Predlagan odsek hitre proge Divača-Trst


 

 

 

 

 

Odsek Trst-Divača je del prihodnjega evropskega železniškega omrežja

29. april 2015 ob 20:37,
zadnji poseg: 29. april 2015 ob 21:14
Ljubljana – MMC RTV SLO/Radio Slovenija

V javni razgrnitvi je načrt odseka hitre proge Trst-Divača – gre za dvotirno elektrificirano progo, dolgo 11 kilometrov -, ki se pri Divači priključi na železnico Sežana-Ljubljana.

Skoraj leto in pol po tem, ko je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za slovenski del odseka hitre železniške proge Trst-Divača, se je začela javna razgrnitev. Gre za zbiranje pripomb k predlogu trase dvotirne elektrificirane proge, dolge 11 kilometrov, ki se pred Divačo priključi na obstoječo železnico Sežana-Ljubljana.

Načrtovalci predlagajo najprej skoraj štiri kilometre dolg predor pod Sežano, ki je sicer del 15-kilometrskega predora, potem pa potek do Divače po južnem robu avtoceste Sežana-Divača. Javna razgrnitev bo trajala mesec dni, 19. in 20 maja pa bosta v Sežani in Divači organizirani še javni razpravi.

Odsek dvotirne proge Trst-Divača je del prihodnjega evropskega železniškega omrežja, ki bo povezoval jugozahodna sredozemska pristanišča v Španiji, Franciji, Italiji in Sloveniji z Madžarsko do meje z Ukrajino. Povezava bo dolga približno tri tisoč kilometrov, po novi progi naj bi vozili vlaki od 100 do 250 kilometrov na uro.

Večkrat smo že poročali, da župani kraških občin gradnje hitre proge ne podpirajo. Menijo, da bi vrtanje na kraških območjih lahko imelo neslutene posledice za podzemne vodne tokove, posebej vodni vir Klariči pri Brestovici. Proti so tudi v Civilni iniciativi Kras in v nevladni organizaciji Alpe Adria Green.

Predlagajo, da bi bilo bolje posodobiti obstoječo progo med Sežano in Divačo. To pa so podprle tudi tri četrtine krajanov Dan, Gorenj, Merč, Povirja, Žirij in Sežane, ki so pred letom dni sodelovali v anketi o družbeni sprejemljivosti hitre proge, podprla pa jo je tudi AAG.

Dve tretjini od 800 sodelujočih gradnji nove železnice kot taki nista nasprotovali, nihče pa ni bil za južno različico, ki je predlagana v državnem prostorskem načrtu in javni razgrnitvi. Ta je razpisana do 29. maja, dokumentacija pa je na ogled v prostorih občin Divača in Sežana ter na ministrstvih za okolje in za infrastrukturo.

Irena Cunja, Radio Slovenija

Železniški tiri

Odsek dvotirne proge Trst-Divača je del prihodnjega evropskega železniškega omrežja, ki bo povezovalo jugozahodna sredozemska pristanišča v Španiji, Franciji, Italiji in Sloveniji z Madžarsko do meje z Ukrajino. Foto: BoBo

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije kritično do razpisa Eko sklada in njegovega delovanja


Ljubljana, 23. aprila – Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije je na današnji novinarski konferenci izpostavilo neučinkovitost delovanja Eko sklada. Ta po njihovem mnenju ne spodbuja vseh racionalnih rešitev na področju učinkovite rabe energije, ampak deluje pod vplivom lobijev, kar naj bi dokazoval umik spodbude za subvencioniranje mikro sončnih elektrarn.

Podjetnik Marko Femc je na novinarski konferenci glede spodbud Eko sklada tako pojasnil, da je ministrstvo za infrastrukturo, kljub temu da je bila med mehanizmi že opredeljena spodbuda za izgradnjo manjših sončnih elektrarn, posredovalo, da se to izloči iz nabora. Druga Fenčeva pripomba na razpis pa se je navezovala na spodbujanje električnih vozil.

Po njegovem prepričanju razmerje med sredstvi za ta vozila namenjenimi pravnim in fizičnim osebam ni pravo. Za prve je namreč na voljo dva milijona, za druge pa pol milijona evrov. Prav bi bilo, da bi bilo več denarja za fizične osebe, meni Femc.

Glede vetrnih elektrarn je poudaril, da jih še nekaj časa ne bo, saj prostorski ureditveni plani ne dovolijo postavitev, poleg tega se tu vmešava tudi Društvo za proučevanje in opazovanje ptic s svojimi izhodišči. Agencija RS za okolje pa vse skupaj še otežuje na poti pridobivanja soglasja. “V Sloveniji je tako nemogoče postaviti te elektrarne”, je zatrdil in dodal, da smo v Sloveniji vedno bolj pametni od vseh ostalih držav, ki aktivno delujejo na področju učinkovite rabe energije.

Tajnik združenja Božo Dukić pa je opozoril, da Eko sklad predolgo pripravlja razpise. To po njegovih besedah povzroča “kampanjsko proizvodnjo”, kar pomeni, da proizvajalci, npr. toplotnih črpalk, do razpisa nimajo naročil, proizvodnja pa zato stoji. Ob tem se je vprašal, zakaj se razpisi ne pripravijo do konca leta in nato veljajo celo leto, saj pravne osnove že imajo, denar pa je tudi že na razpolago.

Država in njene institucije si po Dukićevih besedah ne prizadevajo za vzpostavitev racionalnega energetskega koncepta. Glavni problem je, da pri nas velja še stari koncept iz leta 2004, potrebni novi koncept razvoja energetike pa pripravlja vsaka vlada na novo. Slovenija ima velik potencial pri obnovljivih virih energije, ki ga ne zna izkoristiti, je dejal.

Na novinarski konferenci so tudi povedali, da je podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje Peter Novak na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil pismo, v katerem ga opozarja, da je prenehanje subvencioniranja toplotnih črpalk za sanitarno vodo preko Eko sklada napačna odločitev.

Te črpalke so namreč po njegovem mnenju najbolj primeren način za uporabo elektrike. Ob tem pa ga je pozval, da na vladi sprejmejo predlog programa dela sklada tako, da bo ta res izveden ter da naj premier zahteva poenostavitev procesov odobritve subvencij, ki so birokratski in tudi predragi.

vetrnice

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 7. julija 2014 ter ponovno 24.11.2014 na državne organe poslala URADNO STALIŠČE ALPE ADRIA GREEN DO POSTAVITEV NOVIH VETRNIH ELEKTRARN v katerem smo med drugim zapisali, da v slovenski zakonodaji ni navedenih določil za postavitev vetrne elektrarne, ki bi opredelila razdaljo med VE in stanovanjskim objektom, ki bi bila varna in ne bi imela vpliva na zdravje ljudi. To področje ni zakonsko urejeno in da bomo zaradi neurejene zakonodaje v AAG zaradi načela previdnosti zagovarjali iz načela previdnosti graditev vetrnic v oddaljenosti 2500 m in ne 800 m kot jih sedaj brez podlage zagovarja država vse dokler nam strokovnjaki in zato pristojne institucije ne bodo dokazale, katera je (še) varna razdalja izgradnje vetrnic od stanovanjskega objekta, ki ne bi imela negativnega vpliva na zdravje.

 

Na naš dopis se je 07.01.2015 odzvalo Ministrstvo za okolje in prostor.

V odgovoru so priznali, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevala minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. V zvezi z reševanjem te problematike sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor že pristopila k aktivnostim. V novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje  problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa. Novi predpisi bodo , v kolikor bodo strokovne študije izkazale, da je to področje treba posebej urediti, vključevala tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že pristopil k pregledu epidemioloških študij, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in na njihovi podlagi določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od stanovanjskih objektov. V kolikor ne bo izdelanih ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, bo pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo, pri čemer bodo upoštevane izkušnje petih primerljivih držav. Glede na to, da se s to problematiko srečujejo tudi v drugih državah sveta in državah evropske unije, je pričakovati da bodo na tem področju  v naslednjem letu, na nivoju Evropske komisije in/ali svetovne zdravstvene organizacije, pripravljene  nove informacije in smernice, so še zapisali v odgovoru.

Do danes na Ministrstvu še niso izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po EU normativih!!! Očitno jim odgovarja anarhizem, ki vlada na tem področju. Vprašanje je le komu bo tako stanje prineslo subvencijo na račun davkoplačevalce. Kljub opozorilom AAG smo davkoplačevalci smo že enkrat plačali subvencije. Takrat smo jih opozorili, da dodeljujejo subvencije po domače za bioelektrarne brez upoštevanja EU direktiv, danes pa vemo, da smo imeli prav!

ŽAL PREPOZNO, PREJEMNIKI SUBVENCIJ Z NASLOVA BIOPLINAREN SO DENAR ZAPRAVILI, BIOPLINARNE Z VISOKIMI IZGUBAMI PA PREPUSTILI  SLABI BANKI – TOREJ DAVKOPLAČEVALCEM!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2015/04/23/oce-bioplinarskega-imperija-keter-bezi-pred-upniki/

KAM JE PONIKNIL DENAR OD SUBVENCIJ PA SAMO “BOG VE”!!!

 

 

Zahteva AAG za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za dograditev avtocestnega predora Karavanke


IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green je 23.04.2015 poslal na AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE v zakonskem roku, zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za  dograditev avtocestnega predora Karavanke

To prijavo smo utemeljili z dejstvom da nameravani poseg, lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. AAG bo v tem postopku zastopal svoje člane, ter druge prebivalce, ki živijo na področjih gradnje ali so lastniki zemljišč, kjer se bo odvijala sama gradnja druge cevi predora Karavanke ter dodatne dejavnosti, ki so nujno potrebne za gradnjo oz. izkop druge cevi predora Karavanke.

V AAG smo na podlagi študij priznanih strokovnjakov prepričani, da bo imela ta gradnja druge cevi karavanškega predora neposredni vpliv na varnost, velike vplive na okolje in naravo ter zdravje ljudi.

 

  1. A)Projekt

V AAG imamo negativno mnenje predvsem glede odvoda požarnega dima, ki lahko vpliva na zdravje ljudi in tudi smrtno ogroža porabnike predora.
Podpiramo javno razgrnitev projekta in da projektanti tudi javno povejo zakaj so se odločili za tak način odvoda dima, ki ne zadošča za odvod dima požara.
Še vedno v primeru požara vzpostavijo vzdolžni princip prezračevanja in tako ljudi na zavetrni strani dobesedno zadimijo in s tem zadušijo.

Na konferenci v Ljubljani leta 2006 je dr. Rune Brandt iz Švicarskega podjetja HBI zagovarjal kot najbolj primerno nadgradnjo za 8km predor Karavanke sistem 2K reverzibilne ventilacije.

Reverzibilna pomeni, da se najprej vključi običajna cev za odvod in to z samo po eno loputo pred in za mestom požara potem pa se obrne tudi smer gibanja zraka v dovodni cevi in tudi ta prevzame funkcijo odvoda dima. Tako dobimo dovolj veliko količino odvoda, dima in vzpostavimo ravnovesje med obema stranema ob požaru da že s tem ne dovajamo intenzivno svežega kisika na požar.

Kot je opazit so v 1200m srednjem delu povezali samo odvodna kanala in naj bi zamenjali dotrajane in odslužene žaluzije.
Trdimo, da tako prezračevan predor Karavanke ne more odvesti dovolj velike količine dima ob večjem požaru in tudi žaluzije bojo že v dokaj kratkem času pričele popuščati in ne bojo zadovoljivo tesnile.
Popuščanje žaluzij je v rezultat nihanja tlakov, ki nastajajo ob vožnji tovornjakov.
Lopute, ki jih lahko tesnimo tudi z tesnilnimi trakovi so lahko mnogo bolj odporne proti nihanju tlakov.

Glede na to, da je dr. Brandt postal recenzent projekta ventilacije in pozna oba sistema ventilacije, nas zanima, če je postal recenzent samo zato, da bi ga tako projektanti pridobili na svojo stran.
Reverzibilna ventilacija dejansko omogoča odhod vseh udeležencev varno brez dima do obeh portalov.

Na predstavitvi  ASFINAGovim in DARSovim delavcem je bilo prikazan na modelu 1:1 v predoru pri Krapini kako deluje sistem odvajanja dima v obe smeri pri 3K reverzibilnem odvodu dima in so tako varni pred dimom vsi potniki v predoru in vsi reševalci.

Zato se postavlja vprašanje kdo je odgovoren in kdo je potrdil na Slovenski strani izbor avstrijski projekt odzračevanja dima iz predora Karavanke.

Še posebej če vemo, da že od otvoritve predora pred 25 leti ventilacija ne deluje in ne zadošča za odvod dima niti enega osebnega vozila, kar se je pokazalo tako ob nesreči kot ob vajah.

  1. B)Gradnja

Obremenitev voda:

1)    Pri sami gradnji je povsem logično, da  bodo izvajalci del, zaradi geološke sestave pri vrtanju naleteli tudi na vodne vire. V gradivu je navedeno: Karavanke predstavlja zahteven infrastrukturni objekt z gradbenega, tehnološkega in deloma tudi okoljskega vidika (morebitni vplivi na vodne vire), zato je malo verjetno da bi se v primeru morebitne opustitve avtocestnega predora ter ostalih ureditev ponovno vzpostavilo prvotno stanje. Pri sedanjem globalnem segrevanju planeta noben vodni vir, ki ga uporabljajo prebivalci za preživetje ni več zanesljiv. Izvajalec del mora uredili ekološke čiste iztoke teh vodnih virov ne pa jih bodo enostavno speljali v predor, kjer se bodo onesnažili z imisijami v predoru.

2)    Kaj bo z izvirom pitne vode, ki je v predoru,? V času gradnje prve predorske cevi so namreč usahnili studenci nad predorom in vodni vir Belo polje, ki je oskrboval del Hrušice.V AAG trdimo, da obstaja možnost, da bo gradnja druge cevi predora Karavanke vplivala na obstoječe vrtine vodnega vira Karavanke. Zaradi navedenega zahtevamo, da se pred pričetkom gradnje zagotovi nemoteno oskrbo s pitno vodo, predvidi izgradnjo novega zajetja in cevovoda, z nadomestnim vodnim virom. Nadomestni vodni vir naj bo pripravljen pred pričetkom izgradnje, drugače bo v slučaju izpada sedanjega vodnega vira prebivalstvo živeče na tem območju zdravstveno ogroženo.

3)    Predvidena je betonarna na samem bregu Save Dolinke. Ta betonarna je lahko velik onesnaževalec Save Dolinke. V AAG zahtevamo v času gradnje stalni monitoring Save Dolinke na predelih, kjer se bodo izvajala pomožna dela, ki so potrebna za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Monitoring mora biti javno dostopen javnosti.

4)    Nikjer nismo zasledili, kje se bo čistila onesnažena voda iz predora v izgradnji, zato zahtevamo dodatno razlago v zvezi s tem.

5)    Pri izgradnji prve ceni predora je okolica gradbišča ostala neočiščena in je bila še dolga leta vir onesnaženja Save Dolinke, kdo nam lahko zagotovi, da bo tokrat drugače? AAG zato zahteva, da se pred pričetkom del izvajalca obveže, z  posebno pogodbo*, v kateri bi bilo  med drugim napisano, da uredi okolico gradbišča in vso drugo infrastrukturo, ki jo bo uporabljal po zaključku del uredi v prvotno stanje.

 

Hrup ter prah: 

  1. Za čas gradnje je potrebno zagotoviti varstvo pred hrupom in prahom, ter nemoten dostop za stanovanjske hiše, ki so v bližini deponij. Zaščititi  je potrebno naselje ob deponiji (C in 1A), že v obstoječem stanju je hrup in prah, strah je, da bosta hrup in prah v času gradnje neznosna.
  2. Negativne vplive gradnje (prah) je potrebno čim bolj omiliti – gradbeni material je potrebno med izvedbo (močiti) pršiti.
  3. Protihrupna ograja ob deponijah se izvede pred začetkom gradnje predora (2016).
  4. V AAG  zahtevamo, da se po sprostitvi prometa skozi obe predorski cevi hkrati izvede meritve hrupa na celotnem odseku avtoceste skozi občino Jesenice. V kolikor bo ugotovljeno, da ravni hrupa presegajo zakonsko predpisane, mora investitor izvesti ukrepe, ki bodo ravni hrupa zmanjšali. AAG zato zahteva, da se pred pričetkom del izvajalca obveže, z  posebno pogodbo*, v kateri bi bilo  med drugim napisano, da mora po sprostitvi prometa skozi obe predorski cevi hkrati izvede meritve hrupa na celotnem odseku avtoceste skozi občino Jesenice.

Odlagališča izkopanega materiala:

  1. Zahtevamo, da se lokacija deponije odkopanega materiala uredi na levem bregu Save dolvodno, in sicer tako, da se med mostom na Hrušici, preko katerega vodi cesta na deponijo komunalnih odpadkov (na zahodu), in prodno pregrado Hrušica (na vzhodu) izvede na bregu reke Save nasip, ki bi služil za deponijo v neposredni bližini gradbišča, hkrati pa bi zmanjšal poplavno ogroženost območja na Plavškem travniku. Za omenjeno območje je bila v sklopu priprave OPPN Plavški travnik II izdelana t.i. poplavna študija, ki jo možno dobiti na vpogled na ARSO. Na ta način bi se izkopani (odvečni) material lahko koristno in okolju prijazno porabil in da se kot deponija uporabi tudi  travnik nasproti izvoza z avtoceste, (Maznekova jama), ker je kapaciteta prostora dovolj velika, da bi na tem mestu lahko deponirali večino materiala, nahaja se v neposredni bližini gradbišča in bi transport ne obremenjeval kraja in lokalnih cest, poleg tega bi bila lahko deponija urejena tako, da bi preko nje po zaključku gradnje potekal neposreden priključek na regionalno cesto Jesenice – Kranjska Gora za zahodni gosto poseljeni del Hrušice.
  2.   V AAG menimo, da kamnolom nad avtocesto ni primerna lokacija za odlaganje izkopanega materiala, zaradi dejstva, ker bi se transport moral odvijati po ozkih lokalnih cestah in bi preveč obremenil okolico ( stanovanjsko naselje) s hrupom in prahom, zato zahtevamo, da se ta lokacija opusti.
  3. Po zaključku gradnje se morajo deponije – začasne – nemudoma ukiniti, stalne pa zatraviti in rekultivirati. To obvezo je potrebno vpisati v posebno pogodbo, da uredi začasna in stalna odlagališča in vso drugo infrastrukturo, ki jo bo uporabljal po zaključku del uredi – izvede rekultivacija in zatravitev. AAG zato zahteva, da se pred pričetkom del izvajalca obveže, z posebno pogodbo*, v kateri bi bilo  med drugim napisano, da uredi okolico začasnih odlagališč in jih sanira v  prvotno stanje, prav tako naj ta pogodba zajema ureditev- zatravitev in rekonstrukcijo stalnih odlagališč.

 *AAG zahteva, da se sestavi posebna pogodba – štiripartitni sporazum med DARS-om, Izvajalcem del, občino Jesenice ter AAG v kateri bi bile zapisane zaveze po končannih glavnih delih v predoru Karavanke z kazensko in odškodninsko odgovornostjo v primeru neizvedbe.

Pogodba mora zajemati:

–       ureditev okolice gradbišča in vso drugo infrastrukturo, ki jo bo uporabljal po zaključku del uredi v prvotno stanje, 

–       odstranitev vseh pomožnih objektov in vso drugo infrastrukro v širši okolici, ki se bodo uporabljali v času gradnje ter ureditev okolice v prvotno stanje,

–       izvedba meritve hrupa po sprostitvi prometa skozi obe predorski cevi hkrati na celotnem odseku avtoceste skozi občino Jesenice in postavitev protihrupnih ograj na mestih, kjer se bo ugotovilo, da hrup presega z zakonom določeno stopnjo hrupa,

–       ureditev okolico začasnih odlagališč in jih sanira v  prvotno stanje,

–       ureditev, zatravitev in rekonstrukcijo stalnih odlagališč,

–       zaščita vseh večjih najdenih vodnih virov med samo izgradnjo in priprava le teh za takojšno uporabo, če bi se za to pokazala potreba.

 

C)OSTALE PRIPOMBE – ZAHTEVE POVEZANE Z GRADNJO:

1)    Pred izgradnjo druge predorske cevi se mora obnoviti most na Hrušici ( namesto gradnje novega- 2.točka), preko katerega vodi cesta na deponijo komunalnih odpadkov (deponija 1. reda), ker je dotrajan in promet s tovornimi vozili preko njega ni dovoljen. Občina Jesenice že ima izdelane projekte za sanacijo mostu. Preko tega mostu bi lahko ob izgradnji predora neposredno z regionalne ceste dostopali do deponij izkopanega materiala, (C, G in 1a).Obnovljeni most bi po zaključku gradnje druge predorske cevi služil neposredno občanom občine Jesenice in uporabnikom deponije Mala Mežakla.

2)    Ne strinjamo se z gradnjo predvidenega novega mostu tik ob predoru Karavanke, z dostopom v ovinek regionalne ceste Jesenice – Kranjska Gora, ki bo po zaključku izgradnje predora izgubil svojo funkcijo dovozne poti, in ne bo koristil nikomur, hkrati pa bo potrebno dolgoročno zagotoviti sredstva za njegovo vzdrževanje. Z to izgradnjo bi vmestili tujek v že tako preobremenjeno naravo in okolje na tem področju, zato zahtevamo opustitev te namere!

3)    Pred začetkom del v predoru naj se uredi tudi krožišče na regionalni (državni) cesti Jesenice – Kranjska Gora, saj bo obremenjenost cest, ki se trenutno križajo v obstoječem križišču, zaradi gradnje izredno povečana, kar bo zelo zmanjšalo varnost vseh udeležencev v prometu na tem delu ceste, povečali pa se bodo zaradi zmanjšanja pretočnosti prometa  tudi izpusti CO2 ter povečal hrup v bližini naselja Hrušica.

4)    Na stroške državnega proračuna naj se v celoti obnovi in občinsko cestno omrežje po katerem bo potekal transport materiala do stalnih ali začasnih deponij materiala, s tem bo zmanjšano prašenje in hrup v okolico.

5)    Izvedba rekonstrukcije ceste skozi Jesenice, ki mora biti (glede na sedanje stanje ceste) izvedena že pred začetkom gradnje, saj cesta v takem stanju ne prenese dodatnih obremenitev prometa, prav tako pa jo bo potrebno obnoviti tudi po zaključku gradnje.

6)    Zahodno od avtocestne baze (na Platoju Karavanke, v delu, ki je predviden za zatravitev), naj se uredi vstopna točka na Državno daljinsko kolesarsko povezavo s parkirnim površinami in urejenim prostorom za počitek.

7)    Zagotoviti je potrebno funkcionalnost kolesarske povezave tudi v času gradnje predora.

“OČE” BIOPLINARSKEGA IMPERIJA “KETER” BEŽI PRED UPNIKI


Primož Cirman

Marjan Kolar, lastnik ostankov bioplinskega imperija Keter Group, vsaj uradno ne prebiva več v Sloveniji. Bivališče na Hrvaškem je prijavil le dva dni po preložitvi odločanja o njegovem osebnem stečaju. Posle Keter Groupa preiskujejo tudi kriminalisti.

Marjan Kolar, »oče« nekoč mogočnega bioplinskega imperija Keter Group in zdaj lastnik njegovih ostankov, se je pred upniki umaknil iz Slovenije. Že pred tem se je začela tudi kriminalistična preiskava poslov skupine, za katerimi je v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) končalo za skoraj štirideset milijonov evrov slabih posojil dveh največjih državnih bank.

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti so nam včeraj potrdili, da Kolar v naši državi nima več ne stalnega ne začasnega prebivališča. Pred tednom dni, natančneje 16. aprila, je bivališče prijavil na Hrvaškem. Le dva dni pred tem je bil na istem sodišču prvi narok o predlogu za Kolarjev osebni stečaj, ki ga zahteva NLB. Ta je v zadnjih letih na veliko financirala bioplinske projekte Keter Groupa, za katere je z osebnimi poroštvi jamčil tudi Kolar. A temu se je za zdaj uspelo izogniti osebnemu stečaju, v katerem je že od novembra lani tudi Tom Begovič, ki je skupaj s Kolarjem in Denisom Bolčino tvoril skupino ustanoviteljev Keter Groupa. Sodišče je namreč odločanje o Kolarjevem stečaju zaradi »navajanja novih dejstev in predložitve dokazov« preložilo.

Kolar noče povedati, kje po novem prebiva

Kolar svojega novega prebivališča na Hrvaškem – v zemljiški knjigi je sicer med njegovimi bivališči mogoče najti naslov v kraju Staro Petrovo selo v Slavoniji – včeraj ni hotel razkriti. Poudaril je le, da »temeljev za njegov osebni stečaj ni«. Čeprav se Kolar že več let utaplja v dolgovih, pa mu v boju z bankami in drugimi upniki še zdaleč ne gre slabo. Medtem ko NLB od Kolarja in z njim povezanih upnikov terja skoraj osem milijonov evrov, se je Kolar banke lotil s tožbo. »Tožim jih zaradi kršitve zakonodaje in vmešavanja v poslovanje mojih družb,« nam je potrdil Kolar.

Tudi NKBM se je za več kot tri milijone evrov izvršb na Kolarjevo hišo v Križevcih odločila vpisati šele v zadnjih dveh mesecih, pri čemer gre za zvonjenje po toči. Glavnino premoženja, večinski delež v družbi Naložbe Skupina, prek katere obvladuje okrog petnajst podjetij v Sloveniji, je namreč Kolar že v začetku lanskega leta prenesel na svoje madžarsko podjetje Agro-Kolar. Družbo MK Plin, nekoč znano pod imenom Keter Organica, pa je prenesel na drugo madžarsko podjetje Mura-Ecotech, ki ga je ustanovil s dobrimi 1600 evri osnovnega kapitala. V več primerih Kolar s pomočjo sorodnikov ali drugih povezanih oseb obvladuje tudi insolvenčne postopke v posameznih družbah. Njihove bioplinarne želi z oddajanjem vnaprej izbranim osebam, ki plačujejo minimalno najemnino, »očistiti« dolgov. Zadnji tak primer je podjetje Biomasne storitve, kjer v petčlanskem upniškem odboru poleg NLB in države sedijo kar tri pravne osebe, tako ali drugače povezane s Keter Groupom: odvetniška družba Matoz, ki je več let zastopala tudi Keter Group, podjetje Plinprom, ki je v lasti Sandija Kolarja, bratranca Marjana Kolarja, in družba Solvus, ki od družb iz Keter Groupa odkupuje terjatve.

Kriminalisti gredo nad bioplinarne

Prav urejanje posojil na bankah za bioplinarne zdaj zanima tudi kriminaliste. Na Policijski upravi Maribor so nam pojasnili, da v povezavi z gradnjo bioplinarn in podjetji iz Keter Groupa vodijo predkazenski postopek. Že v začetku leta je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaradi suma več kaznivih dejanj, med drugim tudi preslepitve pri odobritvi posojil, ovadila vodilne v več bioplinskih podjetjih. Znano je, da so imeli v Keter Groupu vrsto let tesne poslovne in osebne vezi z NKBM. Naključno ali ne je bil Keter Group med prvimi strankami svetovalnega podjetja MK-Fin, ki ga je po odhodu iz NKBM ustanovil njen nekdanji predsednik uprave Matjaž Kovačič. V času, ko je banko vodil Kovačič, je imel v več primerih vlogo posrednika med banko in posojilojemalci tudi Tom Begovič. »Intenzivno vodimo vse postopke zoper družbe Bioplin skupine za zaščito interesov banke,« so včeraj poudarili v NKBM.

»O nobeni preiskavi ne vem nič,« pa nam je dejal Kolar. Pri tem velja opozoriti, da posojila za gradnjo bioplinarn v veliki večini primerov niso bila odobrena podjetjem Keter Groupa, ampak kmetom. Ti so s tem denarjem financirali projekte, ki so jih v celoti vodili v Keter Groupu, pri čemer smo že večkrat poročali, da je ekonomiko bioplinarn že v samem začetku pomagala sesuti tudi visoka cena njihove gradnje.

keter1

Več svobode zoper GSO


clip_image002

Evropska komisija je predlagala spremembe v procesu odobritve gensko spremenjenih živil in krme v EU. Nov zakonodajni predlog daje članicam unije več vpliva pri odločanju, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo GSO v živilih in krmi, ki so sicer odobreni v EU.

Množične kršitve človekovih pravic se ne zgodijo čez noč. Opaziti je treba opozorilne znake in takoj ukrepati. “Za to imamo veliko mehanizmov in morali bi jih uporabljati bolj učinkovito,” je na Brdu pri Kranju v včerajšnjem uvodu v mednarodno konferenco Pravice za mir: izzivi in priložnosti izpostavil gostitelj, zunanji minister Karl Erjavec.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred sejo vlade, na kateri so razpravljali o javnofinančnih ukrepih, povedal, da nameravajo v prihodnjem letu izpolniti zavezo glede sprostitve napredovanj v javnem sektorju, težkih preko 180 milijonov evrov. Pri vseh ostalih ukrepih v javnem sektorju pa bodo po njegovih besedah popuščali postopno.

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je na včerajšnji seji z osmimi glasovi za in nobenim proti podprl spremembo zakona o zunanjih zadevah, ki po navedbah vlade prinaša racionalizacijo postopka sklepanja mešanih sporazumov. DZ bo predlog novele obravnaval na jutrišnji seji.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podelilo priznanja za dobro prakso za leti 2014 in 2015. Priznanje za najboljšo dobro prakso je prejela Zavarovalnica Triglav, ki je razvila primer dobre prakse Triglav.smo, priznanje za dobro prakso pa je prejela Splošna bolnišnica Izola za projekt Zelena delovna mesta.

Predlog priporočil ZZZS, ki ga je pripravila NSi, po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ presega zakonske okvire nalog ZZZS in ne upošteva načela delitve oblasti, saj posega v sklepe vlade. Po mnenju ZZZS to potrjuje njihovo oceno, da priporočila izražajo veliko stopnjo sistemskega neznanja. V NSi verjamejo, da bodo priporočila dobila podporo DZ.

Poslanske skupine, ki so včeraj predstavljale stališča do predloga novele zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, so predlogu v prvi obravnavi večinoma napovedale podporo. Le v NSi so dejali, da ga ne bodo niti podprli niti mu ne bodo nasprotovali. Odločanje o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo v DZ, bo jutri.

Materialni dokazi, čeprav so po stopnji relevantnosti na višji ravni kot osebni dokazi, ne bodo mogli nikoli nuditi toliko informacij, kot jih lahko nudi osebni dokaz, je ob odprtju posveta o vidikih osebnih dokazov razmišljal generalni direktor policije Marjan Fank. Ob pojasnjevanju vseh okoliščin so namreč ti veliko pomembnejši, je menil.

Povezava:

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI GSO V KMETIJSTVU in PREHRANI

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2009/03/21/gensko-spremenjeni-organizmi-gso-v-kmetijstvu-in-prehrani/

VABILO OB DNEVU ZEMLJE – POHOD PO SLEDEH FRACKINGA –


 

 

CI fracking

Spoštovani prijatelji, podporniki

Vabimo vas, da se nam pridružite pri skupnem ozaveščanju glede okoljskih učinkov pridobivanja plina s kontroverzno metodo imenovano “fracking”.

Dogodek smo poimenovali: »Pohod po sledeh frackinga« in bo v sredo, 22. aprila 2015, na svetovni dan Zemlje.

Za pohod se bomo zbrali nasproti vhoda bivše Naftne rafinerije v Petišovcih ob 15.30 od koder se bomo odpravili proti vrtinam. Pohod bo trajal predvidoma do 17.30.
Pohod je namenjen širši javnosti.

Pohod CIUFS 2015

 

 

Pohod po sledeh frackinga ZEMLJEVID

 

Znano prvo ime na “ČRNI LISTI” AAG za leto 2015


KOMISIJA ZA IZBOR IMENA PRVEGA ČETRTLETJA NA ČRNI LISTI ZA LETO 2015 PRI UO ALPE ADRIA GREEN, JE IZBRALA:

TOVARNO LESONIT IZ ILIRSKE BISTRICE TER ČLANA UPRAVE LESONITA G. EGONA BRATOŽA

V okoljska organizacij Alpe Adria Green smo letos ponovno opozarjali na čezmerno onesnaževanje tovarne Lesonit s prahom in na neodzivnost inšpekcije. V Lesonitu vse očitke, da niso poskrbeli za ustrezne filtre, zavračajo kot neutemeljene.

Na svoji spletni strani smo objavili galerijo fotografij, kot dokazno gradivo, ki jih je eko patrulja AAG posnela v mesecu februarju v okolici tovarne vlaknenih plošč Lesonit. Prikazujejo posledice izpustov prašnih delcev – lesnih vlaken na stopnicah stanovanjske hiše v Rečici in prah, ki se nabira na avtomobilih.

Fotografije govorijo same zase, toda inšpekcijske službe kljub prijavam občanov o prašenju,  gledajo vstran. “Znano je, da lesni prah na pljučih ljudi pusti smrtonosne posledice. Očitno v Lesonitu raje ogrožajo zdravje ljudi, kot da bi kupili filtre. V Sloveniji se pogovarjamo, kako drago je zdravstvo; da pa bi preprečili obolenja, ki so posledica malomarnosti ali varčevanja lastnikov podjetij, pa vladi in ministrom še na misel ne pride!“ smo ogorčeni v AAG, ker že dlje časa opozarjamo na onesnaževanje iz Lesonita.

Očitek, da nismo poskrbeli za ustrezne filtre, je neutemeljen. Redno izvajamo meritve, ki so pokazale, da je vse v okviru dovoljenih mej. Zadostili smo pogojem inšpekcije,“ zatrjuje Egon Bratož, član uprave Lesonita. Na vprašanje novinarjev, kako odgovarja na fotografije avtomobilov, polnih prahu, pa je odgovoril: “Ne vem, kje so jih našli.

INŠPEKCIJA: V PREDPISANIH MEJAH

Tudi z okoljske inšpekcije, ki je že pred časom povedala, da je Lesonit prav zaradi stalnih pritožb občanov Ilirske Bistrice in civilnih iniciativ v letnih planih inšpekcije uvrščen v prvo prioriteto, so novinarjem odgovorili, da Lesonit izvaja obratovalni monitoring v skladu s predpisi in da so emisije nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Zadnja poročila so sicer iz avgusta in septembra lani. Na odvodih iz sušilnika prve in druge stopnje so bile po pojasnilih inšpekcije emisijske koncentracije snovi – skupnega prahu, TOC (organska onesnaževala, op. p.) in benzena nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Enako velja za fenol in formaldehid na odvodu stiskalnice.

V AAG inšpekcijski službi in policiji sicer očitamo tudi ne ukrepanje pri povečanem hrupu iz Lesonita, zato smo ju je konec lanskega leta kazensko ovadili. Inšpekcija je očitke o ne ukrepanju seveda kot vedno zavrnila in se izgovarja, da je zaradi preseganja mejne vrednosti hrupa v nočnem času pred stanovanjskimi objekti na Gubčevi ulici izdala sklep o izvršbi z zagroženo denarno kaznijo 10.000 evrov. To pa je tudi vse kar so naredili, hrup iz Lesonita pa je ostal enak!

Namesto, da bi v Lesonitu sanirali stanje pa napovedujejo tožbo proti AAG, ki da jim s širjenjem neutemeljenih obtožb povzroča škodo. “Tožbo bomo vložili, ko bomo zbrali dovolj gradiva. Izjave in ovadbe ekofanatikov se kopičijo,“  je dejal novinarjem Bratož.

Zaradi vsega zgoraj navedenega se je komisija pri AAG odločila, da tovarno Lesonit in člana uprave g.Egona Bratoža  razglasi za ime prvega četrtletja na črni listi za leto 2015

Spodnje slike povedo vse:

FOTO AAG: KOMENTARJI NISO POTREBNI!

DSC07229

DSC07222

DSC07223

DSC07224

DSC07225

DSC07226

DSC07227

Izpust  24.2.2015-page-001

Izpust  24.2.2015-page-002

Takšne fotografije zaprašenih avtomobilov je v okolici Lesonita posnela eko patrulja Alpe Adria Green.

Pripombe Alpe Adria Green na osnutek programa republike Hrvaške za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu


IZJAVA ZA JAVNOST

 

Skladno s pozivom, ki je bil objavljen na straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, je Alpe Adria Green 9. aprila 2015 poslala na pripombe na Strateško študijo vplivov na okolje Okvirnega načrta in programa za raziskave in izkoriščanje ogljikovodika na Jadranu.Svoje pripombe smo predstavili isti dan v okviru javne razgrnitve v kongresni dvorani Morske biološke postaje v Piranu.

 

Pripombe Alpe Adria Green na osnutek programa republike Hrvaške za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu:

 

  • Ugotavljamo, da je Strateška študija nekvalitetno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo povsem močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje.

 

  • Pomanjkljivosti Strateške študije se posebej odražajo v segmentu vplivov na turizem. Študija je v tem okviru prav sramotno in nekvalitetno izvedena s popolnoma napačnimi podatki in ne obstaja prav nobena relevantna znanstvena metoda ocenjevanja močnih vplivov na okolje.

 

  • V segmentu ( povsem gotovega, močnega) vpliva na ribištvo (zaradi ropota, ki bi ga ustvarile podvodne eksplozije med raziskovanjem), je študija amatersko izdelana, kaže na popolno nepoznavanje problematike, na primer s tem, da navaja modeliranje kot metodo za ublažitev posledic podvodnih eksplozij.

 

  • V seizmološkem segmentu je Strateška študija prepolna faktografskih napak (med ostalim je seizmika prikazana 2000 krat pomanjšano) in sploh ne omenja seizmoloških nevarnosti, ki se lahko pripetijo pri izkoriščanju ogljikovodika. Tudi to je zelo močan in važen vpliv.

 

  • Študija pa je najslabša pri ocenjevanju vpliva, ki bi ga omenjeni poseg imel na morske ekosisteme ( če odvzamemo morske sesalce); glede tega povsem podpiramo strokovno mnenje inštituta za oceanografijo in ribištvo iz Splita (objavljeno je na njihovih spletnih straneh).

 

  • Meje prvega kvadranta niso jasno definirane, saj je iz skice razvidno, da zunanja meja sega v Piranski zaliv. Dokler ni določena morska meja med Slovenijo in Hrvaško ne sme Hrvaška opravljati »raziskav ogljikovodika«. V kolikor Hrvaška vstraja, da bo izvajala raziskave na tem območju, pozivamo slovensko vlado k ukrepanju, saj je to poseg v slovenske  teritorialne  vode. 
  • Vsak ekosistem ima svojo nosilno vrsto ali skupino. Nosilne vrste ekosistemov so ali največji organizmi ali najštevilčnejši. Njihova odstranitev ali bistveno zmanjšanje ima za posledico sesutje ekosistema.

Za tiste, ki so ribe severnega Jadrana postavili kot nosilno vrsto, naj povemo, da je bukev nosilna vrsta bukovega gozda. Bukov gozd je stabilen ekosistem, dokler ne posekamo večino bukev.

Logično vprašanje, ki se postavlja v tem primeru je, katera vrsta oz. skupina je nosilna vrsta morskih ekosistemov. Še tako malo izobraženemu posamezniku je jasno, da največje vrste ne morejo biti nosilne vrste morskega ekosistema, kajti njihova odstranitev ne bo bistveno spremenila morskega ekosistema. Tudi ribe, če jih odstranimo iz morskega ekosistema na bodo imele bistven vpliv, oz tak vpliv, da se bo morski ekosistem podrl.

Torej nam ostane za karakterizacijo nosilne vrste oz skupine morskih ekosistemov, logičen sklep, da mora biti nosilna vrsta najštevilčnejša.

Najštevilčnejša skupina vseh morskih ekosistemov ne glede na geografsko lokacijo je viroplankton. V litru morske vode najdemo tri in pol miljarde virusov. Virusi, predvsem bakteriofagi, so tako ali drugače povezani z bakterijami, zoo in fitoplanktonom ter ostalimi organizmi in delajo morske sisteme stabilne. Z njihovo eliminacijo, bi bilo morje smrdeča juha in idealen prostor za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov.

Ogljikovodiki, bodo nedvomno imeli vpliv na viroplancton. Eliminacija viroplanktona, pomeni izpraznjen prostor v morskem ekosistemu. Vsak izpraznjen prostor v ekosistemih zasedejo pionirske združbe. V našem primeru lahko z zelo veliko verjetnostjo povemo, da bodo to bakterije kopenskih ekosistemov, ki jih običajno viroplankton eliminira v 24 do 48 urah po deževju.

Namnožitev patogenih mikroorganizmov v morskem ekosistemu, bo imel za posledico, njihovo distribucijo z aerosoli ter okužbo ljudi ob obali in globoko v notranjost Slovenije in Hrvaške.

Na tem mestu lahko zaključimo, da zgoraj naštetega presoja vplivov na okolje pri vmeščanju nafnih ali plinskih ploščadi v ekosistem severnega Jadrana ni bila narejena. Zato ni pravilne presoje posrednega in neposrednega vplive izkoriščanja ogljikovodikov na zdravje ljudi.

 

  • Dno in obala prvega kvadranta je povsem kraški v kolikor pride do izlitja oglikovodikov jih ne bo mogoče »kar pobrati« in bodo še stoletja imeli vpliv na to občutljivo območje.

 

Po vsem zgoraj navedenem, smatramo da se dokument, ki so ga dali v javno razpravo, sploh ne more imenovati študija, še toliko manj strateška, ampak je to en sramotni dokument, narejen zato, da opraviči, a ne oceni, zagotovo močnega vpliva na okolje, ki bi ga imel predvideni poseg. Študijo je pripravil popolnoma nekompetenten tim brez kakršnihkoli ustreznih referenc (podjetje, ki je izdelalo študijo, je bilo ustanovljeno leta 2012).

 

Zato AAG zahteva, da je treba dokument, ki je bil dan v javno razpravo, zavreči. V kolikor se bo še naprej vztrajalo na predlaganih posegih, je treba pripraviti novo, kvalitetno in popolno, verodostojno študijo.

Save Adriatic

V Piranu je danes potekala javna obravnava v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje Programa raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu. Hrvaški predstavniki so predstavili študijo okoljskih vplivov ter zagotovili, da se bodo držali evropskih direktiv. Za del javnosti odgovori ne zadostujejo, zahtevajo podaljšanje roka za pripombe.

Javno obravnavo je danes, teden dni pred zaključkom enomesečne javne razgrnitve 16. aprila, na Morski biološki postaji pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Kot je poudarila vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na ministrstvuVesna Kolar Planinšič, gre za strateški načrt, na podlagi katerega bodo izvajali nadaljnje raziskave in aktivnosti, pri čemer Slovenija še nikoli ni sodelovala v tako zgodnji fazi tovrstnega načrta.

Predstavnice AAG na “Javni razgrnitvi”

Hrvaška trenutno vodi podobne pogovore tudi z Italijo in Črno goro. Kot je spomnilaBarbara Dorić s hrvaške agencije za ogljikovodike, je pri njih trenutno dejavnih okoli 20 ploščadi. Po letu 2007 je proizvodnja nafte na Hrvaškem precej upadla (do leta 2013 za 28,5 odstotka), v Jadranu pa so odkrili neizkoriščen potencial.

Ob tem je Dorićeva zagotovila, da gre za prvo fazo raziskav, ki bodo trajale skupno do pet let, na območju severnega Jadrana pa so določili osem raziskovalnih področij.

Mirko Mesarić iz družbe Ires ekologija je predstavil študijo o vplivu okvirnega načrta in programa raziskav ter izkoriščanja ogljikovodikov na okolje.

Mesarić je priznal obstoj vplivov, v prvi vrsti kumulativni učinek na že obstoječe vire hrupa zaradi plovil. Glede okoljskega vpliva na našo državo je njegova ocena, da glede na oddaljenost približno 17 kilometrov med najbližjim predvidenim raziskovalnim področjem in slovenskimi območji Nature 2000 vpliva raziskav ni pričakovati. Je pa čezmejni vpliv mogoč v primeru nesreč.

V Greenpeaceu so danes na okoljsko ministrstvo naslovili prošnjo za podaljšanje roka za zbiranje pripomb in predlogov v zvezi z javno razgrnitvijo. Kot so zapisali, je vsebina razgrnjenih dokumentov preveč pomembna, da bi za njeno obravnavo lahko veljal administrativno minimalno določen rok 30 dni. “Mesec dni ne dovoljuje, da se pravočasno pridobijo dodatna strokovna mnenja in analize za področja, ki bodo verjetno imela pomemben čezmejni vpliv,” so povzeli besede vodje Greenpeace v Sloveniji Nine Štros. Ta je na sami predstavitvi navedla, da je denimo Italija v tem primeru določila bistveno daljši rok.

Kot opozarjajo V Greenpeaceu, kjer so pred začetkom javne obravnave tudi razgrnili protestne panoje, o pomenu tega zanje spornega projekta za slovensko javnost priča tudi uspešnost kampanje S.O.S. za Jadran. V le dveh tednih je namreč v Sloveniji več kot 6900 posameznikov in organizacij oddalo svoj podpisov podpore za skupino S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem bori za ustavitev projekta.

Kritični so tudi v Alpe Adria Green, od koder so sporočili, da je strateška študija “nekvalitetno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo povsem močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje”. Zaradi po njihovem mnenju vrste strokovnih napak zahtevajo zavrnitev omenjenega dokumenta.

Hrvaški predstavniki so sicer poskušali pomiriti sodelujoče na obravnavi. Tako je Dorićeva poudarila, da so v vsem upoštevali evropske direktive, ki se nanašajo na Jadran, Mesarić pa je pojasnil, da je študija šele prva v nizu natančnejših analiz, ki bodo sledile, ko se bodo tudi projekti konkretizirali.

Dorićeva je k temu dodala, da imajo ves čas pred očmi zaščito Jadranskega morja ter da bodo upoštevali vsa priporočila iz študije.

Predstavnica agencije za ogljikovodike je zavrnila “insinuacije”, da naj bi bili koncesionarji za črpanje nafte že določeni. Kot je poudarila, pred zaključkom študije strateške presoje vplivov na okolje in izdelavo končnega načrta izkoriščanja ogljikovodikov ne bo hrvaška vlada podpisala nobene pogodbe.

Na konkretno vprašanje pa Dorićeva v tem trenutku ni mogla izključiti, da bi število trenutno predvidenih raziskovalnih vrtin lahko naraslo.

Podpiši peticijo:

https://www.change.org/p/stop-oil-gas-drilling-in-the-croatian-adriatic-sea-stop-bu%C5%A1enju-nafte-i-plina-u-hrvatskom-jadranu/u/10439421?recruiter=88154752&utm_source=share_update&utm_medium=facebook&utm_campaign=facebook_link&fb_action_ids=10153175002522974&fb_action_types=og.shares