Ali Slovenija res ne zmore brez jedrske energije?


Predlog za pripravo energetskega koncepta ni deležen hvalospevov

3. junij 2015 ob 16:01
Ljubljana – MMC RTV SLO

Konservativni roki, počasno odpovedovanje fosilnim gorivom, premajhna ambicioznost, so predlog usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije ocenili predstavniki nevladnih organizacij.

Ministrstvo za infrastrukturo (MI) je v predlogu usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije posebno pozornost namenilo prometu in zamenjavi fosilnih goriv z nizkoogljičnimi. Pri tem je postavilo dva roka. Do leta 2035, torej v 20-letnem oddobju, bi izboljšali energetsko učinkovitost za vsaj 35 odstotkov, prav toliko bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v prometu glede na leto 2005 in dosegli vsaj 30-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije. V letu 2055, torej čez 40 let, pa bi 100-odstotno izkoriščali trajnostni potencial obnovljivih virov v Sloveniji, se v celoti ogrevali z nizkoogljičnimi viri in dosegli popolno električno mobilnost v osebnem in javnem prometu.

Pri transformaciji Slovenije v nizkoogljično družbo naj bi pomembno vlogo odigrala tudi jedrska energija. “Jedrska energija igra pomembno vlogo pri nizkoogljični proizvodnji električne energije in zato predvidevamo njeno dolgoročno rabo tudi po izteku življenjske dobe obstoječe elektrarne. Pri tem je pomembno zagotoviti varno obratovanje, prav tako pa ustrezno strategijo in zadostne vire za odgovorno in gospodarno ravnanje z radioaktivnimi odpadki,” je zapisano v predlogu, ki ga je pripravilo infrastrukturno ministrstvo.

Vloga jedrske energije v novem energetskem konceptu Slovenije naj bi pomenila, da bo v Krškem zrasel novi blok jedrske elektrarne (NEK). To bi bil največji infrastrukturni projekt v poosamosvojitveni Sloveniji, saj naj bi po ocenah stal od 3,5 do pet milijard evrov, medtem pa nasprotniki jedrske energije opozarjajo, da bi bil končni znesek gradnje NEK-a 2 celo med šest in sedem milijonov.

Prav pomembna vloga jedrske energije v slovenskem energetskem konceptu je povzročila ogorčene odzive pri naravovarstvenikih in precej pomislekov pri zagovornikih uporabe obnovljivih virov in pobudnikih trajnostnega razvoja Slovenije.

Glede na predlog bi lahko Energetski koncept Slovenije preimenovali kar v Jedrski koncept Slovenije. Po skoraj desetletni ugrabitvi energetske debate premogovnega lobija zdaj očitno vstopamo v obdobje, ko na prizorišče prihaja jedrski lobi. 1,5 milijarde težka luknja, ki jo je nakopal Teš 6, lahko tako postane le uvod v novo poglavje slovenske energetike, v katerem se bodo vrtele tudi do petkrat višje številke. Pod pretvezo domnevnega povečevanja potreb po oskrbi z električno energijo zaradi prehoda iz fosilnih virov v nizkooglično gospodarstvo nam poskušajo vcepiti razmišljanje, da Sloveniji ne more pripadati prihodnost brez jedrske energije. A Slovenija bi lahko po vzoru Nemčije, Danske, Belgije, navsezadnje pa tudi ZDA in Kitajske, vlagala v čiste, varne in obnovljive energetske vire, ki nosijo desetkrat večji zaposlitveni potencial, z njimi pa lahko energetski sistem decentraliziramo in njegovo upravljanje iz rok peščice premestimo v lokalne skupnosti. Toda namesto prihodnosti, kjer bi naši otroci lahko dostojno živeli v okolju brez jedrskega tveganja in z delom v panogah, ki težave rešujejo, nas naši politični predstavniki prepričujejo, da je za nas edina sprejemljiva prihodnost tista, ki težave ustvarja,” je zapisala Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji, ki tudi meni, da mora biti MI branik javnega interesa, in ne podaljšana roka specifičnih energetskih “interesnih skupin“. Jedrski energiji pa nasprotujejo tudi ekologi Alpe Adria Greena, kjer menijo, da bi se lahko Slovenija več posvečala geotermalni energiji.

Načrti EU-ja so velikopoteznejši od slovenskih
V novi usmeritvi energetskega koncepta Slovenije je glavna os poskus vpeljave gradnje novega, dodatnega bloka jedrske energije, ki ga po našem mnenju ne potrebujemo. Z ukrepi učinkovite rabe energije bi morali spodbujati manjšo rabo energije, ki bi jo lahko srednjeročno pridobivali iz obnovljivih virov. Edina dobra zadeva v konceptu je opustitev rabe fosilnih goriv, pa še tu je časovnica zamaknjena daleč v prihodnost, saj bi jih lahko že prej nehali uporabljati,” pravi Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus, ki je del mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo.

O ambicoznosti načrta pove že dejstvo, da si je enake cilje, kot si jih je za leto 2035 zastavila Slovenija, EU zadala za leto 2030,” o velikopoteznosti predloga energetskega koncepta še dodaja Tkalec.

Sicer si države članice Evropske unije svoje energetske cilje zadajajo vsaka po svoje. Tako so vzhodne države po Tkalčevih besedah bolj naklonjene fosilnih gorivom in jedrski energiji, severne pa obnovljivim virom. Medtem ko si je Slovenija glede na energetski koncept zadala zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 80 odstotkov glede na raven iz leta 1990, jih Škotska namerava do leta 2050 zmanjšati v celoti.

Električna vozila bodo kmalu prevladala
Po načrtih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do leta 2055 v prometu zmanjšali izpusti toplogrednih plinov za vsaj 70 odstotkov glede na leto 2005 – predvsem na račun načrtov, da naj bi se čez 40 let po slovenskih cestah vozila zgolj električna vozila. Toda to bi se lahko glede na hitrost razvoja električnih vozil zgodilo že prej.

Na konservativen način je to zadnji rok, ko bi morali to doseči. Vendar bi ob zastavitvi pravih politik lahko to dosegli že veliko prej. Mi smo optimistični in menimo, da bi lahko to dosegli že leta 2030,” praviSimon Čretnik iz društva za električna vozila Slovenije. “Pomembno je, da je vsaj postavljen neki rok, zdaj bomo lahko delali na tem, da se ga zmanjša. Vendar je odvisno od nas vseh, koliko smo pripravljeni v to vložiti,” še dodaja.

Čretnik opozarja, da je promet največji onesnaževalec velikih mest, zato je tu treba nekaj narediti. Na začetku so sicer vložki v električna vozila veliki, pravi, vendar so enako obsežni lahko prihranki pri zdravju prebivalcev večjih mest. “Bolje se je izogniti težavam kot jih zdraviti,” poudarja.

Cena električnih vozil je danes še vedno precej visoka, vendar bo z zmogljivejšimi in cenejšimi baterijami, kot jih denimo obljublja ameriški poslovnež Elon Musk, ustanovitelj Tesla Motors, cena električnih vozil padla tudi za 30 odstotkov, na raven cene osnovnih modelov najpopularnejših vozil, meni Čretnik.

Več poudarka na izobraževanju
Koncept je pravilen, je pa počasen. Severna Primorska in Gorenjska bosta neodvisni od nafte in plina že leta 2025. Lahko bi naredili bistveno več. Hvalimo se, da smo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, toda to smo dosegli na račun starih hidroelektrarn. Novega smo naredili zelo malo,” pravi Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije, ki si skupaj z gorenjskimi in primorskimi občinami prizadeva doseči njihovo popolno energetsko neodvisnost po vzoru avstrijske Koroške. Jedrska energija pa je po njegovem mnenju v energetski koncept vključena zaradi vpliva lobijev, ki zagovarjajo jedrsko energijo.

Premalo je poudarka na izobraževanju. Vsi preveč pričakujemo, da bo država nekaj naredila, ne pa da to naredimo sami. Vedeti moramo, kaj dobimo z energetsko neodvisnostjo,” še opozarja Dukič.

Precej dolgo se Dukiču zdi tudi odpovedovanje fosilnim gorivom, še posebej premogu. Koncept namreč predvideva, da od leta 2055 ne bo več dovoljena uporaba premoga oz. lignita v obstoječih napravah. “Kje sploh še uporabljamo premog razen v Tešu in v ljubljanski toplarni, morda še kje. To so vsekakor predolge dobe,” še meni.

Gregor Cerar
Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.