Točka preloma: Slovenija energetsko neodvisna?


Evropska unija, ki uvozi kar 53 odstotkov energije, kar jo stane 400 milijard evrov na leto, želi zmanjšati energetsko odvisnost od fosilnih goriv.

EU želi zmanjšati odvisnost zlasti od Rusije, in sicer z vzpostavitvijo energetske unije. Enotnejši energetski trg, vlaganja v obnovljive vire energije, energetska učinkovitost in brezogljično gospodarstvo naj bi odjemalcem elektrike in plina letno prinesli do 40 milijard evrov prihrankov.

Ker se je EU odločil, da bo do leta 2050 zmanjšal izpuste toplogrednih plinov, bo moral fosilna goriva zamenjati z obnovljivimi viri energije. Na tem področju je največ naredila Švedska, ki ima 52-odstotni delež teh virov v bruto končni rabi energije, najmanj pa Luksemburg s tremi odstotki. Slovenija se z 21-odstotnim deležem uvršča na sredino lestvice.

Naša država, ki 47 odstotkov potreb po energiji pokrije z uvozom zlasti naftnih derivatov in plina in za to letno odšteje 2,7 milijarde evrov, se je zavezala, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije znašal 25 odstotkov.

Gorenjska s Posočjem prva energetsko neodvisna regija?
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije si prizadeva, da bi 33 gorenjskih in severnoprimorskih občin postalo prva energetsko neodvisna regija po zgledu avstrijske Koroške. Pismo podpore je že podpisalo deset občin.

boo-duki_thumb.png

Božo Dukič, tajnik združenja in član upravnega odbora AAG, ocenjuje, da imajo dovolj potencialov (sončna, vodna, geotermalna energija, lesna biomasa), da bi se gospodinjstva in javne ustanove ogrevali in hladili ter pridobivali elektriko do leta 2030 izključno iz obnovljivih virov energije.

Poleg znatnih prihrankov pri računih za energijo bi s tem lahko odprli dva tisoč novih delovnih mest in zagnali domačo proizvodnjo opreme. V Kranju so za energetsko obnovo šol, vrtcev, zdravstvenega doma v treh letih na osnovi javno-zasebnega partnerstva že namenili šest milijonov evrov, dva milijona evrov pa je stala energetska sanacija olimpijskega bazena in letnega kopališča.

Dukič je kritičen do države, ki se obotavlja z zeleno energetsko prenovo in postavlja birokratske ovire. Na dovoljenja za gradnjo majhnih hidroelektrarn že leta čaka najmanj 30 gorenjskih vlagateljev.

Domači proizvajalci kritični do Eko sklada
Zadnji razpis Eko sklada, ki občanom ponuja 22 milijonov evrov subvencij za naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, je naletel na val ogorčenja. Sklad je namreč črtal nepovratna sredstva za majhne sončne elektrarne in prvič za sanitarne toplotne črpalke.

Novost je prizadela enega glavnih proizvajalcev toplotnih črpalk v Evropi – podjetje Kronoterm, ki ustvari 10 milijonov evrov prihodka letno. Njegov lastnik Rudi Kronovšek meni, da ima država do zelene energije povsem zgrešen odnos in da podlega vplivu lobijev, zlasti plinskega. Po mnenju strokovnjakov bi z zamenjavo potratnih električnih bojlerjev s toplotnimi črpalkami razbremenili elektroenergetsko omrežje za moč krške nuklearke, korist od ukinitve subvencij pa naj bi imeli zagovorniki Teša 6 in NEK-a 2.

Bo Elanova vetrna divizija izdelala tretjo vetrno elektrarno?
Medtem ko vetrne elektrarne v Evropi prispevajo 10 odstotkov elektrike, v Avstriji pa se z vetrno energijo oskrbuje milijon gospodinjstev, imamo pri nas le dve vetrnici.

Manj znano je, da v Elanu nekaj let deluje hitrorastoča divizija za vetrno energijo z 80 zaposlenimi in 15 milijoni evrov prihodka, ki pa izdeluje opremo le za tuje naročnike in investitorje, saj je pri nas skoraj nemogoče postaviti vetrno elektrarno.

Kot je povedala vodja vetrne divizije Elana Polona Zrimec, se za sodelovanje pri novem projektu zanima investitor iz Primorske. Elan je za posel zainteresiran, ali bodo postavili komaj tretjo vetrnico na naših tleh, pa je še uganka.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma

ENERGETSKA (SAMO)OSKRBA SLOVENIJE

TOČKA PRELOMA – klikni na sliko – povezava na VIDEO

Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 za petino zmanjšala porabo fosilnih goriv in za prav toliko povečala rabo obnovljivih virov energije. Bo lahko do leta 2050 zamenjala vsa fosilna goriva z obnovljivimi viri, kot načrtuje tudi Evropska unija? Odgovori v Točki preloma.
Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.