanje primernega bivalnega ugodja (javna in gospodinjska poraba za prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo) se bo z ukrepi URE zmanjšala za naveden odstotek.

cilj v 2050: izboljšati energetsko učinkovitost

Za vsa tri navedena področja se bo še izboljšala energetska učinkovitost glede na razvoj tehnike in tehnologije.

cilj v 2030: zmanjšanje porabe fosilnih goriv v prometu

Opisano v Promet.

cilj v 2030: 60% delež trajnih in obnovljivih virov v končni rabi

Z izrazitim povečanjem pridobivanja elektrike in toplote iz trajnih in obnovljivih virov se bo povečala njihova raba.

cilj v 2050: promet – 90% zmanjšanje rabe fosilnih goriv in 100% električno mobilnost v osebnem in javnem prometu

Raba fosilnih goriv naj bi se zmanjšala do navedenega odstotka ali več glede na opisane spremembe. Ob smelem predvidevanju povečanja sposobnosti hranjenja električne energije bi se za težko mehanizacijo in tovorni promet lahko popolno izognili rabi fosilnih goriv.

cilj v 2050: 100 % zagotavljanje bivalnega ugodja z ničogljičnimi viri

Poraba energije za zagotavljanje primernega bivalnega ugodja (javna in gospodinjska poraba za prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo) se bo z ukrepi URE zmanjšala. Vir energije bodo le trajni in obnovljivi viri energije.

4. VIRI ENERGIJE

4.1. TRAJNI IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

cilj do 2030: vsaj 60 % delež trajne in obnovljive energije v končni rabi energije

Delež trajnih in obnovljivih virov v proizvodnji energije se mora povečati na predviden procent. Izrazito je potrebno povečati predvsem število malih in srednjih energetskih objektov (10 kW do 1 MW), ki naj bodo porazdeljeni po vsej državi.

Do leta 2030 bo obratovala še jedrska elektrarna in TEŠ, ki bosta zagotavljala preostalo potrebno električno energijo, ki jo bo država potrebovala.

cilj do 2050: 100 % izkoristek trajnih in obnovljivih virov energije

Ob vseh ukrepih URE, sistematični gospodarski usmeritvi napredku tehnike in tehnologije in populacijskih gibanjih (staranje prebivalstva) moramo težiti k popolni energetski samostojnosti brez uporabe neobnovljivih virov energije.

5. PODPORNI OKVIR

5.1. ZAKONODAJNI IN UPRAVNI OKVIR

Zakonodaja (EZ in predpisi) se mora sproti prilagajati doseženim ciljem in novim nalogam iz EKS. Točno morajo biti zapisane naloge in odgovornosti politične, upravne in tehnične narave.

Množico organov, komisij, agencij je potrebno poenostaviti, zmanjšati in preprečiti enostransko delovanje, ki koristi le enemu segmentu v proizvodnji in porabi energije.

Vpeljati je potrebno osebno odgovornost od ministra do zadnjega državnega uradnika.

Za nadzor upravne, finančne in tehnične narave je potrebno angažirati FURS in Računsko sodišče.

5.2. FINAČNI OKVIR

Denarni tok v energetiki je zelo velik. Vse dobičke iz tega toka je potrebno porabiti za investicije potrebne za doseganje ciljev EKS. Vse neporabljene dobičke je potrebno zelo obdavčiti, tako da ta denar ne ponikne za nenamensko porabo.

Vir prihodkov države bi bil lahko tudi davek na potratno pridobivanje in porabo energije (davek na energetski luksuz). Z tako obdavčitvijo bi se močno povečala skrb (investicije v URE in TinOVE) za racionalno pridobivanje in rabo energije. Tak davek bi tudi nadomesti trošarine za energente s katerimi se danes napaja državni proračun.

5.3. TEHNIČNI OKVIR

Elektrika

Prenosno in distribucijsko omrežje mora biti tako regulirano da deluje zanesljivo in kvalitetno. Omrežje mora biti dovolj fleksibilna, da bo omogočalo vključevanje novih tehnologij in naprednih sistemov pridobivanja, porabe in upravljanja z energijo.

Zemeljski plin

Plinska distribucijska infrastruktura mora delovati do prehoda na TinOVE.

Toplota

Obstoječa daljinska ogrevanja bodo v uporabi v območjih z zgoščenim toplotnim odjemom. V predvidenem obdobju je potrebno zamenjati obstoječe energente z TinOVE.

5.4. RAZISKAVE IN INOVACIJE

Treba je zagotoviti, da postane področje trajnostne rabe energije vzorčni primer in prioritetno področje povezovanja raziskav in razvoja novih izdelkov, proizvodnih procesov, storitev in rešitev z gospodarstvom.

Pomemben element pri tem je povezovanje v širši evropski raziskovalni prostor. Pri tem vidimo kot prioritetna predvsem področja nekonvencionalnega pridobivanje in rabe energije, shranjevalnikov energije ter iskanje okoljevarstvenih rešitev pri pridobivanju in porabi energije.

5.6. LOKALNA SAMOUPRAVA

Cilje energetske politike moramo zasledovati na vseh ravneh upravljanja, tako na državni kot na lokalni ravni. Ob upoštevanju delitve pristojnosti med državo in lokalno samoupravo bo pomembno stremeti k usklajenosti lokalnih energetskih konceptov z Energetskim konceptom Slovenije.

Vzpostaviti je potrebno mehanizem za nadzor delovanja lokalnih skupnosti pri uresničevanju EKS na lokalni ravni.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

AAG izvedel z učenci meritve kakovosti zraka


V sklopu koprskega Evropskega tedna mobilnosti je AAG v sodelovanju z Mestno občino Koper med 16. in 18. septembrom izvedel primerjalne meritve kakovosti zraka z učenci OŠ Vižmarje Brod.

Prvo meritev kakovosti zraka smo izvedli ob 11 uri pri vhodu v jamo Dimnice, kjer smo učencem tudi predstavi napravo s katero merimo kakovost zraka. Z napravo izvajamo meritve 30 sestavin zraka (O2; N2, NO2, SO2, SO…) Dimnice so znane, da je tam v čisto okolju (tam najdemo npr. grmičasti lišaj oz. rogovilar, ki je zelo občutljiv na onesnaženo okolje).

zrak prva stran1 2

Dimnice 16.09.2015

spojine Formula masa R1 Izmerjena vrednost

v mg/m3

Rezultat Mejna v mg/m3
Acetaldehyde C2H4O 44.05 22.71108 1% 24.45 sled 350.00
Ammonia NH3 17.03 22.71108 24.45 sled 30.00
Benzene C6H6 78.11 22.71108 24.45 sled 1.00
Benzyl Chloride C7H7Cl 126.58 22.71108 24.45 0 0 1.00
Butadiene C4H6 540.92 22.71108 24.45 sled 20.00
Chlorine Cl2 70.91 22.71108 24.45 0 0 3.00
Formaldehyde CH2O 30.03 22.71108 24.45 sled 0.10
Glutaraldehyde C5H8O2 100.12 22.71108 24.45 0 0
Hydrogen Sulfide H2S 34.08 22.71108 88% 24.45 1.01 1.407804 3.00
Mercury Hg 200.59 22.71108 24.45 sled
m-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled
Naphthalene C10H8 128.17 22.71108 24.45 sled
Nitric Oxide NO 30.01 22.71108 24.45 sled 300.00
Nitrogen Dioxide NO2 460.06 22.71108 24.45 sled 350.00
o-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled
Ozone O3 48.00 22.71108 25% 24.45 0.09 0.176687 150.00
Phenol C6H6O 94.11 22.71108 24.45 sled
Propionaldehyde C3H6O 58.08 22.71108 24.45 0 0 20.00
p-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled
Styrene C8H8 104.15 22.71108 36% 24.45 0.02 0.085194 0.07

clip_image002 clip_image004

VREMENSKE RAZMERETemperatura zraka 22,9 stopinj celzija
Smer vetra Severno – zahodnik
Hitrost vetra 4,8 km/h
Pritisk zraka 782 bar.
Padavine /

Iz Dimnic smo se zapeljali v Koper, do OMV BS Benifika, ob avtocesti, ki je speljana med športnim parkom in stanovanjskimi četrtmi, kjer smo okoli 12. ure ponovili meritev kakovosti zraka; AAG ima že nekaj kontrolnih meritev, izvedenih sicer na robu starega dela mesta Koper, kjer je povišan SO2.

Rezultati meritev – Koper 16.09.2015

spojine Formula masa R2 Izmerjena vrednost

v mg/m3

Rezultat Mejna v mg/m3
Acetaldehyde C2H4O 44.05 22.71108 1% 24.45 3.15 5.675153 350.00
Ammonia NH3 17.03 22.71108 4% 24.45 0.02 0.01393 30.00
Benzene C6H6 78.11 22.71108 24.45 sled 1.00
Benzyl Chloride C7H7Cl 126.58 22.71108 24.45 0 0 1.00
Butadiene C4H6 540.92 22.71108 24.45 sled 20.00
Chlorine Cl2 70.91 22.71108 24.45 0 0 3.00
Formaldehyde CH2O 30.03 22.71108 24.45 sled 0.10
Glutaraldehyde C5H8O2 100.12 22.71108 24.45 0 0
Hydrogen Sulfide H2S 34.08 22.71108 95% 24.45 0.93 1.296294 3.00
Mercury Hg 200.59 22.71108 24.45 sled
m-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled
Naphthalene C10H8 128.17 22.71108 50% 24.45 0.02 0.104843
Nitric Oxide NO 30.01 22.71108 24.45 sled 300.00
Nitrogen Dioxide NO2 460.06 22.71108 24.45 sled 350.00
o-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled
Ozone O3 48.00 22.71108 51% 24.45 0.15 0.294479 150.00
Phenol C6H6O 94.11 22.71108 24.45 0 0
Propionaldehyde C3H6O 58.08 22.71108 24.45 0 0 20.00
p-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled
Styrene C8H8 104.15 22.71108 35% 24.45 0.03 0.127791 0.07
Sulfur Dioxide SO2 64.06 22.71108 24.45 sled 350.00
Toluene C7H8 92.14 22.71108 24.45 0 0 1.00
Total Aldehydes 0 0
Valeraldehyde C5H10O 861.32 22.71108 24.45 0 0
Acetone Qual C3H6O 58.08 22.71108 24.45 0 0
Acrolein Qual C3H4O 56.06 22.71108 24.45 0 0
Chlorine Dioxide Qual ClO2 67.45 22.71108 24.45 0 0
Flourine Qual F2 379.97 22.71108 24.45 sled 10.00
Isoprene Qual C5H8 68.12 22.71108 24.45 0 0
Nitrous Acid Qual HNO2 47.01 22.71108 24.45 0 0
Trimethylbenzene Qual C9H12 120.19 22.71108 24.45 0 0
VOC
Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 0 0

clip_image002[1] clip_image004[1]

VREMENSKE RAZMERE

Temperatura zraka 24,8 stopinj celzija
Smer vetra Jugo – zahodnik
Hitrost vetra 8 km/h
Pritisk zraka 825 bar.
Padavine /

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 7

Okoli 13 uri smo smo prispeli v predmestje Trsta Domjo/Domio, ki se nahaja ob avtocesti, v bližini sežigalnice odpadkov in deponije naftnih derivatov. Na tej lokaciji smo ponovili meritve. Dijaki so ob 14:30  uri zaključili s terenski del programa in se vrnili nazaj v Ljubljano

Rezultati meritev – Trst 16.09.2015

spojine Formula masa R2 Izmerjena vrednost

v mg/m3

Rezultat Mejna v mg/m3
Acetaldehyde C2H4O 44.05 22.71108 5% 24.45 3.07 5.531022 350.00
Ammonia NH3 17.03 22.71108 10% 24.45 0.1 0.069652 30.00
Benzene C6H6 78.11 22.71108 24.45 sled 1.00
Benzyl Chloride C7H7Cl 126.58 22.71108 24.45 sled 1.00
Butadiene C4H6 540.92 22.71108 24.45 sled 20.00
Chlorine Cl2 70.91 22.71108 24.45 sled 3.00
Formaldehyde CH2O 30.03 22.71108 32% 24.45   0.12 0.147387 0.10
Glutaraldehyde C5H8O2 100.12 22.71108 24.45 sled
Hydrogen Sulfide H2S 34.08 22.71108 65% 24.45 0.4 0.557546 3.00
Mercury Hg 200.59 22.71108 24.45 sled
m-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled 4.35
Naphthalene C10H8 128.17 22.71108 24.45 sled
Nitric Oxide NO 30.01 22.71108 65% 24.45 10 12.27403 300.00
Nitrogen Dioxide NO2 460.06 22.71108 24.45 sled 350.00
o-Xylene C8H10 106.16 22.71108 72% 24.45   0.9 4.9073 4.35
Ozone O3 48.00 22.71108 51% 24.45 5.2 10.20859 150.00
Phenol C6H6O 94.11 22.71108 24.45 sled
Propionaldehyde C3H6O 58.08 22.71108 24.45 sled 20.00
p-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 0 0
Styrene C8H8 104.15 22.71108 62% 24.45   0.04 0.170389 0.07
Sulfur Dioxide SO2 64.06 22.71108 24.45 sled 350.00
Toluene C7H8 92.14 22.71108 24.45 0 0 1.00
Total Aldehydes 0 0
Valeraldehyde C5H10O 861.32 22.71108 24.45 0 0
Acetone Qual C3H6O 58.08 22.71108 24.45 sled
Acrolein Qual C3H4O 56.06 22.71108 24.45 0 0
Chlorine Dioxide Qual ClO2 67.45 22.71108 24.45 0 0
Flourine Qual F2 379.97 22.71108 24.45 sled 10.00
Isoprene Qual C5H8 68.12 22.71108 24.45 0 0
Nitrous Acid Qual HNO2 47.01 22.71108 24.45 0 0
Trimethylbenzene Qual C9H12 120.19 22.71108 24.45 sled
VOC
Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 0 0

clip_image002[4] clip_image004[6]

VREMENSKE RAZMERE

Temperatura zraka 28,4 stopinj celzija
Smer vetra Jugo – vzhodnik
Hitrost vetra 9,7 km/h
Pritisk zraka 823 bar.
Padavine /

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 10

Po končanem terenskem delu so se učenci/ke razdeliti razdelili v 3 delovne skupine; vsaka je v seminarki nalogi napisala svoje zaključke in obrazložitev meritev na podlagi dobljenih rezultatov.

Med prispelimi seminarski nalogami je strokovna komisija izbrala najboljšo ki jo v celoti objavljamo.

KAKŠEN ZRAK DIHAMO?

DEJAVNOST ZA NADARJENE UČENCE-

POROČILO

KOPER- 17.09.2015

OŠ Vižmarje Brod, Ljubljana

Pripravile: tri učenke, 8. razred

1. Namen meritve

Namen naših meritev na treh različnih mestih vzorčenja je bil ugotoviti, kakšna je kakovost zraka v gozdnem okolju ob jami Dimnice, ob avtocesti v Kopru in v bližini sežigalnice odpadkov v Trstu. Spremljali smo pline, ki jih v čistem zraku ne najdemo.

Meritve smo izvajali ob pomoči Alpe Adria Green, katerega predstavnik je bil g. Vojko Bernard. Prenosna naprava CEREX UV je izvajala meritve kakovosti zraka na merilnem mestu, ki je bil določen s strani CŠOD-ja, ki je organiziral dejavnost. Hkrati smo izvajali tudi meteorološke meritve (temperaturo zraka, smer vetra…)

2. Aparat, ki smo ga uporabljali

Uporabljali smo CEREX UV Hound Multi-gas Air analyzer- prenosnim multi-analizator plina . Uporabljajo ga v vojski. V sebi ima veliko ogledal, ki razbijejo svetlobo plina. Vsaka barva je drug plin.

image

Slika 1: Merilna naprava CEREX UV Hound Multi-gas Air analyzer

3. Lokacije meritve

3.1 DIMNICE- OB JAMI, V GOZDIČKU

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 2

Pričakovali smo čist in neonesnažen zrak, saj je bila lokacija naših meritev v okolju kjer ni bilo veliko cest ali industrije.

3.2 Splošni podatki

Kvaliteto zraka smo izmerili z napravo, ki so jo nekdaj uporabljali vojaki za preverjanje količine strupov in škodljivih snovi v zraku kjer so bili nastanjeni.

3.3 Merilno mesto

Da je merilno mesto reprezentativno, je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od preverjane zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd.

3.4 Vremenske razmere

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

3.5 Rezultati meritev

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

3.6 Zaključek

Meritve ob jami Dimnice so pokazale, da je zrak na kraju merjenja vseboval zelo, zelo majhne količine etanala, vodikovega sulfida, ozona in stirena.

Etanal ali acetaldehid zaradi svojih lastnosti močno draži kožo, oči, sluznico in pljuča. Daljša izpostavljenost višjim koncentracijam povzroča poškodbe oči in deluje narkotično. V zemlji, živalih in vodnih virih se razgrajuje. Zaradi velike topnosti v vodi je potencialni onesnaževalec podtalnice. Etanal je v svojem tekočem stanju zelo hlapen, pri čemer se hlapi lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivno zmes, ki je težja od zraka.

4.1 KOPER- OB AVTOCESTI

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 8

Še preden smo se ustavili na bencinski črpalki ob avtocesti, smo izvedeli, da je v Kopru veliko več otrok z astmo, zaradi vseh industrijskih dejavnosti, prometa, onesnaževanja ipd.

Predstavljali smo si torej, da bomo priča onesnaženemu zraku in da bo ta bolj onesnažen kot na naši prejšnji postaji (Dimnice).

4.2 Splošni podatki

Opravili smo 30 meritev (30 minut). Meritve smo opravljali z vojaško napravo CEREX.

4.3 Merilno mesto

Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od prev zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd.

4.4 Vremenske razmere

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

4.5 REZULTATI MERITEV

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

4.6 ZAKLJUČEK

Analiza meritev je pokazala, da koncentracije plinov niso bile tako visoke, da bi presegale zakonsko predpisane mejne vrednosti in vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija .

Poleg vodikovega sulfida, so bile v zraku še sledi amonijaka, naftalena…

Amonijak je brezbarven plin neprijetnega vonja. Zlahka se zgosti v brezbarvno tekočino, ki močno lomi svetlobo. Amonijak je binarna spojina. Sestavljen je iz dušika (N2) in vodika (H2).Pri normalnih pogojih je amonijak plin. Amonijak so najprej pridobivali iz živalskih iztrebkov, danes pa pridobivamo amonijak po Haber-Boschevem procesu neposredno iz dušika (N2) in vodika (H2).

5.1 TRST – OB SEŽIGALNICI ODPADKOV

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 12

V Trstu je veliko dejavnikov, ki onesnažujejo zrak. Tam imajo sežigalnico odpadkov, železarno in naftni terminal.

Predvidevali smo, da je tam zelo onesnažen zrak.

5.2 Splošni podatki

Meritve smo opravljali 30 min. Vsako minuto smo opravili 1 meritev.

5.3 Merilno mesto

Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od zgradb, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd.

5.4 Vremenske razmere

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

5.5 Rezultati meritev

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

5.6 Zaključek

Izkazalo se je, da mejo presega le formaldehid. Formaldehid je toksičen, alergen, karcinogen in mutagen. Nastaja pri zgorevanju raznih organskih snovi, na primer bencina v motorjih, bioplina, zemeljskega plina, plina deponij in čistilnih naprav.

Formaldehid je uvrščen med možne povzročitelja raka pri človeku. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) je ugotovila, da obstajajo “zadostni dokazi”, da poklicna izpostavljenost formaldehidu lahko povzroči raka v nosu in grlu.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

VABILO NA PREDAVANJE O PLINSKIH TERMINALIH


Pictureznak_AAG___zastava

VABILO NA PREDAVANJE

AAG vabi na Predavanje o plinskih terminalih Z DIAPOZITIVI v sklopu TEDENA MOBILNOSTI v občini Koper

19. september 2015 ob 18 uri ,

OBALNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA – KS 90
Trg Brolo 2, Koper

Predaval bo g.Franci Malečkar

20876

Plinski terminali v Tržaškem zalivu – desetletje kasneje

Spomladi leta 2006 smo izvedeli iz medijev za načrta dveh uplinjevalcev utekočinjenega zemeljskega plina v tržaškem zalivu. Krajevna skupnost Ankaran je oddala protest italijanskim oblastem v času javne obravnave tistega med Piranom in Gradežem. Po italijanskem uradnem listu je bilo edino nasprotovanje s te strani zaliva, poleg občine Izola! V njem smo, poleg omembe katastrofalnih vplivov na morje in njegove prebivalce ter porabnike, dodali še nedorečenosti glede posledic na zavarovana morska in obmorska območja v Sloveniji. Na – 160 stop. Celzija ohlajen metan bi segrevali z morsko vodo. Ohlajanju morja, ki blaži prehode med letnimi časi, bi sledil mrk turizma v širšem območju. Dodali smo dvigovanje strupenega mulja z morskega dna ob njegovem poglabljanju, posledice izpustov toplogrednih plinov, pokvarjene vedute od Pirana do Socerba, idr. Ankarančani so oddali tudi oporekanje glede načrtovanega podobnega “kolosa” pred Žavljami, ki še vedno nima predvidene povezave s plinovodi. Hitro se je ustanovila koordinacija civilnih iniciativ, se povezala s podobno mislečimi v Italiji in na Hrvaškem. S pomočjo novinarjev je bilo v nekaj dneh na spletu zbranih preko 50.000 podpisov proti tem napravam, kljub udoru v računalnik. To bi bilo verjetno že dovolj za referendum. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da je proti uplinjevalnikom kar 95 % državljanov. Protiterminalsko gibanje je pokazalo poleg moči medmrežja še na eno pozitivno plat: prvič v zgodovini smo bili v neki zadevi enotni prebivalci okoli »zaliva«, Hrvati, Italijani in Slovenci. Zbrali smo se na pomolu sv. Karla v Trstu in brez težav je govorili vsak v svojem jeziku.

V zatišju po »prvi rundi« je postavitev podobne naprave v koprskem pristanišču ponudilo podjetje TGE. Uplinjalo bi pripeljani utekočinjen metan s plinskim gorilcem. S tem bi se izognili vplivom na morje. Financer navaja, da bi to prineslo več prihodka v koprski proračun in povečalo poslovni turizem. Težko je verjeti, da ne znajo ločiti tehnično rešljive negativne posledice takih sklopov od onih, ki jih nobena tehnologija ne more odpraviti.

Zadnja pobuda je iz Tržiča (Monfalcone), kjer bi želela skupina lokalnih podjetnikov (s sponzorji iz ozadja) postaviti »mini« uplinjevalnik na izlivu Timave v morje. Poudarjajo, da bi bili cenejši od ostalih ponudnikov in na ta način rešili delovna mesta..manj je govora o slabostih..

Lahko bi rekli, da po desetletju ljudske vstaje, poneverb, groženj, preklicev odločb…Tržaškemu zalivu še grozi izgradnje dinozavrov ogljikove dobe in to kljub ponujenim ekonomsko in okoljsko sprejemljivim rešitvam.

Na večeru bomo ob posnetkih prešli nekaj etap desetletnih prizadevanj proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu in skušali nakazati rešitve.

VLJUDNO VABLJENI!

OKOLJSKI CENTER ALPE ADRIA GREEN

aag - celota

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Klima v avtu lahko povzroči raka


Opozorilo o zraku v avtomobilu.
Ne bodite presenečeni, ljudje umirajo zaradi raka več kot kdajkoli prej.
Zanimalo nas je, kaj je vzrok tega, in tukaj je primer, ki pojasnjuje
nekaj, kar povzroča raka, pa na to še pomislili nismo nikoli.
Mnogi ljudje vstopajo v svoje avtomobile zjutraj in izstopijo iz njih ob koncu dneva, in tako vsaj 5 dni v tednu.

auto-air-conditioning1
Pomembno!
Ne vključujete klimatsko napravo takoj, ko vstopite v avto.
Najprej za nekaj časa odprite okna, da avto prezračite, šele nato vklopite klimatsko napravo.

Zakaj tako?
Glede na raziskave, armaturna plošča, sedeži in prezračevanje izločajo benzen, strup, ki povzroča raka.
(Rakotvorne – vonj ogrevane plastike v avtu).
Benzen je strup, ki z dihanjem prehaja v kosti, povzroča anemijo in zmanjšuje število belih krvnih celic.
Dalj časa trajajoči izpostavljenosti bo povzročilo levkemijo, povečanje
tveganje za raka.
Povzroči lahko tudi splav.
Sprejemljiva raven Benzena v zaprtih prostorih je 50 mg na kvadratni meter.
Avto parkiran v garaži z zaprtimi okni bo vseboval 400-800 mg benzena.
Če pa je parkiran na prostem na soncu pri temperaturah nad 60 stopinj ,
raven benzena poveča do 2000-4000 mg, 40-krat višja kot sprejemljiva raven.
Ljudje, ki pridejo v avto in vztrajajo pri zaprtih oknih neizogibno v
kratkem času, vdahnejo pretirano velike količine strupa.
Benzen je toksin, ki vpliva na ledvice in jetra.
Slabost je, da je telo zelo težko prečisti to strupeno snov, ker jo
shranjuje in kopiči.
Torej, dragi prijatelji,
Odprite okna in vrata svojih osebnih vozil in si vzemite čas, da se
smrtonosni plini prezračijo, preden jih vdihnete.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike