Štiri tožbe proti Sloveniji zaradi kršitve okoljske zakonodaje, v dveh primerih tudi zahteve po visokih denarnih kaznih


celje3

Marjeta Kralj

7. avgust 2015 7. avgust 2015 9:04

Evropska komisija zgolj na področju okolja in prostora proti Sloveniji vodi že 30 postopkov (morebitnih) kršitev evropske zakonodaje. V štirih primerih našo državo že toži pred sodiščem EU, v dveh tožbah zahteva tudi visoke denarne kazni.

Evropska komisija je marca letos proti Sloveniji na sodišču EU vložila prvo tožbo, ker država še ni odstranila 40.000 ton zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju, ki so najmanj dvakrat doslej že tudi zagorele. Gre za nezakonito odlagališče v gramozni jami.

Evropska komisija ima proti Sloveniji odprtih najmanj 30 postopkov zaradi morebitnih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja in prostora. Med njimi o 18 zadevah za zdaj poizveduje zgolj neformalno, 12 primerov pa je pripeljala že precej bliže visokim denarnim kaznim, ki lahko doletijo državo. Trenutno so v fazi predsodnega oziroma sodnega postopka, so sporočili s pristojnega ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer pa celovitega pregleda nad vsemi odprtimi postopki evropske komisije na področju okolja in prostora očitno nimajo. Pozabili so namreč omeniti najmanj tri pomembne evropske odločitve, ki so letos doletele Slovenijo.

Najstarejši postopek star že osem let

Najstarejša odprta zadeva glede na seznam ministrstva sega v leto 2007, ko je komisija prvič resno zagrozila Sloveniji, naj med posebna varstvena območja Nature 2000 vendarle že vključi vsa primerna ozemlja za varstvo in ohranjanje določenih vrst ptic, saj bo sicer sledila tožba na sodišču EU. V dveh uradnih opozorilih pred tožbo je komisija naši državi očitala, da na določenih območjih ni razglasila varstvenega režima, čeprav bi to morala storiti, na drugih območjih pa je varovalni pas nedopustno skrčila. Ob tem je državne oblasti opozorila, da lahko določanje varstvenih območij temelji le na ornitoloških merilih, medtem ko gospodarski, socialni ali kateri drugi vidiki pri tem ne smejo igrati nobene vloge.

Slovenija je tako leta 2013 v Naturo 2000 vključila pet novih območij in dopolnila 20 obstoječih, varstveni režim na enem območju pa razveljavila. Zdaj po podatkih MOP čaka, ali bo povečanje varovanih območij za 596 kvadratnih kilometrov oziroma približno 2,9 odstotka celotnega državnega ozemlja dovolj in bo komisija postopek končala. Tak razplet je tudi glede na skupno dobrih 37 odstotkov slovenskega ozemlja pod okriljem Nature 2000 zelo verjeten.

Dve zahtevi po denarni kazni

Vendar se z njim Slovenija ne bo rešila najnevarnejših groženj, s katerimi ji preti komisija. Ta je na okoljsko-prostorskem področju proti naši državi najdlje prignala očitke o nepravočasni izdaji dovoljenj za industrijske obrate, ki v večjem obsegu onesnažujejo okolje in zato potrebujejo tako imenovano okoljevarstveno dovoljenje IPPC. Konkretno je komisija že leta 2008 Sloveniji očitala, da brez dovoljenja obratuje trboveljska cementarna Lafarge Cement, leta 2012 pa je njenim očitkom v svoji sodbi pritrdilo tudi sodišče EU. Čeprav je evropska komisija zatem Sloveniji poslala še en uradni opomin, trboveljska saga do danes ni povsem končana. Inšpektorat za okolje in prostor je marca letos Lafargeu vendarle prepovedal kurjenje petrolkoksa, dokler cementarna ne pridobi potrebnega okoljevarstvenega dovoljenja. Nazadnje – junija letos – pa je Agencija RS za okolje izdajo dovoljenja zaradi nepopolne vloge cementarne zavrnila.

Za okoljsko ministrico Ireno Majcen se je zadeva končala že z inšpekcijsko odločbo, a evropska komisija še vedno ni rekla zadnje besede. Druge tožbe, s katero je pred sodiščem EU marca letos terjala plačilo pavšalne kazni 1,6 milijona evrov in še 9009 evrov za vsak dan, dokler Slovenija ne odpravi kršitve, še ni umaknila.

To tožbo komisije so na ministrstvu pozabili omeniti, tako kot so spregledali, da se je aprila letos komisija že drugič obrnila na sodišče EU tudi zaradi zamud Slovenije pri prenosu evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi. Njena določila bi morala biti v naši nacionalni zakonodaji že februarja lani, zato je komisija sodišču predlagala, da Slovenijo oglobi z 8408 evri kazni za vsak dan do sprejetja potrebne zakonodaje. V odzivu na to potezo je slovensko okoljsko ministrstvo sprejetje nove uredbe o recikliranju odpadne električne in elektronske opreme napovedalo za junij, a obljube do danes ni uresničilo.

Skupno štiri odprte tožbe

Na ministrstvu so pri pripravljanju odgovorov za Dnevnik tudi pozabili, da je evropska komisija po dveh neučinkovitih uradnih opozorilih marca letos proti Sloveniji na sodišču EU vložila tudi prvo tožbo, ker država še ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju. Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče v gramozni jami v občini Kidričevo, kjer že od leta 2006 skladiščijo več kot 40.000 ton zelo lahko vnetljivih izrabljenih avtomobilskih pnevmatik, ki so najmanj dvakrat doslej tudi že zagorele. To je grožnja zdravju ljudi in okolju ter kršitev evropske zakonodaje o odpadkih, so ocenili v Bruslju.

Slovenijo pa te dni najbolj pretresa julijska odločitev sodišča EU, da je država evropsko zakonodajo kršila tudi, ker ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v celjskem Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare cinkarne v Celju. Po napovedih ministrstva sanacije ne glede na evropske pritiske ne bo mogoče izvesti pred koncem prihodnjega leta, a so na evropski komisiji že dali vedeti, da so to očitno dovolj sprejemljivi roki, da Slovenije k ukrepanju ne bodo skušali dodatno prisiliti še z denarnimi kaznimi.

NEKAJ POIZVEDB EVROPSKE KOMISIJE

bioplinarna Bio futura v Ilirski Bistrici

nepravilen prenos direktive o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov

čiščenje komunalne odpadne vode

ohranjanje prostoživečih ptic

delovanje Cinkarne Celje

Biatlonski center Pokljuka

nastajanje in sežiganje odpadkov

Center za ravnanje z odpadki Kovor

odprava nepravilnosti v načrtih upravljanja povodij

izvajanje direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

poročanje o strategijah za razvoj nizkoogljične družbe

pomanjkljivo poročanje o pošiljkah odpadkov

NEKAJ URADNIH OPOZORIL EVROPSKE KOMISIJE

neizpolnjevanje obveznosti na področju odlaganja odpadkov

pomanjkljivo določanje ozemelj za ohranjanje prostoživečih ptic

presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

pomanjkljiva opredelitev slovenskih območij, pomembnih za skupnost EU

preseganje mejnih vrednosti trdih delcev v zraku na več območjih

zamude pri prenašanju direktiv o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida v slovensko zakonodajo.

zamuda pri prenosu direktive o industrijskih emisijah

neizpolnjevanje obveznosti na področju celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja

TOŽBE PRED SODIŠČEM EVROPSKE UNIJE

obsodba na sodišču EU in druga tožba komisije zaradi zamud pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj za industrijske obrate, konkretno za cementarno Lafarge Cement

prva tožba zaradi nepravilnega odlaganja predelanih izrabljenih avtomobilskih pnevmatik v gramozno jamo v občini Kidričevo

obsodba na sodišču EU zaradi nelegalnega odlagališča na območju Celja in neprimerne obdelave odpadkov na območju opuščene stare cinkarne

obsodba na sodišču EU in druga tožba komisije zaradi zamude pri prenosu evropske zakonodaje o odpadni električni in elektronski opremi

AAG je nevladna mednarodna okoljevarstvena organizacija in deluje brez državnih subvencij –  Naše delo lahko podprete tudi z DONACIJO:

Predogled slike

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.