INSTANTNA EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST V SLOVENIJI


Anton Komat

V Sloveniji se je razpasla manira instantne ekološke ozaveščenosti, ki ugaša nepotrebne luči, skrbneje odmerja porabo vode ter ločeno zbira odpadke in morda še občasno uporablja javni prevoz ali kolo. Ob teh dejanjih se številni počutijo ozaveščene, da lahko samozadovoljno živijo naprej v skladu z mantrami potrošniške mentalitete. Nekateri so odločnejši, odrečejo se kreditnim karticam, pametnim telefonom in GPS, kupujejo zgolj tisto, kar nujno potrebujejo, in lokalno pridelano hrano, se lotevajo praktičnih rokodelskih spretnosti in opuščajo gledanje TV. Poznam tudi take, ki so prodali stanovanje v mestu in kupili majhno posest na deželi, kjer delajo vse poprej navedeno, ob tem pa še pridelujejo lastno hrano. Toda tudi ti ne morejo popolnoma odrezati popkovnice, ki jih veže s ponorelim svetom. Razlog je njihova fizična odvisnost od priključkov za električno energijo, javni vodovod in komunalne storitve.

Visoka stopnja neodvisnosti bi bila seveda možna v ekovasi, ki bi bila samozadostna do te mere, da bi bil odklop mogoč. Odklop od ponorelega sveta bi omogočali ekonomska, energetska in prehranska samozadostnost z uporabo tradicionalnih lokalnih virov, pa popolna reciklaža odpadkov, tudi lokalni vrtec in osnovna šola, težje pa bi bilo pri zahtevnejših storitvah zdravstvenega sistema. V Sloveniji ne obstoji še nobena ekovas, čeprav ima tudi ta manjšina ljudi (za zdaj je še manjšina) vso pravico, da živi po svojih zamislih. Enostavno, ker ne ogrožajo nikogar in ohranjajo naravo! V tujini je zgledov nič koliko, vključno z lokalno valuto, ki omogoča lokalni skupnosti še višjo stopnjo avtonomije. Skupnosti delujejo v skladu z gesli: avtonomija, svoboda, samouprava. Majhne samozadostne skupnosti vse bolj postajajo novodobne refugije najbolj ozaveščenih ljudi, ki so obupali nad brezupnimi poskusi reševanja sveta pred propadom in se raje posvečajo reševanju sebe pred ponorelim svetom. To ni umik obupancev ali beg strahopetnih, ravno nasprotno, to je zgled drugim, da je možen drugačen svet, ki ga tudi živijo. To je častno dejanje ta čas najpogumnejših ljudi.

Slovenski Machu Pichu

Nastajanje novodobnih refugijev me spominja na dobo teme, ki je po razpadu Rimskega imperija za nekaj stoletij zagrnila Evropo. Vdori, plenjenje in morija Germanov, Hunov, Ostrogotov, Langobardov in Slovanov so prisilili staroselce, da so se zaradi golega preživetja umaknili v težko dostopne kraje, neosvojljive višinske utrdbe – refugije, imenovane tudi gradci. Pri nas so jih arheologi odkrili več kot trideset, najbolj znani so Rifnik pri Celju, Tonovcev gradec pri Kobaridu, Ajdovski gradec pri Sevnici in Ajdna pri Žirovnici. Doživetje Ajdne je nekaj nepozabnega, to je mističen prostor, ki široko razpira krila duha, to je slovenski Machu Pichu!

Nikakor nisem nasprotnik tehnološkega razvoja in razcveta ustvarjalnega inženirskega duha. Sem pa borec proti temu, da kapital financira zgolj tiste inženirske rešitve, ki nosijo profit, in rešuje samo tiste probleme, katerih reševanje prinaša profit. S tem pa kapital ne samo zavira razvoj najboljših tehnoloških rešitev, temveč s proizvajanjem vedno novih nerešenih problemov tlakuje pot človeštva v uničenje. Vergil je zapisal: »Facilis descensus Averno.« (Pot v pekel je lahka), Livij pa je ponudil rešitev: »Periculum in mora.« (Nevarnost je v odlašanju). Hudo se piše družbi, ki ne upošteva niti dva tisoč let starih antičnih modrosti.

Sanjske obljube trajnostnega razvoja

Zelena gibanja v svetu so se rodila v 70. letih s knjigo Nema pomlad« Rachel Carson in z izdajo Meje rasti Rimskega kluba leta 1972. To je bil čas svetovnih kampanj za rešitev kitov in ohranjanj deževnega pragozda. Gibanja so bila množična in tako vplivna, da jim je morala prisluhniti politika. Posledica je bil Svetovni vrh v Riu de Janeiru 1992. Romantična vznesenost zelenih je bila na vrhuncu, obljube so bile sanjske, pojavil se je nov koncept – »trajnostni razvoj«, a je v naslednjih dvajsetih letih doživel popolno zlorabo kapitala in politike. Dokaz je bil že Rio +20 leta 2012, ko so lahko le še beležili katastrofalno poslabšanje planetarnega ekosistema in perspektive človeštva. Vzroki so znani, pred tem sta se pojavila zombija neoliberalizma v prikaznih Margaret Thatcher in Ronalda Reagana ter pojem trajnostni razvoj prežvečila in izpljunila zgolj kot novo priložnost za dobičke.

Začele so se velike »zelene« prevare in hkrati z njimi se je pojavila nova podvrsta zelenih gibanj, načelovali so jim t. i. neoekologisti. Sprva del zelenih gibanj so sedaj že postali prevladujoče zeleno gibanje v svetu. Kdo so torej neoekologisti?

Pojav neoliberalcev v ekonomiji in neoekologistov v družbi na prvi pogled nima ničesar skupnega. »Nei« so dogmatični fanatiki v promociji najbolj uničevalne oblike kapitalizma, neoekologisti pa naj bi se borili za varovanje okolja in narave. Toda poglejmo si jezik obojih, ki temelji večinoma na jeziku kvantitativne znanosti in ekonomskih analizah. Oboji so zrasli ob kriznih dogajanjih, oboji so glasni in dobro plačani in oboji so prepričani, da imajo najboljše rešitve. Neoekologisti se s samo naravo ne ukvarjajo več: v naravi ni nič več »divjega«, povsod so ljudje; narava je bolj odporna kot smo do nedavnega mislili, saj se zlahka prilagaja človekovim posegom. Napredka človeka ne smemo omejevati, človek res uničuje naravne habitate, toda narava ustvarja vedno nove: sedaj se kune sprehajajo po velemestih, medvedi po predmestjih in sokoli gnezdijo po stolpnicah. Nesmiselno se je boriti proti izsekavanju Amazonije, proti industrijskemu kmetijstvu, proti potrošništvu. Prihaja čas znanosti, ki bo rešila vse probleme, povezane z napredkom: biotehnologija, sintetična biologija, geoinženiring in nove zelene tehnologije. In prav pri novih zelenih tehnologijah so neoekologisti najglasnejši. Hkrati so začeli cenovno vrednotiti »ekosistemske storitve«, ki se lahko kupujejo in prodajajo kot blago, cenovno vrednotijo in tržijo se tudi izpusti CO2. Bodite pozorni! Pojavljajo se kriteriji kvantitativnih in cenovnih analiz, skratka tržnih cen, kar vse skupaj vodi na trg. In spet smo pri »nevidni roki trga«, ki ureja vse v družbi. »Nei« in neoekologisti so neverjetno povezani. Oboje preveva tehno/tržni optimizem in oboji prisegajo na veliko trojko Big Science/Big Tech/Big Money. Denar je seveda na prvem mestu.

Neoekologi s kapitalskim interesom

Poprej sem navedel, da neoliberalni kapitalizem rešuje samo probleme, ki nosijo profit. To je hkrati luknja, skozi katero teče denar od »neov« k neokologistom. Neoekologisti namreč javno odpirajo samo tiste probleme in zagovarjajo samo tiste »zelene« rešitve, za katerimi stoji kapitalski interes. Druge komajda omenjajo. Besednjak neoekologistov ne premore besed in metafor, ki govorijo o duhovnih dimenzijah človekovega bivanja, o duhovni povezanosti človeka z naravo, ne govore o viziji človeka umetnika, o intuiciji, čutnosti, čustvenosti, o etiki in morali, o novi kozmologiji človeka. Nič tega ni najti v njihovem besednjaku, zgolj jezik znanosti in ekonomije, ki ju povezuje »nevidna roka« denarja.

Ta spoznanja so za nas, ekologe tradicionalnega kova, pomembna. Še vedno prisegamo na »meje rasti«, ostro odklanjamo potrošništvo in iščemo rešitve v spoju tradicionalnih znanj prednikov in najnovejših spoznanj znanosti. Živimo duhovni stik z naravo in ne zanima nas profit. Zato še vedno poslušamo krike, da smo idealisti in norci, da smo ekoteroristi, ki zaviramo napredek in želimo ljudi spraviti živet nazaj v jame ali pa vsaj v srednji vek. Neoekologisti pa nasprotno dobivajo politično podporo in denar korporacij, saj nastopajo kot propagandisti profita tistih, ki jih plačujejo. Tudi pri nas se pojavljajo »ekološka« društva takega tipa.

Pojdite na Ajdno in spoznajte naravo

Stari gozdovi niso »nedotaknjena narava«, tudi v njih gospodari človek. Toda ta človek ni ropar, ki uniči samoregulirajoči ekosistem in ga spremeni v plantažo. Reka ni »nedotaknjena divjina«, saj ob njej živi človek, toda umen človek je ne bo spremenil v odtočni kanal in s tem uničil hidrosistema pokrajine ter povzročil suše in poplave, ki jih poprej ni bilo. Tudi človeška družba je samoregulirajoči sistem, in če hoče majhen del človeške populacije maksimirati zgolj svojo pozicijo na račun večine, potem sistem postane nestabilen v vsaki točki in grozi mu kolaps. Civilizacijo smo privedli do točke kolapsa, zato so nujne radikalne spremembe sistema, sicer bomo kmalu potrebovali refugije, odmaknjena zatočišča za golo preživetje.

Do takrat pa le pojdite na Ajdno ter spoznajte duhovna sporočila narave in izročila prednikov.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Odpadne vode bi se stekale v Kopico ali Ledavo


avtor: Majda Horvat

Pritožujeta se E-Forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo, in mednarodni okoljski center Alpe Adria Green

Pred kratkim je začel teči dvomesečni rok, v katerem mora Ministrstvo za okolje in prostor odločiti o pritožbi na okoljevarstveno dovoljenja (OVD), ki ga je za delovanje nove Centralne plinske postaje v Petišovcih podjetju Petrol Geoterm izdala agencija za okolje ARSO. Pritožili sta se dve organizaciji, ki sta dobili status stranskega udeleženca v postopku, nevladna organizacija E-Forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo, in   mednarodni okoljski center Alpe Adria Green. Petrol Geoterm je na pritožbi podal na pristojno ministrstvo tudi svojo razjasnitev.
Kot smo že poročali, E-forum v svoji pritožbi ugotavlja, da je vplivno območje naprave, za katero je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, ugotovljeno nepravilno vsaj iz dveh razlogov, in sicer v vplivno območje niso zajete površine parcel, po katerih so predvidene dostopne transportne poti in po katerih bodo prevažali tudi nevarne snovi, prav tako pa vanj niso zajete konkretne vrtine, iz katerih bodo pridobivali plin. Okoljevarstveno dovoljenje namreč nima smisla brez delovanja teh vrtin za pridobivanje surovine. Prav tako oporekajo temu, da bi okoljevarstveno dovoljenje pridobil Petrol Geoterm, saj ni lastnik niti uporabnik zemljišč, na katerih potekata pridobivanje in transport surovin za delovanje naprave.  Menijo, da gre pri tem za izigravanje okoljske zakonodaje na način deljenja enovitega tehnološkega ozemeljskega procesa na več pravnih oseb z namenom izmikanja predpisom.
Nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) v svoji pritožbi navaja številne razloge, s katerimi v celoti zavrača izdano okoljevarstveno dovoljenje. Trdijo, da je naprava tehnološko nepopolna in brez svoje čistilne naprave, s tem pa bo povzročila prevelike spremembe pri naravnih in bivalnih vrednotah okoliških prebivalcev in ogrožala njihovo zdravje. Trdijo tudi, da je delovanje naprave N1 zasnovano tako, da bo v njej z ločevanjem plina in kapljevin potekalo nadaljevanje postopka frakturiranja, katerega del je prav ločevanje plina in kapljevin. V tem vidijo poskus prevare, saj naprava očitno ne bi delovala samo za čiščenje neželenih plinov iz plinske mešanice. Prav tako poudarjajo strožje zahteve glede emisij snovi v vodi.  Pravijo, da izjava ČN Lendava, ki naj bi čistila odpadne vode, ki bi nastajale z delovanjem plinske rafinerije, ni dovolj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, v celoti in potencialno pa bo imela naprava prevelik vpliv na vodni ekosistem. Prav tako pri AAG zahtevajo dodatno preučitev skladnosti načrtovane naprave v povezavi z obstoječimi napravami, ki odvajajo vodo v vodotoka Kopica in Ledava, to pa sta ČN Lendava in IČN Nafta Petrochem. Prek teh dveh naprav bi bil namreč  mogoč način odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod iz nove centralne plinske postaje. Menijo namreč, da predviden način odvajanja in čiščenja odpadnih industrijskih vod ni dovolj utemeljen, in opozarjajo, da je Ledava drstišče rib iz reke Mure, ki pa je pod zaščito Nature 2000.
AAG spomni tudi na to, da je EU z zeleno energijo, ki je nadomestila zemeljski plin, zmanjšala uporabo fosilnih goriv v letu 2013 za 30 odstotkov in da je skoraj polovica članic zmanjšala porabo zemeljskega plina vsaj za sedem odstotkov. V Sloveniji pa bi ga s to napravo povečali. Zoper pridobivanje plina s postopkom frakturiranja pa se je s potrebno večino že opredelil tudi Evropski parlament, do pritiskov plinskih in naftnih lobijev, ki zagovarjajo fracking, pa je oster tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl.

Preberi tudi: KAKO NEVARNA JE METODA, S KATERO BI PRIDOBIVALI PLIN V PREKMURJU?

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Fotoreportaža EKOPATRULJE AAG – TNP–nova cesta od Planine Jezero in Planino v Lazu


V sredo 12.08.2015 je na rednem obhodu EKOPATRULJA AAG odkrila novo cesto na bivši planinski poti med planino Jezero in planino v Lazu. Po prvih informacijah so za gradnjo le te imeli dovoljenje, vendar pa to še preverjamo pri ustreznih službah in zavodih.

O izsledkih in mnenju AAG o tej gradnji  vas bomo obvestili na naši spletni strani.

Planina v lazu1

Planina v lazu2

Planina v lazu3

Planina v lazu5

Planina v lazu6

Planina v lazu7

Planina v lazu8

Planina v lazu9

Planina v lazu10

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Fotoreportaža–EKOPATRULJA AAG NA SAVI DOLINKI


Te dni člani AAG izvajajo EKO-PATRULJO, kvalitete vode na SAVI DOLINKI.

S pomočjo TRIKALNALNEGA MULTIMETRA PODJETJA WTW, izvajamo meritve parametrov kvalitete vode na reki. Merimo naslednje parametre:
– pH,
– raztopljeni kisik,
– prevodnost

Istočasno vzamemo vzorce vode, na katerih izvajamo hitre teste BPK5, KPK, nitratov in nitritov. Na najbolj onesnaženih področjih pa izvedemo tudi meritve na težke kovine. Meritve izvajamo z kompaktnim fotometrom – PF12

Eko patrulja - Voda - Zelenci

Zelenci 1

Eko patrulja - Voda - Zelenci1

Zelenci 2

Eko patrulja - Voda -Pišnica

Reka Sava Dolinka 1

Eko patrulja - Voda - Sava

Reka Sava Dolinka 2

Eko patrulja - Voda - Sava1

Reka Sava Dolinka 3

Eko patrulja - Voda - Sava2

Reka Sava Dolinka 4

Eko patrulja - Voda - Sava3

Reka Sava Dolinka 5

Merilne inštrumente s katerimi izvajamo meritve si lahko ogledate na spletni povezavi:

https://imisije.wordpress.com/aag-izvaja-meritve-kvalitete-vode/

Rezultate bomo objavili, po končanih meritvah vode na Savi Dolinki in na Savi Bohinjki, do združitve obeh rek.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Zahteva po odstranitvi odpadkov iz marine v Miljah


Radio koper

12.8.2015 – Špela Lenardič

Zahteva po odstranitvi odpadkov iz marine v Miljah

Tržaški okoljevarstveniki so te dni ponovno opozorili na obsežno onesnaženo območje ob obali. Na občini Milje zagotavljajo, da so odpadki varno shranjeni.

Že vse od začetka gradnje tamkajšnje marine San Rocco leta 1998 so okoljevarstveniki ostro nasprotovali odločitvi, da gradbene in industrijske odpadke zakopljejo pod objekte marine oziroma z njimi ustvarijo nov obalni pas. Zaščitnim zabojem, v katerih naj bi bile varno spravljene škodljive snovi, naj bi garancija že potekla, trdijo okoljevarstveniki. Dvokilometrski obalni pas pa ostaja še danes nedostopen.

Na območju kjer so konec devetdesetih let zgradili miljsko marino je desetletja delovala ladjedelnica. Ob gradnji in izkopu so odpadni material odlagali na priobalni pas. Samo pod zelenico marine se tako skriva 18 kubičnih metrov odpadkov. Okoljevarstvenik organizacije Alpe Adria Green Roberto Giurastante:

Predvsem gre za težke kovine in ogljikovodike, ki so zelo strupeni in nevarni za zdravje.

Na občini zagotavljajo, da so nevarne snovi varno in trajno zaprte v neprepustnih zabojnikih in da je morje čisto. Po večletnem prizadevanju naj bi jim do prihodnjega poletja uspelo sanirati tudi preostali del obale ob cesti do Lazareta. Podžupanja občine Milje Laura Marzi:

Najverjetneje bodo snovi zaprli v zabojnike ali pa bodo uporabili druge načine čiščenja okolja. Zaprti bodo le res onesnaženi predeli, večji del obale pa bo javnosti končno dostopen.

Okoljevarstveniki takim rešitvam nasprotujejo. Giurastante je dejal:

Delne rešitve ali pa odstranitev le najbolj onesnaženih predelov ne pridejo v poštev. Odstraniti morajo ves material.

V svoj prid v Alpe Adria Green jemljejo tudi odgovor s strani Evropske komisije, ki je Italiji v tem primeru naložila kazen oziroma zahtevo po odstranitvi nevarnih odpadkov. Medtem pa se bodo kopalci še vedno brezskrbno hladili v miljskem zalivu.

TONSKI PRISPEVEK:

https://soundcloud.com/radiokoper/v-miljah-so-zakopani-nevarni-odpadki

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

CELOTNO OKOLJSKO POROČILO ZA PODROČJE CELJSKE KOTLINE


Objavljamo povzetek in celotno okoljsko poročilo poljskega podjetja Environ, ki kaže, da je za okolje in zdravje ljudi v Celju nevarna tudi nova cinkarna – analize na štirih lokacijah Cinkarne Celje so namreč najvišje koncentracije strupenih snovi pokazale prav na območju nove cinkarne na Kidričevi ulici in dokazuje, da bi morala država takoj pristopiti k celotni sanaciji tega področja tudi na nezakoniti deponiji v Bukovžlaku.

Tudi na podlagi tega poročila je UO AAG 27.07.2015 državnim organom RS po e-pošti poslal sklep z zahtevo za  takojšni odstop Ministrice za okolje in prostor ga.Irene Majcen, zaradi nesposobnosti reševanja okoljske katastrofe v celjski kotlini.

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2015/07/27/alpe-adria-green-mednarodna-organizacija-za-zascito-okolja-in-narave-zahteva-odstop-ministrice-za-okolje-in-prostor-ga-irene-majcen/

V AAG vse do danes nismo prejeli nobenega odgovora, čeprav smo 02.08.2015 poslali ponovno zahtevo še Predsedniku Vlade RS gospodu dr. Miru Cerarju. https://alpeadriagreen.wordpress.com/2015/08/03/alpe-adria-green-mednarodna-organizacija-za-zacito-okolja-in-narave-zahteva-odstop-ministrice-za-okolje-in-prostor-ga-irene-majcendrugic/

 

clip_image002

Skrbni okoljski pregled lokacije (Faza II)

za podjetje Cinkarna Metalurško- kemična industrija d.d., Slovenija

DECEMBER 2014

Povzetek

Avgusta 2014 je Cinkarna Metalurško- kemična industrija Celje, d. d. (družba) naročila izvedbo skrbnega okoljskega pregleda lokacije (Faza II) in pripravo poročila o okoljskih vplivih (Faza II), da preveri stanje onesnaženosti tal in podtalnice na zemljišču, s katerim upravlja. Skrbni okoljski pregled (Faza II) je opravila družba ENVIRON Poland Sp., z. o. o. Ta povzetek vsebuje bistvene ugotovitve in priporočila, ki izvirajo iz opravljenega pregleda. Za več informacij se povežite z upravo družbe.

I. Terensko delo v sklopu skrbnega okoljskega pregleda (Faza II) je bilo opravljeno med 19. avgustom in 3. septembrom 2014. Delo je obsegalo naslednje:

· Vrtanje 70 vrtin v namen vzorčenja tal (52 vrtin v proizvodnem obratu Cinkarne Celje, 3 vrtine na trasi cevovoda za titanovo sadro, 3 vrtine v obratu Cinkarna Mozirje, 3 vrtine na odlagališču za titanovo sadro Za Travnikom, 3 vrtine na odlagališču za titanovo sadro v Bukovžlaku, 3 vrtine na odlagališču za nenevarne trdne odpadke v Bukovžlaku ter 3 vrtine na kmetijskem zemljišču pod odlagališči);

· Namestitev 28 začasnih kontrolnih vrtin za zbiranje in analizo vzorcev podtalnice (22 začasnih kontrolnih vrtin v proizvodnem obratu Cinkarne Celje, 3 začasne kontrolne vrtine pri cevovodu za titanovo sadro, 3 začasne kontrolne vrtine v obratu Cinkarna Mozirje);

· Zbiranje vzorcev podtalnice iz 14 stalnih kontrolnih vrtin, nameščenih na odlagališčih (4 stalne kontrolne vrtine na odlagališču titanove sadre Za Travnikom, 4 stalne kontrolne vrtine na odlagališču titanove sadre v Bukovžlaku, 6 stalnih kontrolnih vrtin na odlagališču za nenevarne trdne odpadke v Bukovžlaku);

· Analizo 142 vzorcev tal (109 vzorcev tal, vzorčenih v proizvodnem obratu Cinkarne Celje, 6 vzorcev tal, vzorčenih na trasi cevovoda za titanovo sadro, 6 vzorcev tal, vzorčenih v obratu Cinkarna Mozirje, 6 vzorcev tal, vzorčenih na odlagališču rdeče sadre Za Travnikom, 6 vzorcev tal, vzorčenih na odlagališču titanove sadre v Bukovžlaku, 6 vzorcev tal, vzorčenih na odlagališču za nenevarne trdne odpadke v Bukovžlaku ter 3 vzorce tal, vzorčenih na kmetijskem zemljišču poleg odlagališč) in enega vzorca sadre iz trenutne proizvodnje (vzorec GYP-1);

· Z namenom zagotavljanja in kontrole kakovosti dela sta bila dva slepa vzorca tal in en slepi vzorec podtalnice poslana na lokacije, kjer je potekal pregled. Slepi vzorci so bili nato skupaj z vzorci iz lokacij poslani na analizo v laboratorij.

II. Laboratorijska analiza zbranih vzorcev tal in podtalnice je pokazala naslednje:

1. V proizvodnem obratu Cinkarne Celje je bilo določenih šestnajst območij (con, kjer je obstajal sum, da je onesnaženje možno) in na vsakem območju je bila izvrtana vsaj ena vrtina, iz katere so odvzeli vzorce tal in podtalnice, ki so jih nato analizirali. Laboratorijska analiza vzorcev je pokazala visoke koncentracije težkih kovin v vzorcih tal, kot so cink, antimon, arzen, barij, kadmij, baker, kobalt, svinec in nikelj. V velikem številu vzorcev so bile presežene kritične vrednosti, ki jih določa slovenska zakonodaja, kot tudi vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard za remediacijo onesnažene zemljine (ang. Dutch List Intervention Values- DLIV).

Največje koncentracije so bile ugotovljene za:

· Cink (koncentracije do 180.000 mg/kg, kar je 250-krat več od DLIV 720 mg/kg),

· Antimon (koncentracije do 530 mg/kg, kar je 24-krat več od DLIV 22 mg/kg),

· Arzen (koncentracije do 10.000 mg/kg, kar je 131-krat več od DLIV 76 mg/kg),

· Barij (koncentracije do 3.200 mg/kg, kar je 3,5-krat več od DLIV 920 mg/kg),

· Kadmij (koncentracije do 660 mg/kg, kar je 50-krat več od 13 mg/kg),

· Baker (koncentracije do 160.000 mg/kg, kar je 842-krat več od 190 mg/kg),

· Kobalt (koncentracije do 770 mg/kg, kar je 4-krat več DLIV 190 mg/kg),

· Svinec (koncentracije do 45.000 mg/kg, kar je 84-krat več od DLIV 530 mg/kg),

· Nikelj (koncentracije do 670 mg/kg, kar je 6,7-krat več od DLIV 100 mg/kg),

Najvišje vrednosti težkih kovin se povezujejo s prisotnostjo umetnih nasutij, še zlasti plasti metalurških odpadkov velikosti proda. Umetna nasutja so bila prisotna v vseh vrtinah. Plast umetnega nasutja dosega debelino 1,4 – 3,6 m (pod zemeljskim površjem) bgl na območju 1, 1,2–4,7 m-bgl na območju 2, 2,1–3,7 m-bgl na območju 3, 3,5 m-bgl na območju 4, 2,2 m-bgl na območju 5, 0,5–1,4 m-bgl na območju 6, 1,2–1,6 m-bgl na območju 7, 0,6–3,8 na območju 8, 1,1–2,0 m-bgl na območju 9, 0,9–1,4 m-bgl na območju 10, 1,7 m-bgl na območju 11, 0,5–4,4 m-bgl na območju 12, 0,5–3,5 m-bgl na območju 13, 0,9 m-bgl na območju 14, 3,0–4,5 m-bgl na območju 15 ter 1,2 m-bgl na območju 16. Rezultati analize vzorcev podtalnice, zbranih v 25 začasnih kontrolnih vrtinah, nameščenih v obratu Cinkarne Celje, so pokazali, da imajo težke kovine vpliv na podtalnico, še zlasti cink, ki so ga odkrili v vseh vzorcih podtalnice. V nekaterih vzorcih podtalnice so bile koncentracije izjemno visoke in so presegale vrednost za ukrepanje, ki ga določa nizozemski standard (DLIV) za podtalnico (800 µg/l). V nadaljevanju navajamo koncentracije cinka v vzorcih podtalnice, vzorčene v začasnih kontrolnih vodnjakih št. 2-1 (25.000 µg/l), 2-5 (34.000 µg/l), 3-1 (120.000 µg/l), 4-1 (1.700 µg/l), 5-1 (7.700 µg/l), 7-1 (1.600 µg/l), 8-5 (18000 µg/l), 8-6 (2.000 µg/l), 8-7 (1.700 µg/l), 11-1 (1.000 µg/l), 12-3 (8.400 µg/l), 12-11 (1.600 µg/l) ter 12-13 (2.400 µg/l). Prav tako so bile zabeležene višje koncentracije arzena, kadmija, kobalta, bakra, svinca, živega srebra in niklja.

2. V proizvodnem obratu Cinkarne Mozirje so bila določena tri območja (cone, kjer je obstajal sum, da je onesnaženje možno) in na vsakem območju je bila izvrtana ena vrtina, iz katere so zbrali vzorce tal in podtalnice, ki so jih nato analizirali. Laboratorijska analiza zbranih vzorcev tal je pokazala, da so koncentracije težkih kovin podobne naravnim, razen za cink v enem vzorcu tal (koncentracija cinka je 850 mg/kg v vzorcu tal MO-1 pri 2.2 m-bgl in je presegala nizozemski standard (DLIV) 720 mg/kg). Prisotnost organskih spojin je bila ugotovljena v dveh vzorcih tal, zbranih iz plasti umetnega nasutja (MO-1 pri 2.2 m-bgl in MO-2 pri 0.5 m-bgl). V obeh vzorcih so bile najdene spojine iz skupine policikličnih aromatskih ogljikovodikov (vsota teh ogljikovodikov je bila v prvem vzorcu 4,46 mg/kg, v drugem vzorcu pa 18,8 mg/kg) ter mineralna olja (TPH frakcija C12-C35). Količina teh mineralnih olj je bila v prvem vzorcu 19 mg/kg in v drugem 100 mg/kg. Presežena ni ne kritična vrednost, ki jo določa slovenska zakonodaja, kot tudi ne vrednosti za ukrepanje, ki jo določa nizozemski standard DLIV. Analiza vzorcev podtalnice, zbranih v treh začasnih kontrolnih vrtinah, nameščenih v obratu Cinkarna Mozirje, ni pokazala znatnega vpliva niti težkih kovin niti organskih spojin. Prisotnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov in hlapnih organskih spojin ni bila zaznana.

3. Na odlagališču rdeče sadre v Bukovžlaku so bile izvrtane tri vrtine v namen zbiranja vzorcev tal, štirje vzorci podtalnice pa so bili vzorčeni v obstoječih trajnih kontrolnih vrtinah. Laboratorijska analiza zbranih vzorcev tal je v vseh primerih pokazala koncentracije težkih kovin, ki so enake koncentracijam kovin v naravnih tleh brez onesnaženja, razen v enem, in sicer v vzorcu iz vrtine BG-2, ki je bil pridobljen pri globini 4,2 m-bgl (gre za plasti muljastega odpadnega industrijskega materiala rdeče barve (ostanki praženja piritne rude). Laboratorijska analiza tega vzorca je pokazala visoke koncentracije arzena (2.000 mg/kg), bakra (1.800 mg/kg), svinca (910 mg/kg) in cinka (2.400 mg/kg), ki presegajo vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard (DLIV).

Analiza vzorcev podtalnice, ki je bila vzorčena iz stalnih kontrolnih vrtin, lociranih v bližini odlagališča titanove sadre v Bukovžlaku, je v vzorcu podtalnice BUK-1, pridobljenem v kontrolni vrtini, ki se nahaja pred odlagališčem, ter v vzorcu podtalnice BUK-2, vzorčenem v kontrolni vrtini, ki se nahaja za odlagališčem, pokazala nizke koncentracije težkih kovin, ki so značilne za naravno in neonesnaženo podtalnico.

Višje koncentracije težkih kovin so bile ugotovljene v vzorcih podtalnice, vzorčenih v kontrolnih vrtinah, ki se nahajajo za odlagališčem: v vzorcu podtalnice K-10 (koncentracija arzena 1.550 µg/l in koncentracija cinka 990 µg/l) ter v vzorcu podtalnice K-11 (koncentracija kadmija 43 µg/l, koncentracija kobalta 210 µg/l, koncentracija niklja 140 µg/l ter koncentracija cinka 8.400 µg/l). Prisotnost povišanih koncentracij težkih kovin v vzorcih podtalnice K-10 in K-11 ni posledica vpliva titanove sadre. Obe stalni vrtini (K10 in K-11) se nahajata na območju, ki ga sestavlja muljast industrijski odpadni material rdeče barve (ostanki praženja piritne rude), ki je bil vgrajen v zračno stran pregrade odlagališča sadre Bukovžlak. Povečane koncentracije težkih kovin v vzorcu podtalnice, vzorčenem v kontrolnih vrtinah K-10 in K-11, so posledica izluževanja težkih kovin ostankov praženja piritne rude. Znano je, da ostanki praženja piritne rude lahko vsebujejo povečane koncentracije težkih kovin, ki se lahko izlužijo – npr. arzena, kadmija, kobalta, bakra, svinca, niklja ter cinka.

4. Na odlagališču nenevarnih trdnih odpadkov v Bukovžlaku so bile izvrtane tri vrtine v namen zbiranja vzorcev tal, šest vzorcev podtalnice pa je bilo vzorčenih v obstoječih trajnih kontrolnih vrtinah.

Laboratorijska analiza zbranih vzorcev tal je pokazala koncentracije težkih kovin kot v naravnih tleh brez onesnaženja v vseh vzorcih, razen v enem, in sicer v vzorcu iz vrtine BS-2, ki je bil vzorčen pri globini 1,0 m-bgl (vzorec je bil pridobljen iz plasti muljastega odpadnega industrijskega materiala rdeče barve – ostanki praženja piritne rude).

Laboratorijska analiza tega vzorca je pokazala visoke koncentracije antimona (48 mg/kg), arzena (1.200 mg/kg), kadmija (15 mg/kg), bakra (3.200 mg/kg) in cinka (4.100 mg/kg), ki presegajo vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard (DLIV).

Analiza vzorcev podtalnice, pridobljenih iz šestih stalnih kontrolnih vrtin, nameščenih v bližini odlagališča trdnih odpadkov v Bukovžlaku, je v vzorcih podtalnice BUK-3 in N-3, vzorčenih v kontrolnih vrtinah, ki se nahajajo pred odlagališčem, ter v vzorcih podtalnice A-1 in A-2, pridobljenih v kontrolnih vrtinah, ki se nahajajo za odlagališčem, pokazala nizke oncentracije težkih kovin, ki so značilne za naravno in neonesnaženo podtalnico.

Povečane koncentracije težkih kovin so bile ugotovljene v enem vzorcu podtalnice, pridobljenem v kontrolni vrtini za odlagališčem nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku: v vzorcu podtalnice A-3 (koncentracija kobalta 220 µg/l, koncentracija niklja 140 µg/l in koncentracija cinka 9.200 µg/l) – vse te vrednosti presegajo vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard (DLIV).

Povečane koncentracije težkih kovin so bile ugotovljene v enem vzorcu podtalnice, pridobljenem pred odlagališčem nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku: v vzorcu podtalnice P-4 (koncentracija kadmija 9,9 µg/l, koncentracija bakra 110 µg/l in koncentracija cinka 4.700 µg/l) – vse te vrednosti presegajo vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard (DLIV). Ta kontrolna vrtina (P-4) se nahaja pred odlagališčem trdnih odpadkov v Bukovžlaku, toda za odlagališčem za titanovo sadro v Bukovžlaku (10 metrov severno od nasipa odlagališča). Kontrolna vrtina P-4 se nahaja na območju, kjer so v zračno stran pregrade Bukovžlak in na odlagališču trdnih odpadkov Bukovžlak vgrajeni ostanki praženja piritne rude (muljast fini industrijski odpadni material rdeče barve). Povečane koncentracije težkih kovin v vzorcu podtalnice, pridobljenem v kontrolni vrtini P-4, so posledica izluževanja težkih kovin iz ostankov praženja piritne rude. Znano je, da ti ostanki lahko vsebujejo povečane koncentracije težkih kovin, ki se lahko izlužijo – npr. arzena, kadmija, kobalta, bakra, svinca, niklja ter cinka.

5. Na odlagališču rdeče sadre Za Travnikom so bile izvrtane tri vrtine v namen zbiranja vzorcev tal, štirje vzorci podtalnice pa so bili vzorčeni v obstoječih trajnih kontrolnih vrtinah.

V pridobljenih vzorcih tal niso bile ugotovljene povečane koncentracije težkih kovin in organskih spojin. Ugotovljene koncentracije težkih kovin in organskih spojin so enake kot v naravnih tleh brez onesnaženja.

Analiza vzorcev podtalnice, vzorčenih iz štirih stalnih kontrolnih vrtin, nameščenih v bližini odlagališča titanove sadre Za Travnikom, je v vzorcu podtalnice Z-1A, vzorčenem v kontrolni vrtini, ki se nahaja pred odlagališčem, ter v dveh vzorcih podtalnice, vzorčenem za odlagališčem (ZT-1A in ZT-2A), pokazala nizke koncentracije težkih kovin, ki so značilne za naravno in neonesnaženo podtalnico. V vzorcu podtalnice TV-1A, vzorčenem v kontrolni vrtini, ki se nahaja za odlagališčem, pa so bile ugotovljene povečane koncentracije težkih kovin za kobalt (koncentracija 1.700 µg/l), nikelj (koncentracija 430 µg/l) in cink (koncentracija 9.000 µg/l). Prisotnost povišanih koncentracij težkih kovin v vzorcu podtalnice TV-1A ni posledica vpliva titanove sadre. Glede na informacije, ki so jih posredovali predstavniki Cinkarne, so na zračno stran pregrade Za Travnikom na tej lokaciji vgrajeni ostanki praženja piritne rude. Povečane koncentracije težkih kovin v vzorcu podtalnice, vzorčene v kontrolni vrtini TV-1A, so posledica izluževanja težkih kovin iz ostankov praženja piritne rude. Znano je, da ti ostanki lahko vsebujejo povečane koncentracije težkih kovin, ki se lahko izlužijo – npr. arzena, kadmija, kobalta, bakra, svinca, niklja ter cinka.

6. V nobenem izmed treh pridobljenih vzorcev na kmetijskem zemljišču severno od odlagališča odpadkov Bukovžlak ni bila ugotovljena onesnaženost tal s težkimi kovinami in organskimi spojinami. Ugotovljene koncentracije težkih kovin in organskih spojin so enake kot v naravnih tleh brez onesnaženja.

7. Tako v vzorcih tal kot v vzorcih podtalnice so bili testirani še drugi parametri, vključno z anorganskimi parametri (cianidi, sulfati, kloridi in amonij) in kovinami, kot so berilij, bor, železo, mangan, fosfor, selen, talij, kositer, titan in vanadij. Ti parametri nimajo določenih kritičnih vrednosti, ki jih določa slovenska zakonodaja za tla in standardov kakovosti za podzemne vode, kot tudi ne vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard za remediacijo onesnažene zemljine in podzemne vode (DLIV), zato niso bili ocenjeni.

III. Na podlagi opravljenih preiskav je bilo najizrazitejše onesnaženje, ki bo zahtevalo ukrepanje, ugotovljeno na lokaciji proizvodnje v Celju.

Na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnikom so v nekaterih vzorcih tal in podzemne vode povišane koncentracije težkih kovin, ki so očitno posledica odloženih ostankov praženja piritne rude in ne odložene titanove sadre. Tu so že uvedeni nekateri ukrepi za zmanjšanje tveganja in nadzor nad odlagališči, vključno z letnim spremljanjem stanja podtalnice, zbiranjem izcednih voda z odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB), zalitjem površin odlagališč titanove sadre in pokrivanjem z rastjem (ONOB). Poleg tega je družba v okviru postopka zapiranja ONOB pripravila projekt sanacije, ki zajema prekritje površine odlagališča, odvajanje zalednih vod, zbiranje in črpanje drenažnih vod na obdelavo, postavitev preusmerjevalnega nasipa ter sanacijo pregradnega telesa. Na odlagališču Za Travnikom se z izvajanjem osuševanja in zatravitve površine že izvajajo ustrezni ukrepi, enaka rešitev pa se lahko izvede na odlagališču titanove sadre v Bukovžlaku.

IV. Glede na koncentracije težkih kovin v vzorcih tal in podtalnice, pridobljenih v obratu Cinkarna Mozirje, sanacijski ukrepi niso potrebni.

V. Priporočamo, da se izboljševalni ukrepi izvedejo na lokaciji proizvodnje v Celju. Priporočeni akcijski načrt za izboljšanje temelji na naslednjih predpostavkah:

1. Onesnaženje je neenakomerno razširjeno pod površjem na večini območja Cinkarne Celje in izvira iz pretekle industrijske dejavnosti. Glede na razpoložljive informacije so se industrijske dejavnosti na trenutni lokaciji Cinkarne Celje začele leta 1949. V začetnem obdobju se je trenutna lokacija Cinkarne Celje uporabljala za raznovrstno kemično in metalurško proizvodnjo, vključno z mehanično delavnico. Skrajnji vzhodni del se je uporabljal kot odlagališče za metalurške in druge odpadke s prejšnje lokacije Cinkarne.

Prav tako naj bi bilo v preteklosti na tem skrajnjem vzhodnem delu odprto skladišče za piritno rudo in ostanke po njenem praženju. Umetna nasutja, ki jih je moč opaziti na celotnem območju obrata, vsebujejo ostanke industrijskih odpadkov, odloženih v preteklosti.

2. Obrat Cinkarne Celje leži na površini približno 45,81 hektara (ha); na približno 11,55 ha so stavbe, na približno 13,56 ha pa so betonirana zunanja območja okoli stavb, ki se uporabljajo kot prometna območja in parkirišča. Preostanek obrata, 20,7 ha, prekriva rastje (tj. drevesa, travnate površine).

Sanacijski ukrepi naj bodo izvedeni z omejenim vplivom na okolje in proizvodni proces. Med izvajanjem sanacijskih ukrepov je potrebno ob neprekinjenem in nemotenem varnem obratovanju proizvodnega obrata zagotoviti tudi ustrezne ukrepe za varnost in zaščito zdravja.

VI. Najbolj smiselno bi bilo naslednje:

· S ciljem preprečevanja prehajanja težkih kovin v ozračje se morajo območja, ki niso utrjena oziroma pozidana s stavbami, prekriti s stalnim rastjem.

· Neprekinjeno je treba spremljati kakovost podtalnice na območju Cinkarne Celje;

priporočamo namestitev mreže stalnih kontrolnih vrtin. Na podlagi geodetskih meritev, izvedenih avgusta 2014 (v sklopu preiskave, ki jo je opravila družba ENVIRON), tok podtalnice poteka proti severozahodu. Zato priporočamo namestitev stalnih kontrolnih vrtin za spremljanje kakovosti podtalnice v smeri toka, tako da bo omogočeno vzorčenje podtalnice pred umetnim nasutjem in za njim. Predvideni strošek namestitve je približno 50.000-80.000 EUR. Hidrogeološki monitoring naj se izvaja z merjenjem nivoja podzemne vode vsaj enkrat na mesec. Vzorčenje in testiranje podtalnice naj se izvaja vsake tri mesece; v prihodnje se lahko pogostost vzorčenja in testiranja ustrezno prilagaja glede na pridobljene rezultate spremljanja kakovosti.

· Namestitev stalnih kontrolnih vrtin za spremljanje kakovosti podtalnice priporočamo na naslednjih območjih:

o pri pritoku podtalnice (jugovzhodni del obrata): na lokaciji začasnih kontrolnih vrtin 10-3, 16-1 ter na travnati površini v bližini gasilske postaje), o na območju 12 (kjer je ugotovljeno onesnaženje podtalnice z arzenom, kromom, nikljem, kadmijem in cinkom): na lokaciji začasnih kontrolnih vrtin 12-3, 12-11 in 12-13, o na osrednjem delu obrata: na lokaciji začasnih kontrolnih vrtin 3-1, 5-1, 7-1, 8-5, 8-6, 8-7, o pri odtoku podtalnice: na lokaciji začasnih kontrolnih vrtin 2-1, 2-5, 6-3 ter še ena dodatna kontrolna vrtina na travnati površini v bližini reke Hudinje (severozahodni rob območja obrata).

· Poleg prej predlaganega sistema za spremljanje kakovosti podtalnice naj se spremlja še kakovost površinske vode v obeh rekah v bližini obrata. Predstavniki podjetja navajajo, da podjetje na osnovi potrjenega programa monitoringa spremlja kakovost vode, usedlin in biotopa v reki Hudinji že od leta 2005, vendar je obseg spremljanja omejen na parametre, ki so povezani le s proizvodnjo titanovega dioksida.

8. S ciljem ugotovitve morebitnega učinka na okolje in človeško zdravje (ZVO-1) se priporoča, da se pripravi celovit program za spremljanje kakovosti rek Hudinje in Vzhodne Ložnice. Program naj zajame vsaj vse tiste parametre, ki presegajo kritične vrednosti, ki jih določa slovenska zakonodaja, kot tudi vrednosti za ukrepanje, ki jih določa nizozemski standard za remediacijo onesnažene zemljine (DLIV). Pogostost in trajanje programa za spremljanje naj določi pristojni organ.

VII. Če bodo rezultati izvajanih monitoringov podtalnice in stanja vodotokov pokazali znaten vpliv na vodotoka Hudinja in Vzhodna Ložnica, predlagamo uvedbo ugotovitvam ustreznih sanacijskih ukrepov.

VIII. V primerih, ko je zaradi gradbenih del potreben iznos zemljine iz tal se mora izkopana zemljina obdelati do te mere, da se lahko obravnava kot nenevarni odpadek. V času del se morajo izvajati ukrepi preprečevanja prašenja. Prav tako priporočamo, da se pri tem delu uvedejo potrebni ukrepi v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja prisotnih delavcev.

IX. Predlagani ukrepi naj bodo dogovorjeni s pristojnim organom ob prisotnosti pravnega svetovalca. Pred začetkom izvajanja priporočamo pridobitev potrdila pristojnega okoljskega urada (uradni dokument/odločba/sklep), s katerim se potrjuje, da bo predlagani obseg del imel naslednje posledice: (1) sprejemljivo omejitev vplivov na ljudi in okolje in (2) da trenutni/prihodnji lastniki/imetniki obrata ne bodo odgovorni za onesnaženje iz preteklosti. Po zaključku del priporočamo, da se pridobi uradno potrdilo od pristojnega organa, ki potrjuje, da so bili ukrepi izvedeni v skladu z dogovorjenim obsegom in pogoji.

 

CELOTNO POROČILO V ANGLEŠČINI

celje poročilo

celje poročilo1

POVEZAVA NA CELOTNO POROČILO

 

Skrbna okoljska presoja (ESA), faza I lokacije podjetja Cinkarna Metalurško-kemična industrija v Celju (Slovenija)

okoljski pregled - Celje

okoljski pregled - Celje1

okoljski pregled - Celje2

okoljski pregled - Celje3

 

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Območje Cinkarne Celje je močno onesnaženo z arzenom, kadmijem, kobaltom in svincem


Rezultati analize nekajkrat presegajo kritične vrednosti

Celje – MMC RTV SLO/STA

Okoljsko poročilo poljskega podjetja Environ, ki ga je lani naročila Cinkarna Celje, kaže, da so tudi na novi lokaciji Cinkarne v tleh in vodi prisotne izjemno visoke koncentracije strupenih snovi.

Cinkarna Celje

Najvišje koncentracije strupenih snovi so bile odkrite na območju nove Cinkarne ob Kidričevi cesti v Celju. Foto: BoBo

Analize podjetja Environ na štirih različnih lokacijah Cinkarne Celje (na območju obstoječih obratov v Celju in Mozirju ter odlagališč Bukovžlak in Za travnikom) so daleč najvišje koncentracije strupenih snovi presenetljivo odkrile na območju nove Cinkarne ob Kidričevi cesti v Celju, je poročal Dnevnik.

Rezultati meritev so kar nekajkrat presegli tako kritične vrednosti, ki jih za težke kovine v tleh določa slovenska zakonodaja, kot tudi intervencijske vrednosti, ki jih uporablja Nizozemska. Te so po pojasnilih Environa vključili v analizo, ker se ta merila v EU-ju redno uporabljajo za ocenjevanje kakovosti tal in podtalnice, pri čemer po njih radi posegajo zlasti tuji vlagatelji pri ocenjevanju območij v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah.

Z intervencijskimi vrednostmi je Nizozemska določila koncentracije škodljivih snovi, ki resno ogrožajo lastnosti tal, ki bi sicer morala omogočati življenje ljudi, rastlin in živali. Kritične vrednosti v slovenskih predpisih so postavljene pri koncentracijah, pri katerih škodljive snovi pomenijo tveganje za vso populacijo oziroma okolje, tla pa niso več primerna niti za pridelavo hrane niti za zadrževanje in čiščenje vode.

Nejasne meje odlaganja odpadkov
Predstavnik Geološkega zavoda Slovenije Gorazd Žibret je povedal, da današnja cinkova ruda, ki se komercialno uporablja za predelavo, po njegovih pojasnilih vsebuje tipično okoli 10 odstotkov cinka ali celo manj. Najvišja izmerjena vsebnost v raziskavi pa znaša 18 odstotkov.

Glede na današnje standarde gre po njegovih besedah za kakovostno cinkovo rudo, ki pa je bila pred stotimi leti morda odpadek, ki se ga zaradi obilice visokokakovostne rude ni splačalo ponovno predelovati.

Izsledki študije v Celju kažejo, da je najbolj pereče onesnaženje z arzenom, kadmijem, kobaltom in svincem, kar po Žibretovih besedah zgolj potrjuje analize slovenskih institucij. Poročilo pa po Žibretovih navedbah ni odgovorilo na vprašanje, kje točno so meje območij odlaganja teh odpadkov. Prav tako v analize niso zajeli območja med zdajšnjo Cinkarno in Voglajno. Dokler ni jasno, kje vse so strupeni odpadki, pa tudi sanacija po njegovem mnenju ni najbolj smiselna, saj ni mogoče izbrati najprimernejše metode in predvideti cene ukrepov.

Poročilo je zelo obsežno
Tehnična direktorica družbe Nikolaja Podgoršek-Selič je povedala, da je poročilo izredno obsežno in je v dveh delih, preden pa je bilo končano, je Cinkarna objavila prve preliminarne rezultate analize, saj je obstajala verjetnost za vpliv na zdravje ljudi in okolje. Zato meni, da je treba narediti celoten posnetek onesnaženih območij in na podlagi tega posnetka določiti ukrepe za sanacijo območja.

Prva faza obsega izdelavo celovite ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje. Rezultat bo na podlagi morebiti ugotovljenega tveganja predstavil potrebne dejavnosti za zaščito delavcev, okoliških prebivalcev in okolja.

Zaključek prve faze je, kot so pojasnili v Cinkarni, predviden v prvem trimesečju prihodnjega leta. V nadaljevanju pa bo pripravljen tudi nabor mogočih postopkov sanacije z oceno izvedljivosti in stroški.

Cinkarna Celje je sicer julija z nemškim podjetjem CDM Smith podpisala pogodbo za izvajanje projekta sanacije odkritih starih bremen na lokaciji aktualne proizvodnje ob Kidričevi cesti v Celju. CDM Smith je bil izbran med več ponudniki zaradi številnih referenc pri sanaciji podobnih primerov v Evropi.

G. C.

OPOMBA AAG:

OD PREDSEDNIKA VLADE IN MINISTRICE AAG ŠE NI NI PREJEL NOBENEGA ODGOVORA, KO SMO ZAHTEVALI NJEN ODSTOP!!!

AAG je nevladna mednarodna okoljevarstvena organizacija in deluje brez državnih subvencij –  Naše delo lahko podprete tudi z DONACIJO:

Predogled slike

Štiri tožbe proti Sloveniji zaradi kršitve okoljske zakonodaje, v dveh primerih tudi zahteve po visokih denarnih kaznih


celje3

Marjeta Kralj

7. avgust 2015 7. avgust 2015 9:04

Evropska komisija zgolj na področju okolja in prostora proti Sloveniji vodi že 30 postopkov (morebitnih) kršitev evropske zakonodaje. V štirih primerih našo državo že toži pred sodiščem EU, v dveh tožbah zahteva tudi visoke denarne kazni.

Evropska komisija je marca letos proti Sloveniji na sodišču EU vložila prvo tožbo, ker država še ni odstranila 40.000 ton zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju, ki so najmanj dvakrat doslej že tudi zagorele. Gre za nezakonito odlagališče v gramozni jami.

Evropska komisija ima proti Sloveniji odprtih najmanj 30 postopkov zaradi morebitnih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja in prostora. Med njimi o 18 zadevah za zdaj poizveduje zgolj neformalno, 12 primerov pa je pripeljala že precej bliže visokim denarnim kaznim, ki lahko doletijo državo. Trenutno so v fazi predsodnega oziroma sodnega postopka, so sporočili s pristojnega ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer pa celovitega pregleda nad vsemi odprtimi postopki evropske komisije na področju okolja in prostora očitno nimajo. Pozabili so namreč omeniti najmanj tri pomembne evropske odločitve, ki so letos doletele Slovenijo.

Najstarejši postopek star že osem let

Najstarejša odprta zadeva glede na seznam ministrstva sega v leto 2007, ko je komisija prvič resno zagrozila Sloveniji, naj med posebna varstvena območja Nature 2000 vendarle že vključi vsa primerna ozemlja za varstvo in ohranjanje določenih vrst ptic, saj bo sicer sledila tožba na sodišču EU. V dveh uradnih opozorilih pred tožbo je komisija naši državi očitala, da na določenih območjih ni razglasila varstvenega režima, čeprav bi to morala storiti, na drugih območjih pa je varovalni pas nedopustno skrčila. Ob tem je državne oblasti opozorila, da lahko določanje varstvenih območij temelji le na ornitoloških merilih, medtem ko gospodarski, socialni ali kateri drugi vidiki pri tem ne smejo igrati nobene vloge.

Slovenija je tako leta 2013 v Naturo 2000 vključila pet novih območij in dopolnila 20 obstoječih, varstveni režim na enem območju pa razveljavila. Zdaj po podatkih MOP čaka, ali bo povečanje varovanih območij za 596 kvadratnih kilometrov oziroma približno 2,9 odstotka celotnega državnega ozemlja dovolj in bo komisija postopek končala. Tak razplet je tudi glede na skupno dobrih 37 odstotkov slovenskega ozemlja pod okriljem Nature 2000 zelo verjeten.

Dve zahtevi po denarni kazni

Vendar se z njim Slovenija ne bo rešila najnevarnejših groženj, s katerimi ji preti komisija. Ta je na okoljsko-prostorskem področju proti naši državi najdlje prignala očitke o nepravočasni izdaji dovoljenj za industrijske obrate, ki v večjem obsegu onesnažujejo okolje in zato potrebujejo tako imenovano okoljevarstveno dovoljenje IPPC. Konkretno je komisija že leta 2008 Sloveniji očitala, da brez dovoljenja obratuje trboveljska cementarna Lafarge Cement, leta 2012 pa je njenim očitkom v svoji sodbi pritrdilo tudi sodišče EU. Čeprav je evropska komisija zatem Sloveniji poslala še en uradni opomin, trboveljska saga do danes ni povsem končana. Inšpektorat za okolje in prostor je marca letos Lafargeu vendarle prepovedal kurjenje petrolkoksa, dokler cementarna ne pridobi potrebnega okoljevarstvenega dovoljenja. Nazadnje – junija letos – pa je Agencija RS za okolje izdajo dovoljenja zaradi nepopolne vloge cementarne zavrnila.

Za okoljsko ministrico Ireno Majcen se je zadeva končala že z inšpekcijsko odločbo, a evropska komisija še vedno ni rekla zadnje besede. Druge tožbe, s katero je pred sodiščem EU marca letos terjala plačilo pavšalne kazni 1,6 milijona evrov in še 9009 evrov za vsak dan, dokler Slovenija ne odpravi kršitve, še ni umaknila.

To tožbo komisije so na ministrstvu pozabili omeniti, tako kot so spregledali, da se je aprila letos komisija že drugič obrnila na sodišče EU tudi zaradi zamud Slovenije pri prenosu evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi. Njena določila bi morala biti v naši nacionalni zakonodaji že februarja lani, zato je komisija sodišču predlagala, da Slovenijo oglobi z 8408 evri kazni za vsak dan do sprejetja potrebne zakonodaje. V odzivu na to potezo je slovensko okoljsko ministrstvo sprejetje nove uredbe o recikliranju odpadne električne in elektronske opreme napovedalo za junij, a obljube do danes ni uresničilo.

Skupno štiri odprte tožbe

Na ministrstvu so pri pripravljanju odgovorov za Dnevnik tudi pozabili, da je evropska komisija po dveh neučinkovitih uradnih opozorilih marca letos proti Sloveniji na sodišču EU vložila tudi prvo tožbo, ker država še ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju. Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče v gramozni jami v občini Kidričevo, kjer že od leta 2006 skladiščijo več kot 40.000 ton zelo lahko vnetljivih izrabljenih avtomobilskih pnevmatik, ki so najmanj dvakrat doslej tudi že zagorele. To je grožnja zdravju ljudi in okolju ter kršitev evropske zakonodaje o odpadkih, so ocenili v Bruslju.

Slovenijo pa te dni najbolj pretresa julijska odločitev sodišča EU, da je država evropsko zakonodajo kršila tudi, ker ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v celjskem Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare cinkarne v Celju. Po napovedih ministrstva sanacije ne glede na evropske pritiske ne bo mogoče izvesti pred koncem prihodnjega leta, a so na evropski komisiji že dali vedeti, da so to očitno dovolj sprejemljivi roki, da Slovenije k ukrepanju ne bodo skušali dodatno prisiliti še z denarnimi kaznimi.

NEKAJ POIZVEDB EVROPSKE KOMISIJE

bioplinarna Bio futura v Ilirski Bistrici

nepravilen prenos direktive o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov

čiščenje komunalne odpadne vode

ohranjanje prostoživečih ptic

delovanje Cinkarne Celje

Biatlonski center Pokljuka

nastajanje in sežiganje odpadkov

Center za ravnanje z odpadki Kovor

odprava nepravilnosti v načrtih upravljanja povodij

izvajanje direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

poročanje o strategijah za razvoj nizkoogljične družbe

pomanjkljivo poročanje o pošiljkah odpadkov

NEKAJ URADNIH OPOZORIL EVROPSKE KOMISIJE

neizpolnjevanje obveznosti na področju odlaganja odpadkov

pomanjkljivo določanje ozemelj za ohranjanje prostoživečih ptic

presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

pomanjkljiva opredelitev slovenskih območij, pomembnih za skupnost EU

preseganje mejnih vrednosti trdih delcev v zraku na več območjih

zamude pri prenašanju direktiv o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida v slovensko zakonodajo.

zamuda pri prenosu direktive o industrijskih emisijah

neizpolnjevanje obveznosti na področju celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja

TOŽBE PRED SODIŠČEM EVROPSKE UNIJE

obsodba na sodišču EU in druga tožba komisije zaradi zamud pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj za industrijske obrate, konkretno za cementarno Lafarge Cement

prva tožba zaradi nepravilnega odlaganja predelanih izrabljenih avtomobilskih pnevmatik v gramozno jamo v občini Kidričevo

obsodba na sodišču EU zaradi nelegalnega odlagališča na območju Celja in neprimerne obdelave odpadkov na območju opuščene stare cinkarne

obsodba na sodišču EU in druga tožba komisije zaradi zamude pri prenosu evropske zakonodaje o odpadni električni in elektronski opremi

AAG je nevladna mednarodna okoljevarstvena organizacija in deluje brez državnih subvencij –  Naše delo lahko podprete tudi z DONACIJO:

Predogled slike

HRAST št.2/2015 – Spletni časopis Alpe Adria Green org.


Slika ni prikazana
Protestno pismo zaradi neustreznih finančnih pogojev delovanja okoljskih NVO
Slika ni prikazana
WIKILEAKS OBJAVIL TAJNI TRGOVINSKI SPORAZUM TISA!
Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da sporazum omejuje pristojnosti nacionalnih, veliko moč pa da daje korporacija. To samo potrjuje naše trditve iz…
Slika ni prikazana
Seznam nadzorovanih obratov za razsek mesa in mesnic, ki so prodajali meso sumljivega porekla
VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 7. 7. 2015 – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – organ v se…
Slika ni prikazana
Odkar je smetarsko podjetje na Vodmatu pobralo šila in kopita, podgane nič več ne tekajo okoli hiš
Na lokaciji Pod ježami na ljubljanskem Vodmatu, kjer je smetarsko podjetje pobralo šila in kopita pred dvema letoma, so okoliški prebivalci zadovol…
Slika ni prikazana
Premiera filma o zadnji prosto tekoči reki v Evropi
VABILO Vljudno vas vabimo na premierno projekcijo filma o reki Vjosi, zadnji divji reki v Evropi, ki bo v petek, 17. 7. ob 21.00 na  Straži – Bled …
Slika ni prikazana
Jagode na torti za lepilce in pleskarje fasad !!!
Božo Dukić – član UO Alpe Adria Green Slovenski EKO sklad je končno pripravil razpis tudi za finančno pomoč pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe e…
Slika ni prikazana
Izjava za javnost – Civilne iniciative Celja
  Izjava za javnost – Civilne iniciative Celja OBTOŽUJEMO! Ministrstvo za okolje in prostor, lokalno oblast, inšpekcijo za okolje RS in ostale pris…
Slika ni prikazana
Pripombe AAG na osnutek Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
  Pri pregledu osnutka Uredbe, ki ga je MOP objavil na svoji spletni strani –          o odvajanju in čiščenju komunalne vode smo v AAG  podali sle…
Slika ni prikazana
MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER “ALPE ADRIA GREEN”
IZJAVA ZA JAVNOST   Iz Alpe Adria Green smo 20.07.2015 poslali predsedniku Vlade RS javno pismo z prošnjo za posredovanje na  Evropskem sodišču   P…
Slika ni prikazana
Vabilo na koncert v Tnjelovi pečini
Vabimo vas na koncert v Tnjelovo pečino, ki bo v petek 7. avgust ob 18. uri Organizator koncerta je občina Hrpelje Kozina v sodelovanju z lokalnima…
Slika ni prikazana
SRAMOTNA ODLAGALIŠČA SMETI V ITALIJI OB SLOVENSKI MEJI
Italijanske oblasti skušajo izbrisati sledi svojih okoljskih kriminalnih dejanj. Legalizirati želijo smetišča, kamor so šestdeset let odlagali odpa…
Slika ni prikazana
HRVAŠKA ŽELI UNIČITI SLOVENSKO MORJE IN OBALNI TURIZEM V SLOVENIJI!
Hrvaška Agencija za ogljikovodike je objavila propagandni video, v katerem želijo prikazati, da Hrvaška ne more napredovati in se gospodarsko razvi…
Slika ni prikazana
Veliko lažje bi živel, če ne bi ničesar videl
Boris Šuštar – Koordinator AAG- CI Celje
Slika ni prikazana
Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave zahteva odstop Ministrice za okolje in prostor ga.Irene Majcen–DRUGIČ
Predsednik Vlade RS gospod dr. Miro Cerar Gregorčičeva 20, 25 1000 Ljubljana Datum: 02.08.2015 Zadeva: Alpe Adria Green, mednarodna organizacija za…
Slika ni prikazana
Založani so Mercator prijavili inšpektorjem
  V lokalnem društvu menijo, da zgorele hladilnice rušijo na črno. Gradbeni stroji pred pogoriščem Mercatorjevih hladilnic v Zalogu. Foto: Igor Zap…
MERJENJE KAKOVOSTI ZRAKA
  Alpe Adria Green izvaja neodvisno od državnih zavodov ter politike pojetij,  meritve imisij z Cerex Hound prenosnim multi-analizatorjem
Ročni merilec
  S pomočjo TRIKALNALNEGA MULTIMETRA PODJETJA WTW, izvajamo meritve parametrov kvalitete vode (na morju, rekah, jezerih in drugod)…

AAG je nevladna mednarodna okoljevarstvena organizacija in deluje brez državnih subvencij –  Naše delo lahko podprete tudi z DONACIJO:

Predogled slike

 

Oglejte si tudi:  HRAST št.1/2015 – Spletni časopis Alpe Adria Green org.