Pripombe Alpe Adria Green na osnutek programa republike Hrvaške za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu


IZJAVA ZA JAVNOST

 

Skladno s pozivom, ki je bil objavljen na straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, je Alpe Adria Green 9. aprila 2015 poslala na pripombe na Strateško študijo vplivov na okolje Okvirnega načrta in programa za raziskave in izkoriščanje ogljikovodika na Jadranu.Svoje pripombe smo predstavili isti dan v okviru javne razgrnitve v kongresni dvorani Morske biološke postaje v Piranu.

 

Pripombe Alpe Adria Green na osnutek programa republike Hrvaške za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu:

 

  • Ugotavljamo, da je Strateška študija nekvalitetno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo povsem močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje.

 

  • Pomanjkljivosti Strateške študije se posebej odražajo v segmentu vplivov na turizem. Študija je v tem okviru prav sramotno in nekvalitetno izvedena s popolnoma napačnimi podatki in ne obstaja prav nobena relevantna znanstvena metoda ocenjevanja močnih vplivov na okolje.

 

  • V segmentu ( povsem gotovega, močnega) vpliva na ribištvo (zaradi ropota, ki bi ga ustvarile podvodne eksplozije med raziskovanjem), je študija amatersko izdelana, kaže na popolno nepoznavanje problematike, na primer s tem, da navaja modeliranje kot metodo za ublažitev posledic podvodnih eksplozij.

 

  • V seizmološkem segmentu je Strateška študija prepolna faktografskih napak (med ostalim je seizmika prikazana 2000 krat pomanjšano) in sploh ne omenja seizmoloških nevarnosti, ki se lahko pripetijo pri izkoriščanju ogljikovodika. Tudi to je zelo močan in važen vpliv.

 

  • Študija pa je najslabša pri ocenjevanju vpliva, ki bi ga omenjeni poseg imel na morske ekosisteme ( če odvzamemo morske sesalce); glede tega povsem podpiramo strokovno mnenje inštituta za oceanografijo in ribištvo iz Splita (objavljeno je na njihovih spletnih straneh).

 

  • Meje prvega kvadranta niso jasno definirane, saj je iz skice razvidno, da zunanja meja sega v Piranski zaliv. Dokler ni določena morska meja med Slovenijo in Hrvaško ne sme Hrvaška opravljati »raziskav ogljikovodika«. V kolikor Hrvaška vstraja, da bo izvajala raziskave na tem območju, pozivamo slovensko vlado k ukrepanju, saj je to poseg v slovenske  teritorialne  vode. 
  • Vsak ekosistem ima svojo nosilno vrsto ali skupino. Nosilne vrste ekosistemov so ali največji organizmi ali najštevilčnejši. Njihova odstranitev ali bistveno zmanjšanje ima za posledico sesutje ekosistema.

Za tiste, ki so ribe severnega Jadrana postavili kot nosilno vrsto, naj povemo, da je bukev nosilna vrsta bukovega gozda. Bukov gozd je stabilen ekosistem, dokler ne posekamo večino bukev.

Logično vprašanje, ki se postavlja v tem primeru je, katera vrsta oz. skupina je nosilna vrsta morskih ekosistemov. Še tako malo izobraženemu posamezniku je jasno, da največje vrste ne morejo biti nosilne vrste morskega ekosistema, kajti njihova odstranitev ne bo bistveno spremenila morskega ekosistema. Tudi ribe, če jih odstranimo iz morskega ekosistema na bodo imele bistven vpliv, oz tak vpliv, da se bo morski ekosistem podrl.

Torej nam ostane za karakterizacijo nosilne vrste oz skupine morskih ekosistemov, logičen sklep, da mora biti nosilna vrsta najštevilčnejša.

Najštevilčnejša skupina vseh morskih ekosistemov ne glede na geografsko lokacijo je viroplankton. V litru morske vode najdemo tri in pol miljarde virusov. Virusi, predvsem bakteriofagi, so tako ali drugače povezani z bakterijami, zoo in fitoplanktonom ter ostalimi organizmi in delajo morske sisteme stabilne. Z njihovo eliminacijo, bi bilo morje smrdeča juha in idealen prostor za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov.

Ogljikovodiki, bodo nedvomno imeli vpliv na viroplancton. Eliminacija viroplanktona, pomeni izpraznjen prostor v morskem ekosistemu. Vsak izpraznjen prostor v ekosistemih zasedejo pionirske združbe. V našem primeru lahko z zelo veliko verjetnostjo povemo, da bodo to bakterije kopenskih ekosistemov, ki jih običajno viroplankton eliminira v 24 do 48 urah po deževju.

Namnožitev patogenih mikroorganizmov v morskem ekosistemu, bo imel za posledico, njihovo distribucijo z aerosoli ter okužbo ljudi ob obali in globoko v notranjost Slovenije in Hrvaške.

Na tem mestu lahko zaključimo, da zgoraj naštetega presoja vplivov na okolje pri vmeščanju nafnih ali plinskih ploščadi v ekosistem severnega Jadrana ni bila narejena. Zato ni pravilne presoje posrednega in neposrednega vplive izkoriščanja ogljikovodikov na zdravje ljudi.

 

  • Dno in obala prvega kvadranta je povsem kraški v kolikor pride do izlitja oglikovodikov jih ne bo mogoče »kar pobrati« in bodo še stoletja imeli vpliv na to občutljivo območje.

 

Po vsem zgoraj navedenem, smatramo da se dokument, ki so ga dali v javno razpravo, sploh ne more imenovati študija, še toliko manj strateška, ampak je to en sramotni dokument, narejen zato, da opraviči, a ne oceni, zagotovo močnega vpliva na okolje, ki bi ga imel predvideni poseg. Študijo je pripravil popolnoma nekompetenten tim brez kakršnihkoli ustreznih referenc (podjetje, ki je izdelalo študijo, je bilo ustanovljeno leta 2012).

 

Zato AAG zahteva, da je treba dokument, ki je bil dan v javno razpravo, zavreči. V kolikor se bo še naprej vztrajalo na predlaganih posegih, je treba pripraviti novo, kvalitetno in popolno, verodostojno študijo.

Save Adriatic

V Piranu je danes potekala javna obravnava v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje Programa raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu. Hrvaški predstavniki so predstavili študijo okoljskih vplivov ter zagotovili, da se bodo držali evropskih direktiv. Za del javnosti odgovori ne zadostujejo, zahtevajo podaljšanje roka za pripombe.

Javno obravnavo je danes, teden dni pred zaključkom enomesečne javne razgrnitve 16. aprila, na Morski biološki postaji pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Kot je poudarila vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na ministrstvuVesna Kolar Planinšič, gre za strateški načrt, na podlagi katerega bodo izvajali nadaljnje raziskave in aktivnosti, pri čemer Slovenija še nikoli ni sodelovala v tako zgodnji fazi tovrstnega načrta.

Predstavnice AAG na “Javni razgrnitvi”

Hrvaška trenutno vodi podobne pogovore tudi z Italijo in Črno goro. Kot je spomnilaBarbara Dorić s hrvaške agencije za ogljikovodike, je pri njih trenutno dejavnih okoli 20 ploščadi. Po letu 2007 je proizvodnja nafte na Hrvaškem precej upadla (do leta 2013 za 28,5 odstotka), v Jadranu pa so odkrili neizkoriščen potencial.

Ob tem je Dorićeva zagotovila, da gre za prvo fazo raziskav, ki bodo trajale skupno do pet let, na območju severnega Jadrana pa so določili osem raziskovalnih področij.

Mirko Mesarić iz družbe Ires ekologija je predstavil študijo o vplivu okvirnega načrta in programa raziskav ter izkoriščanja ogljikovodikov na okolje.

Mesarić je priznal obstoj vplivov, v prvi vrsti kumulativni učinek na že obstoječe vire hrupa zaradi plovil. Glede okoljskega vpliva na našo državo je njegova ocena, da glede na oddaljenost približno 17 kilometrov med najbližjim predvidenim raziskovalnim področjem in slovenskimi območji Nature 2000 vpliva raziskav ni pričakovati. Je pa čezmejni vpliv mogoč v primeru nesreč.

V Greenpeaceu so danes na okoljsko ministrstvo naslovili prošnjo za podaljšanje roka za zbiranje pripomb in predlogov v zvezi z javno razgrnitvijo. Kot so zapisali, je vsebina razgrnjenih dokumentov preveč pomembna, da bi za njeno obravnavo lahko veljal administrativno minimalno določen rok 30 dni. “Mesec dni ne dovoljuje, da se pravočasno pridobijo dodatna strokovna mnenja in analize za področja, ki bodo verjetno imela pomemben čezmejni vpliv,” so povzeli besede vodje Greenpeace v Sloveniji Nine Štros. Ta je na sami predstavitvi navedla, da je denimo Italija v tem primeru določila bistveno daljši rok.

Kot opozarjajo V Greenpeaceu, kjer so pred začetkom javne obravnave tudi razgrnili protestne panoje, o pomenu tega zanje spornega projekta za slovensko javnost priča tudi uspešnost kampanje S.O.S. za Jadran. V le dveh tednih je namreč v Sloveniji več kot 6900 posameznikov in organizacij oddalo svoj podpisov podpore za skupino S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem bori za ustavitev projekta.

Kritični so tudi v Alpe Adria Green, od koder so sporočili, da je strateška študija “nekvalitetno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo povsem močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje”. Zaradi po njihovem mnenju vrste strokovnih napak zahtevajo zavrnitev omenjenega dokumenta.

Hrvaški predstavniki so sicer poskušali pomiriti sodelujoče na obravnavi. Tako je Dorićeva poudarila, da so v vsem upoštevali evropske direktive, ki se nanašajo na Jadran, Mesarić pa je pojasnil, da je študija šele prva v nizu natančnejših analiz, ki bodo sledile, ko se bodo tudi projekti konkretizirali.

Dorićeva je k temu dodala, da imajo ves čas pred očmi zaščito Jadranskega morja ter da bodo upoštevali vsa priporočila iz študije.

Predstavnica agencije za ogljikovodike je zavrnila “insinuacije”, da naj bi bili koncesionarji za črpanje nafte že določeni. Kot je poudarila, pred zaključkom študije strateške presoje vplivov na okolje in izdelavo končnega načrta izkoriščanja ogljikovodikov ne bo hrvaška vlada podpisala nobene pogodbe.

Na konkretno vprašanje pa Dorićeva v tem trenutku ni mogla izključiti, da bi število trenutno predvidenih raziskovalnih vrtin lahko naraslo.

Podpiši peticijo:

https://www.change.org/p/stop-oil-gas-drilling-in-the-croatian-adriatic-sea-stop-bu%C5%A1enju-nafte-i-plina-u-hrvatskom-jadranu/u/10439421?recruiter=88154752&utm_source=share_update&utm_medium=facebook&utm_campaign=facebook_link&fb_action_ids=10153175002522974&fb_action_types=og.shares

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.