Plinski terminal v polje politike


Objavil/a e Koper.si, dne 2015-03-24 ob 18:45:51

Na javni tribuni v Kopru odločen »ne« gradnji plinskih terminalov

Predstavniki občin severnega Jadrana, župani in podžupani Kopra, Izole, Pirana, Ankarana, Trsta, Milj in Doline, predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, obalni poslanci, predstavniki Alpe Adria Green, Konfederacija sindikatov 90, odborniki, občinski svetniki ter številni drugi so danes (24. marca) v koprski mestni hiši na javni tribuni podpisali javni poziv z odločnim »ne« gradnji načrtovanemu plinskemu terminalu v Žavljah.

Ob tem so pozvali:
»- italijansko vlado, naj ne potrdi projektov za umestitev plinskega terminala v Žavljah (v Trstu);
– slovensko vlado, naj ponovno potrdi in vztraja pri svojem že zavzetem stališču proti projektu plinskega terminala, tako v odnosu do Italije kot tudi do Evropske komisije;
– deželo Furlanijo Julijsko Krajino, ki jo podpiramo v prizadevanjih v borbi proti terminalu in jo pozivamo, naj svoje odločno nasprotovanje izrazi tudi z zavrnitvijo dogovora s pristojnimi ministrstvi.«

Javno tribuno je začel koprski podžupan Peter Bolčič. Spomnil je, da je nasprotovanje načrtovanim plinskim terminalom staro najmanj devet let in da so istega mnenja vseskozi tudi prebivalci vseh delov Istre, italijanskega, slovenskega in hrvaškega, pa tudi širše. In ko so bili vsi prepričani, da je zadnja grožnja s terminali odšla na smetišče zgodovine, je vse presenetila vest, da je okoljevarstveno soglasje, ki je bilo v Rimu že zamrznjeno, še v veljavi. Začudenje je toliko večje, saj bi morala Italija morebitno primerno lokacijo, kot to določajo evropski dokumenti, poiskati v soglasju s Slovenijo. »Plinski terminali niso volja ljudstva in nikoli ne bodo. Gre za največji načrtovani evropski terminal v tem našem skupnem zalivu,« je rekel. Gradnja terminala je tudi v nasprotju s slovensko energetsko strategijo, poleg tega pa je umestitev takega mastodonta v tako občutljivo območje v luči novih seizmoloških raziskav resnično skrb vzbujajoča. »V igri namreč niso le ekosistem, narava, temperatura morja in živelj v njem, prav tako ne gre le za življenja ljudi. V igri je prihodnost.«

Tudi tržaški župan Roberto Cosolini je poudaril, da ne gre za nasprotovanje iz sentimentalnih razlogov, ampak »ne« temelji na jasnih odgovorih, ki pod vprašaj postavljajo varnost, varovanje okolja, razvojnih poti pristanišč in širšega gospodarstva. »Nismo proti razvoju energetske politike, smo proti tej konkretni lokaciji v prostoru, katerega razvoj moramo načrtovati skupaj.«

Predstavnica okoljskega ministrstva Katarina Celič je poudarila, da zadnje dejanje italijanskega ministrstva ocenjujejo kot »zeleno luč« za izvedbo kateregakoli od terminalov, bodisi terminala za utekočinjen zemeljski plin na kopnem v Žavljah, za utekočinjen zemeljski plin na morju, bodisi projekta plinske povezave Žavlje-Gradež, terminala v Tržiču ali pristanišča Trst. V Rim so že poslali protestno pismo, poleg pravnih poti pa bodo pri zastopanju stališč in varovanju interesov uporabili tudi diplomatske poti.

Tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni je ponovil, da so evropski dokumenti jasni v tem, da mora biti vse v soglasju s Slovenijo in zato se po njegovem mnenju vprašanje terminalov seli na polje politike.

Predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je prisotne seznanila, da so od ministrstva že zahtevali preklic soglasja.

Zofija Pavlin iz mednarodne organizacije Alpe Adria Green pa je pozvala slovensko vlado, naj izpodbija soglasje na italijanskem sodišču, v nasprotnem primeru bodo proti njej sprožili postopek na evropskem sodišču. Proti terminalom so se na javni tribuni oziroma s podpisom pod javni poziv izrekli tudi obalni poslanci Marko FerlugaMatej Tašner VatovecTomaž Gantar in Tilen Božič.

Nesreče plinski terminali:

Svetovalec koprskega župana Gašpar Gašpar Mišič je ob robu razprave dejal, da danes podpisan javni poziv pomeni, da je naša avtoriteta vnovič na preizkušnji, saj se potrjuje, da je “Ljubljana daleč od Obale, Rim je daleč od Trsta, tudi Bruselj je daleč od S. Jadrana. Danes smo veliko slišali o mejah, ampak meje so samo v glavah omejenih. Administrativne meje moramo obravnavati kot vezi, saj bomo lahko le tako ubranili to območje pred zajedalci, ki si tako želijo v to strnjeno, ozko grlo, v to gosto naseljeno območje vriniti še marsikaj drugega, kar tukaj sploh ne spada. Tukaj ni samo vprašanje gospodarstva ali razvoja, ključno je okoljsko in varnostno vprašanje. Vsak projekt, ki predstavlja varnostno tveganje, ne sme biti realiziran brez soglasja lokalne skupnosti. Danes ne sporočamo samo odločen ne temu terminalu, ampak sporočamo in pozivamo vse na to, da ravnamo odgovorno in da razmnišljamo o razvoju po pameti. Tudi župan Boris Popovič si želi, da se poenotenost nadaljuje in da nismo združeni in povezani le v stiski, ampak tudi pri ustvarjanju zdravega razvoja družbe”.

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.