LESONIT – »Kar je včasih zastrupljalo ribe, gre zdaj v zrak«


Ilirska Bistrica – »V civilni iniciativi in okoljski organizaciji Alpe Adria Green bomo šli tokrat do konca. Zahtevamo preveritev pogojev poslovanja Lesonita, ki povzroča hrup, nas zasipa z lesnim prahom in v zrak izpušča kemikalije,« pravi Tomaž Gombač predstavnik Krajevne skupnosti Rečica in član AAG. Egon Bratož iz Lesonitove uprave je prepričan, da so številni očitki zgolj podtikanja. »Kar je šlo v starem Lesonitu v vodo in je zastrupljalo ribe, gre zdaj v zrak. V Reko pa izpuščajo odpadne vode, čeprav izpusta po presoji vplivov na okolje (PVO) ne bi smelo biti,« Lesonitove grehe našteva Tomaž Gombač. Evropska okoljska agencija je Lesonit uvrstila med največje slovenske onesnaževalce. Bistričani ter v vaseh na drugi strani tovarniškega območja in Reke se proti Lesonitu borijo že od leta 2007, ko je bila dograjena …

lesonit

Plin iz Petišovcev podpirata vlada in energetiki


Projekta pridobivanja plina pri nas, trdijo v Geoenergu in Petrolu, ne gre primerjati s frackingom v ZDA.

Še vsaj poldrugo leto bojev

 

V Alpe Adria Green in Slovenskem e-forumu, ki sta dobila status stranke v postopku, pravijo, da na območju Petišovcev še vsaj poldrugo leto ne bo nobenega plinskega projekta. Pretekli teden so na Arsu namreč organizirali javno obravnavo vloge Geoenerga in Petrola za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za objekt čiščenja zemeljskega plina. Če Arso ne izda dovoljenja, bo projekt pridobivanja plina v Petišovcih spet na začetku, če izda dovoljenje, pa sta nevladni organizaciji že napovedali pritožbe in vztrajanje tudi na sodišču. Protestniki so zahtevali tudi obravnavo pridobivanja plina, vendar so na Arsu to zavrnili, saj bo za to treba izpeljati nov postopek.

Ljubljana – Na območju Petišovcev naj bi bilo v plasti peščenjakov tri kilometre pod tlemi približno deset milijard kubičnih metrov plina, na leto bi ga črpali 100 milijonov kubičnih metrov. »Plin ima odprta vrata,« je dejal Danijel Levičar z ministrstva za infrastrukturo.

»99,5 odstotka Slovencev ne ve, da proizvodnja plina v Petišovcih poteka že 60 let, nič novega se ne bo dogajalo,« je dejal Miha Valentinčič iz Geoenerga in Petrola. Dodal je, da plin s panonskega območja izkoriščajo vse sosednje države. V Sloveniji je vrh proizvodnje pomenilo 80 milijonov kubičnih metrov plina leta 1987, v zadnjih letih pa proizvedejo približno tri milijone kubičnih metrov. Zato je Slovenija skoraj 100-odstotno odvisna od uvoza plina, kar za sosednje države ne velja.

Iz vrtin na Petišovskem polju tudi zdaj pridobivajo plin. Foto Ivan Gerenčer

Valentinčič je omenil še, da je tuj investitor Ascent, ki je prevzel tudi vsa tveganja, v projekt vložil že 40 milijonov evrov. »Cilj projektnih partnerjev je, da se petišovski plin čim prej spravi v nacionalno distribucijsko omrežje. Če Petrol Geoterm v doglednem času dobi okoljevarstveno dovoljenje za obrat čiščenja plina, bi proizvodnja 10 odstotkov slovenskih potreb po plinu lahko stekla v letu 2016,« je Valentinčič razkril načrte. Poudaril je, da je pri ameriškem frakturiranju poraba vode na eno fazo med 5000 in 20.000 litrov, pri petišovskih peščenjakih pa le med 100 in 500 kubičnih metrov. Kot je še zatrdil, so se spremenili tudi dodatki v vodi, niso več strupeni, zamenjujejo jih organski. Miloš Markič iz geološkega zavoda je dodal, da študija ni pokazala nobenih škodljivih vplivov hidravlične stimulacije peščenjakov na okolje.

Podpora z opozorili

»Ta projekt gre zagotovo v smeri zmanjševanja uvozne odvisnosti in ga na ministrstvu podpiramo. Plin je fosilni energent, ki najmanj obremenjuje okolje in lahko omogoči, da izpolnimo podnebne cilje,« je dejal Danijel Levičar iz direktorata za energijo. Franc Žlahtič iz Plinovodov je menil, da je glavno vprašanje, kaj bomo s tem plinom počeli. »Nafte ni več, tam sta plin in topla voda. To je gotovo osnova za strateški razmislek. Plin je namreč uporaben tudi v kemični industriji in še kje, kjer doseže višjo ceno kot v plinovodu. V tem molekula tekmuje z molekulo, ne glede od kod prihaja,« je dejal Žlahtič.

Plin je uporaben tudi za kemično industrijo. Foto Ivan Gerenčer

»Projekt podpiramo tako v Plinovodih kot v energetiki. Sklenjene imamo pogodbe o priključitvi na omrežje, zdaj čakamo na uresničitev projekta. Slovenija ima težave pri odločanju, ne samo za projekte, tudi pri umeščanju v prostor. Najtežji je ravno postopek na Arsu, brez dogovora z okoljevarstveniki se ne boste ničemur izognili,« je Valentinčiča, ki je omenil, da je ključna ovira okoljevarstveno dovoljenje za obrat za čiščenje plina, opozoril Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov.

Nekdanja evropska poslanka Romana Jordan je pojasnila, da ni več slovenskega, je le še evropski trg plina. »Če se razvije tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, bo plin po letu 2035 dobil pomembnejšo vlogo; če se ne, bo plin še naprej le podpora obnovljivim virom energije,« pravi Jordanova in dodala, da se evropske države o alternativnih virih plina odločajo različno, nekatere so tako dejavnost prepovedale, nekatere jo dovoljujejo.

Terme Ptuj so izkoristile “le” toplo vodo iz podzemlja. Foto Geološki zavod Slovenije

Ustna obravnava na ARSO v zadevi Rafinerija Petišovci – pred zgradbo potekal protest proti frackingu


V Ljubljani je 07.05.2014 potekala na ARSO ustna obravnava v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje večjega obsega in sicer za napravo – Rafinerijo zemeljskega plina v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenje surovega zemeljskega plina in bazna separacija nafte. To rafinerijo bi gradil Petrol Geoterem d.o.o..
Alpe Adria Green je v tem postopku stranska v postopku.
AAG se je vključil v ta postopek zaradi neposredne nevarnosti, ki jo lahko povzroči ta naprava na varnost in zdravje ljudi in zaradi negativnih vplivov na naravo in okolje.V AAG menimo, da ima ta projekt neposredni vpliv na Varnost, izgradnja takega objekta, pa bi po direktivi EU – SEVESO II bi vplivala na okolje in na zdravje ljudi.Vplivi na okolje in naravo ter zdravje ljudi, bi bili:

  • Poraba pokrajine, ker ploščadi potrebujejo prostor za tehnično opremo, skladiščenje tekočine in cestni dostop za dostavo.
  • Onesnaženje zraka in onesnaženje s hrupom, saj stroje poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, škodljive snovi iz tekočin (tudi iz odpadne vode) lahko izhlapevajo v zrak.
  • Pri kvarih lahko plin iz vrtin preide neposredno v zrak. Metan, ki je 37x bolj toplogreden plin kot CO in drugi plini.
  • Voda tudi pitna se lahko onesnaži s kemikalijami iz procesa lomljenja, pa tudi z odpadno vodo iz odlagališč. Možne prenosne poti v podzemne in površinske vode so lahko nesreče pri prevozu s tovornjaki, puščanje zbiralnih linij, bazenov za odpadno vodo, kompresorjev itd., razlitja ob nesrečah (npr. izliv s curkom tekočine za lomljenje ali odpadne vode), poškodbe cementiranja in plaščev ali preprosto nenadzorovani podzemni tokovi skozi umetne ali naravne razpoke v formacijah. Podzemske vode prej ko slij pritečejo na površje, pri tem obstaja nevarnost, da bo ta prišla brez kontrole v vodovodne sisteme.
  • Onesnaženje zajetij pitne vode z metanom
  • Pridobivanje plina je vezano na veliko porabo vode, kemikalij in kratko življenjsko dobo vrtin. Zato jih je treba vedno znova vrtati na drugih lokacijah. Kje?
  • Potresi, ki jih sproži proces hidravličnega lomljenja ali vbrizgavanje odpadne vode.
  • Sprostitev radioaktivnih delcev iz podzemlja.
  • Možni so vplivi na biotsko raznovrstnost.

Na sami obravnavi smo navedli, da zaradi vsega zgoraj navedenega, AAG nasprotuje izgradnji, ki bo obratovala po tehnologiji iz priložene dokumentacije, ki ni v celoti prilagojena z direktivami EU. Navedli smo še druge razloge zakaj nasprotujemo gradnji in zahtevali razšeritev vplivnega območja tudi na vrtine, saj Rafinerija brez plina iz vrtin ne more obratovati.

facking-lendava

Plin iz vrtin bi pridobivali po fracking metodi, zaradi negativnih vplivov tega tega postopka na okolje, naravo in zdravje ljudi je med samo obravnavo, pred stavbo ARSO potekal protest proti freckingu:  

  Protestniki: “Ne ga lomit. Varen fracking ne obstaja.” (foto)

Avtor: STA, Barbara Oprčkal

Pred agencijo za okolje se je zbralo okoli 30 protestnikov. Zahtevajo ustavitev vseh postopkov v smeri frackinga oziroma hidravličnega lomljenja v Prekmurju.

fracking1

Na Agenciji RS za okolje (Arso) je danes ustna obravnava v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Petrol Geoterm za rafinerijo zemeljskega plina. Na Arsu zagotavljajo, da vloga ne vključuje postopka tako imenovanega frackinga, a okoli 30 protestnikov ob obravnavi meni, da gre za prvi korak k vzpostavitvi infrastrukture zanj.

fracking2

Kot so pojasnili na agenciji za okolje, je namen ustne obravnave ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ter zagotovitev možnosti stranki in stranskim udeležencem, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločanje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

fracking3

Ta okoljevarstvena dovoljenja izdajajo za obrate, ki svoje aktivnosti izvajajo na tleh oziroma na površini, kot je to v tem primeru rafinerija zemeljskega plina. Metoda frackinga pa je drobljenje kamnin pod zemljo. V primeru Petišovskega polja se metoda frackinga po zagotovilih agencije ne izvaja.

fracking4

Z njimi pa se ne strinjajo protestniki, ti so se danes zbrali, da bi izkazali podporo kolegom iz Prekmurja, ki danes sodelujejo na ustni obravnavi. “Kar se trenutno gredo, je operacija trojanskega konja za to, da bi se v Sloveniji uvedel fracking,” je ocenil politolog Andrej Kurnik.

fracking5

Po njihovem gre danes za prvi korak k vzpostavitvi infrastrukturi, ki naj bi vodila v fracking. Tudi v mreži Eko hidra so pod pozivom Ustavimo fracking v vabilu na protest zapisali, da Petrol Geoterm korak za korakom pripravlja teren za vzpostavitev obratov za postopke nekonvencionalnega pridobivanja ogljikovodikov.

 635665945585287034_fracking4thumb

Ta za peščico ljudi dobičkonosna dejavnost po njihovih opozorilih z uporabo strupenih kemikalij uničuje pitno vodo, stotine tovornjakov s cisternami, polnimi strupov, ki se noč in dan valijo k vrtinam, pa za več generacij uničujejo življenjsko okolje lokalnega prebivalstva.

fracking6

Zato zahtevajo ustavitev vseh postopkov, ki bi vodili k frackingu. Ta metoda pridobivanja plina je sicer najbolj razširjena na območju ZDA in je pripomogla k ameriškemu energetskemu razmahu v zadnjih letih.

fracking7

V Evropi se zaradi številnih okoljskih pomislekov in pričevanj o negativnih učinkih za zdaj kljub nemalo poskusom še ni uveljavila.

Točka preloma: Slovenija energetsko neodvisna?


Evropska unija, ki uvozi kar 53 odstotkov energije, kar jo stane 400 milijard evrov na leto, želi zmanjšati energetsko odvisnost od fosilnih goriv.

EU želi zmanjšati odvisnost zlasti od Rusije, in sicer z vzpostavitvijo energetske unije. Enotnejši energetski trg, vlaganja v obnovljive vire energije, energetska učinkovitost in brezogljično gospodarstvo naj bi odjemalcem elektrike in plina letno prinesli do 40 milijard evrov prihrankov.

Ker se je EU odločil, da bo do leta 2050 zmanjšal izpuste toplogrednih plinov, bo moral fosilna goriva zamenjati z obnovljivimi viri energije. Na tem področju je največ naredila Švedska, ki ima 52-odstotni delež teh virov v bruto končni rabi energije, najmanj pa Luksemburg s tremi odstotki. Slovenija se z 21-odstotnim deležem uvršča na sredino lestvice.

Naša država, ki 47 odstotkov potreb po energiji pokrije z uvozom zlasti naftnih derivatov in plina in za to letno odšteje 2,7 milijarde evrov, se je zavezala, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije znašal 25 odstotkov.

Gorenjska s Posočjem prva energetsko neodvisna regija?
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije si prizadeva, da bi 33 gorenjskih in severnoprimorskih občin postalo prva energetsko neodvisna regija po zgledu avstrijske Koroške. Pismo podpore je že podpisalo deset občin.

boo-duki_thumb.png

Božo Dukič, tajnik združenja in član upravnega odbora AAG, ocenjuje, da imajo dovolj potencialov (sončna, vodna, geotermalna energija, lesna biomasa), da bi se gospodinjstva in javne ustanove ogrevali in hladili ter pridobivali elektriko do leta 2030 izključno iz obnovljivih virov energije.

Poleg znatnih prihrankov pri računih za energijo bi s tem lahko odprli dva tisoč novih delovnih mest in zagnali domačo proizvodnjo opreme. V Kranju so za energetsko obnovo šol, vrtcev, zdravstvenega doma v treh letih na osnovi javno-zasebnega partnerstva že namenili šest milijonov evrov, dva milijona evrov pa je stala energetska sanacija olimpijskega bazena in letnega kopališča.

Dukič je kritičen do države, ki se obotavlja z zeleno energetsko prenovo in postavlja birokratske ovire. Na dovoljenja za gradnjo majhnih hidroelektrarn že leta čaka najmanj 30 gorenjskih vlagateljev.

Domači proizvajalci kritični do Eko sklada
Zadnji razpis Eko sklada, ki občanom ponuja 22 milijonov evrov subvencij za naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, je naletel na val ogorčenja. Sklad je namreč črtal nepovratna sredstva za majhne sončne elektrarne in prvič za sanitarne toplotne črpalke.

Novost je prizadela enega glavnih proizvajalcev toplotnih črpalk v Evropi – podjetje Kronoterm, ki ustvari 10 milijonov evrov prihodka letno. Njegov lastnik Rudi Kronovšek meni, da ima država do zelene energije povsem zgrešen odnos in da podlega vplivu lobijev, zlasti plinskega. Po mnenju strokovnjakov bi z zamenjavo potratnih električnih bojlerjev s toplotnimi črpalkami razbremenili elektroenergetsko omrežje za moč krške nuklearke, korist od ukinitve subvencij pa naj bi imeli zagovorniki Teša 6 in NEK-a 2.

Bo Elanova vetrna divizija izdelala tretjo vetrno elektrarno?
Medtem ko vetrne elektrarne v Evropi prispevajo 10 odstotkov elektrike, v Avstriji pa se z vetrno energijo oskrbuje milijon gospodinjstev, imamo pri nas le dve vetrnici.

Manj znano je, da v Elanu nekaj let deluje hitrorastoča divizija za vetrno energijo z 80 zaposlenimi in 15 milijoni evrov prihodka, ki pa izdeluje opremo le za tuje naročnike in investitorje, saj je pri nas skoraj nemogoče postaviti vetrno elektrarno.

Kot je povedala vodja vetrne divizije Elana Polona Zrimec, se za sodelovanje pri novem projektu zanima investitor iz Primorske. Elan je za posel zainteresiran, ali bodo postavili komaj tretjo vetrnico na naših tleh, pa je še uganka.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma

ENERGETSKA (SAMO)OSKRBA SLOVENIJE

TOČKA PRELOMA – klikni na sliko – povezava na VIDEO

Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 za petino zmanjšala porabo fosilnih goriv in za prav toliko povečala rabo obnovljivih virov energije. Bo lahko do leta 2050 zamenjala vsa fosilna goriva z obnovljivimi viri, kot načrtuje tudi Evropska unija? Odgovori v Točki preloma.