SRAMOTNA ODLAGALIŠČA SMETI V ITALIJI OB SLOVENSKI MEJI


Italijanske oblasti skušajo izbrisati sledi svojih okoljskih kriminalnih dejanj. Legalizirati želijo smetišča, kamor so šestdeset let odlagali odpadke. Radi bi izbrisali okoljska kriminalna dejanja in, da bi to naredili, uporabljajo svojo javno administracijo, ki s kršitvijo italijanskih in evropskih zakonov želi zanikati okoljsko problematiko Trsta.

Ta del Trsta (območje Furlanije Julijske krajine) je postalo ogromno smetišče Italije. Najbolj “nezaželene” smeti, ki jih je institucionalizirana mafija hotela skriti, so končale na tem mestu, na tem delu jadranske obale.

Vse to je seveda potekalo z direktno odgovornostjo italijanske vlade, ki je dovolila državi, da prevzame Trst in njegovo mednarodno pristanišče ter ga spremeni v “območje, kjer je zakonodaja ohlapna”. Italijanska kamora je ves ta del napolnila s svojimi smetmi: bodisi kraški svet s svojimi jamami kot tudi obalo in morje. Sedaj, ko te resnice prihajajo na dan, pa poskušajo rešiti problem tako, da trdijo, da je odpravljen. Z enostavnim nelegalnim aktom nelegalnih javnih administracij, ki so odgovorne za to onesnaževanje, dokazujejo, da to onesnaženo zemljišče ni več onesnaženo. To pa piše samo na papirju, saj sploh niso izvedli nobenih sanacijskih del.

Vendar pa dioksini, ogljikovodiki, industrijsko blato in kemijski toksini se še vedno širijo in onesnažujejo tako ekosistem kot tudi ljudi. Ljudje niso ozaveščeni in so podvrženi temu zastrupljanju, ki je nevarno: kemijska vojna, ki se je brez zadržkov začela šestdeset let od tega, povzroča vedno več žrtev.

Eden od primerov, kako italijanska okoljska politika “ustvarjalno” spreminja smetišča, in to še z dekretom, v zdravo okolje, je gotovo tisti o smetišču, ki so ga prekrili z umetno zgrajenim gričkom v turistični marini San Rocco v Miljah.

Na gričku je zelena cona z igriščem za otroke, pod gričkom je plaža, ki zadovoljuje zahteve velikega števila kopalcev, ki pa ne bi niti smeli iti v vodo zaradi prepovedi kopanja na celotnem območju.

Prepovedi kopanja tudi zaradi tega, ker se v notranjosti tega grička nahaja 18.000 ton industrijskega blata, ki je zelo toksično. Tja so skrili te nevarne odpadke, ta griček je v resnici zgrajen zato, da skrije nelegalno odlagališče odpadkov.

Ker je član dela AAG v Italiji Roberto Giurastante javno opozoril na to nevarno odlagališče, in podal pritožbo zaradi nevarnosti, ki so ji podvrženi nevedni obiskovalci tega območja, je bil leta 2007 obtožen in obsodili so ga prav tisti, ki so za to odlagališče odgovorni. Po desetih letih je odlagališče še vedno tam-dobro varovano s strani oblasti, ki so dale dovoljenje za to in čakajo na potrdilo o okoljski kvaliteti.

Težava pa je v tem, da je to smetišče v postopku na Evropski komisiji zaradi obtožbe, ki jo je podal Roberto Giurastante in državi grozijo stroge kazni, če ne bo upoštevala evropskih zakonov glede onesnaževanja. Poudariti je treba, da je že dobila prvo kazen 40  milijonov evrov zaradi nekontroliranih smetišč.

Situacijo bo sedaj treba analizirati še s strani peticije, ki so jo 4. junija 2015 predstavili na evropskem Parlamentu in glasi:” Obtožujemo italijansko državo, da hudo krši mednarodno pravo in pravo evropske unije ter s tem tudi pravice druhig držav evropske unije in mednarodne skupnosti”.

S to peticijo se odpre razprava o odnosih, ki vladajo na pravnem področju od leta 1957 med evropsko unijo in italijansko državo, tudi kar se tiče upoštevanja splošnih – in posebnih- pravic držav članic evropske unije, drugih držav in dejavnosti, ki jih le-te imajo v mednarodnem tržaškem pristanišču.

Ne bomo popustili: okoljska katastrofa ne bo ostala nekaznovana.

Kot smo že poročali ne vemo kakšne so posledice v morju, ker zavračajo raziskave. Vsekakor tokovi to odplavijo tudi v slovenski del Tržaškega zaliva. To bi lahko slabo vplivalo na organizme, npr. v neposredni bližini je gojišče školjk v Jernejevem zalivu, in turizem, če bi se med obiskovalci razvedelo ob kakšni ekološki bombi dopustujejo. Tako sta takoj na naši strani meje letovišči v Jernejevem zalivu in otroško zdravilišče na Debelem rtiču.

Stupeno blato

Strupeno blato na obalah Tržaškega zaliva, 19.07.2015 Foto: AAG

Stupeno blato9

Ena izmed deponij San Rocco v Miljah – bližina slovenske meje Foto: AAG

Prva stran knjige - Avtor-Roberto Giurastante

Prva stran knjige – Avtor: Roberto Giurastante Foto: AAG

nezakonita odlagališča

Sanacija nevarnih odpadkov po italijansko: nezakonito odlagališče skrili pod kopališče

Italija je z gričkom prekrila nevarno nezakonito odlagališče v marini Sv. Rok v bližini slovenske meje pri Miljah. Griček je vsak dan poln kopalcev, strupene snovi pa morski tokovi prinašajo tudi v slovenski del Tržaškega zaliva.

Po grebenu se med drevjem, grmičevjem in klopcami vije zgledno urejena sprehajalna steza. Obiskovalce pričaka tudi urejeno igrišče za otroke in ob vznožju plaža, ki v teh dneh nikakor ne sameva. Griček imajo ljudje radi, pa čeprav se v njegovi notranjosti skriva 18.000 ton strupenega industrijskega blata, zgrožen razkriva Franci Malečkar iz mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.

Nikjer niti ene opozorilne table

V turistični marini Sv. Rok pri italijanskih Miljah, manj kot dva kilometra zračne linije oddaljeni od slovenske meje, so Italijani dolga desetletja odlagali raznovrstne, tudi nevarne odpadke. Nelegalnega odlagališča so se nato enostavno znebili tako, da so iz njega naredili idiličen griček, opozarjajo v Alpe Adria Green. Nikjer na njem ni opaziti niti ene table, ki bi opozarjala na morebitno nevarnost območja za zdravje. A dioksini, ogljikovodiki, industrijsko blato in kemijski toksini se še vedno širijo in onesnažujejo ekosistem ter ogrožajo zdravje ljudi, poudarjajo naši sogovorniki. V kakšnih razsežnostih, ni znano, saj italijanske oblasti izvedbo raziskav zavračajo.

Okoljevarstveniki so prepričani, da morski tokovi nevarne snovi prinašajo tudi v slovenski del Tržaškega zaliva. »To bi lahko slabo vplivalo na organizme – v neposredni bližini je na primer gojišče školjk v Jernejevem zalivu – in na turizem, če bi se med obiskovalci razvedelo, na kakšni ekološki bombi dopustujejo. Na naši strani sta takoj za mejo letovišči v Jernejevem zalivu in otroško zdravilišče na Debelem rtiču,« so jasni v Alpe Adria Green.

Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor mirijo: »Najbližje merilno mesto državnega monitoringa na tem območju je točka DB2, ki je locirana severno od Debelega rtiča, blizu državne meje med Slovenijo in Italijo. Na tej točki ne opažamo povišanih koncentracij onesnaževal v vodi in sedimentu, iz katerih bi lahko sklepali na onesnaženje v marini Sv. Rok pri Miljah,« so sporočili. In ker na ministrstvu že dolga leta vedo, da je tamkajšnji sediment onesnažen, je Slovenija sosednji državi predlagala, naj vse nadaljnje aktivnosti izvaja za izboljšanje stanja, ne za njegovo poslabšanje.

Italija že plačuje kazen

A v Alpe Adria Green opozarjajo, da Italija doslej za sanacijo območja ni storila nič. »Smetišče v turistični marini San Rocco (Sv. Rok, op. p.) v Miljah, ki so ga prekrili z umetno zgrajenim gričkom, je eden od primerov, kako italijanska okoljska politika ‘ustvarjalno’ spreminja smetišča – in to z dekretom! – v ‘zdravo’ okolje.«

Kajti takšnih nezakonitih odlagališč je po Italiji še veliko. Leta 2002 je njihov nacionalni urad za gozdarstvo (Corpo forestale dello Stato CFS) zgolj v 15 italijanskih regijah izmed 20 našel skoraj pet tisoč nelegalnih odlagališč. Med njimi jih je več kot 700 vsebovalo tudi nevarne odpadke. Evropska komisija je prav na podlagi teh podatkov zaradi kršenja evropske zakonodaje o odpadkih Italijo tožila pred sodiščem EU in tožbo leta 2007 tudi dobila. Sodišče je od Italije zahtevalo sanacijo vseh nezakonitih odlagališč.

Sedem let po sodbi, konec leta 2014, jih Italijani okoli 200 še vedno niso spravili v red, čeprav jih je kar štirinajst od njih vsebovalo nevarne odpadke. V drugem postopku pred sodiščem EU je zato komisija za Italijo dosegla astronomske kazni. Sodišče EU je decembra lani državi zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje naložilo enkratno kazen v višini 40 milijonov evrov, zaradi prepočasne sanacije odlagališč pa zahtevalo še dodatno plačilo v začetni višini 42,8 milijona evrov. To vsoto mora Italija komisiji plačati vsakega pol leta, pri čemer sme za vsako na novo sanirano odlagališče z nevarnimi odpadki kazen zmanjšati za 400.000 evrov, za sanacijo vsakega »navadnega« odlagališča pa dobi odpustek v višini 200 tisočakov. Ob tem je sodišče tudi izrecno zapisalo, da zgolj zaprtje nelegalnega odlagališča oziroma njegovo prekritje s prstjo in gruščem ne predstavlja ustrezne sanacije. Na več informacij evropske komisije o trenutnem stanju, tudi o odlagališču v marini Sv. Rok, še čakamo.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.