»Ping-pong« s plinskim terminalom


»Ping-pong« s plinskim terminalom

Bruselj uvrstil Žavlje na investicijski seznam, kar velja tudi za daljnovod Okroglo-Videm

Območje pri Žavljah, kjer naj bi zgradili uplinjevalnik (KROMA)

Evropska komisija je danes objavila razpis za projekte za gradnjo vseevropske energetske infrastrukture v sklopu mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) v vrednosti 100 milijonov evrov. Na seznamu sta tudi daljnovod Okroglo-Videm ter italijanski plinski terminal v Severnem Jadranu ob dogovoru, da je lahko lokacija terminala določena le v soglasju s Slovenijo, ki nasprotuje gradnji terminala v Žavljah. Slovenski državni sekretar Klemen Grebenšek je o vprašanju terminala v Žavljah danes v Bruslju dejal, da je javno dejstvo, da je italijansko okoljsko ministrstvo izdalo soglasje zanj, kar je potreben, a ne zadosten korak k izvedbi projekta. Ob tem je spomnil, da mora dati soglasje tudi deželna vlada, ki pa ni ravno naklonjena takim projektom, kot je prav danes znova ponovila predsednica Debora Serracchiani. »Tržaški zaliv je velik. Dejstvo je, da za Slovenijo, kar se tiče oskrbe s plinom, terminal nekje v bližini ni avtomatično nekaj slabega. Če pa je to Tržaški zaliv in blizu slovenske meje, je pa to drugače,« je za Slovensko tiskovno agencijo še dejal Grebenšek.

VELIKA PREVARA - PL.TER.ŽAVLJE3

SPOROČILO ZA MEDIJE

Franc Bogovič: Nova Energetska unija kliče k meddržavnem načrtovanju energetskih politik in skupnih vlaganjih v večje energetske projekte – to velja tudi za plinski terminal v severnem Jadranu

 

Olga Franca

Olga Franca članica Upravnega Odbora AAG: Vlada RS naj se takoj odzove na namere italijanske strani pri postavitvi plinskega terminala v Žavljah v Tržaškem zalivu

 

Ljubljana, 5. marec 2015 – Evropski poslanec ter nekdanji slovenski kmetijski in okoljski minister Franc Bogovič (SLS/EPP) izraža presenečenje nad aktualno informacijo, da naj bi italijansko okoljsko ministrstvo po dveh letih mirovanja izdalo novo okoljevarstveno soglasje za gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, kot te dni poročajo slovenski mediji. »Slovenija nasprotuje postavitvi plinskega terminala na lokaciji v Žavljah, saj so okoljska in varnostna tveganja preprosto previsoka,« pove Bogovič, ki je še kot okoljski minister s tedanjim italijanskim ministrskim kolegom Corradom Clinijem tudi dosegel italijansko zamrznitev okoljevarstvenega postopka za žaveljski plinski terminal. Takrat sta Bogovič in Clini na zasedanju sveta okoljskih ministrov v Bruslju dosegla dogovor v povezavi s slovensko zahtevo, da se v okoljskem poročilu seštevajo učinki vseh treh načrtovanih projektov (plinski terminal v Žavljah, plinovod po morskem dnu in terminal na morju) in ne samo vplivi vsakega posameznega projekta. 

 

Slovenija ima sicer kot članica Evropske unije možnost sprožiti postopke proti Italiji, tudi pritožbo na Evropsko komisijo in vložiti tožbo na evropsko sodišče. “Vendar to ne rešuje problema, kajti vsi se zavedamo, kako ključnega pomena je zagotavljanje boljše oskrbe s plinom in izgradnja novega plinovodnega omrežja v severnem delu Jadrana za nadaljnji razvoj vseh treh držav: Italije, Slovenije in Hrvaške. Pri doseganju tega cilja pa morajo vse tri države upoštevati evropska načela, vso obstoječo okoljsko zakonodajo na ravni EU in sodelovanje držav članic v evropskem duhu tudi pri energetskih vprašanjih, ki jih predvideva delovanje bodoče Energetske Unije,” poudarja Bogovič, ki ocenjuje, da enostranske poteze katerekoli od držav zagotovo ne gredo v tej smeri.

 

»Najprej moramo vse tri države, ki mejimo na severni del Jadranskega morja, najti soglasje za primerno lokacijo plinskega terminala na tem območju. Potem se lahko v nadaljevanju pogovarjamo o realizaciji projekta, izgradnji pripadajočega plinovodnega omrežja ter morda tudi o skupnih vlaganjih, tudi s pomočjo “Junckerjevega” investicijskega sklada, ki ga je pripravila Evropska komisija,« še pravi Bogovič Kot primer resne alternative sedanjim italijanskim načrtom Bogovič navaja lokacijo ob naselju Omišalj na otoku Krk, ki je z okoljskega in varnostnega vidika precej bolj primerna za takšen projekt, kot kaže pa tudi družbeno bolj sprejemljiva in po številnih zagotovilih ji je naklonjena tudi Hrvaška. Preostali dve državi, Slovenija in Italija, pa bi se lahko povezali s tem plinovodom.

Ob tem Bogovič še navaja, da je v postopku obravnave v Evropskem parlamentu tudi EU strategija za Jadransko – Jonsko regijo, v katero sodijo tudi Slovenija, Hrvaška in Italija, in ki predvideva reševanje večjih energetskih vprašanj na osnovi skupnega dogovora ter zagotavljanje bolj odprtega trga energetskih virov, tako znotraj držav, ki so vključene v strategijo, kot tudi držav znotraj EU.

Koprska mestna svetnica (SLS) in članica predsedstva Alpe Adria Green doma v Istri Olga Franca zahteva, da se aktualna Vlada RS takoj ter jasno in glasno odzove in pri tem uporabi vse možne vzvode za protest nad namero italijanske vlade glede postavitve plinskega terminala na lokaciji Žavlje v Tržaškem zalivu. »Tržaški zaliv je že sam po sebi gromozanska ekološka bomba, to smo predstavnikom investitorja in lobijem že tisočkrat povedali, da ga ne damo,« pravi Franca in dodaja, da ljudje ne bodo dovolili, da se občutljivo morje v Tržaškem zalivu uničuje. Franca poudarja, da je ta najbolj severni del Jadranskega morja izjemnega pomena tudi za pristanišče, ribolov, prehrambeno industrijo, turizem …

»Sveto upamo, da nas premier dr. Miro Cerar ne bo izdal, da se bo v tem primeru odzval moralno in etično ter z dejanji na strani ljudi, posebej nas tu živečih Istrijanov. Našo skupno evropsko dediščino moramo varovati kot svoje lastno oko,« pravi Franca, ki podpira predlog evropskega poslanca Franca Bogoviča, da se rešitev za drugo lokacijo postavitve plinskega terminala poišče v dialogu vseh treh držav: Italije, Slovenije in Hrvaške.

Ministrstvo zaradi plinskih terminalov od Italije zahteva pojasnila

V Trstu prepričani, da hočejo s tem uničiti največje italijansko pristanišče, nasprotniki gradnje so ogorčeni.

 DELO: Boris Šuligoj, Koper, čet, 05.03.2015, 12:00

Italija »odmrznila« projekt plinskega terminala v Žavljah
Nenavadna odločitev Nasprotniki gradnje ogorčeni – V Trstu prepričani, da hočejo s tem uničiti največje italijansko pristanišče

Ljubljana, Trst – Novica, da je italijansko okoljsko ministrstvo izdalo novo mnenje, s katerim je »odmrznilo« projekt plinskega terminala v obmejnih Žavljah, je zbudilo val ogorčenja predvsem v Furlaniji – Julijski krajini, a tudi v Sloveniji. Z ministrstva za okolje in prostor so nam včeraj povedali, da so od Italije že zahtevali uradno informacijo in pojasnilo.

»Pričakujemo, da nas bo Italija formalno seznanila tako, kot določa 6. člen konvencije o čezmejnih vplivih na okolje. Na podlagi prejetega gradiva bomo opredelili nadaljnjo strategijo,« je ministrstvo zapisalo v odgovoru na naše vprašanje. Italijansko okoljsko ministrstvo je namreč leta 2012 za nedoločen čas zamrznilo projekt uplinjevalnika v Žavljah, zdaj pa je po dveh letih mirovanja izdalo novo okoljevarstveno soglasje.

Na slovenskem okoljskem ministrstvu so seznanjeni, da je italijansko ministrstvo končalo postopek interpretacije skladnosti tega projekta z nadrejenim urbanističnim načrtom za razvoj tržaškega pristanišča. Leta 2009 so namreč menili, da plinski terminal ni skladen s tem razvojnim načrtom. Zato so dali investitorju Gas Natural dve možnosti: da pripravi nov razvojni načrt pristanišča, ki bo upošteval terminal za plin, ali da poišče drugo lokacijo. Gas Natural ni izpolnil nobene, zato je bila Slovenija prepričana, da bo italijansko ministrstvo preklicalo okoljevarstveno soglasje. Namesto tega je posebna tehnična komisija ugotovila, da je projekt terminala skladen z novim razvojnim načrtom pristanišča, da torej plinski tankerji ne bi ovirali že tako zelo intenzivnega prometa v Tržaškem zalivu in da zato ostaja v veljavi soglasje iz leta 2009.

Začudenost na ministrstvu

»Začudeni smo nad nenavadno odločitvijo, ki je v nasprotju z zavezujočimi določbami TEN energetske prioritetne listine, potrjene na najvišji evropski ravni, kjer je zapisano, da bo lokacijo izbrala Italija v soglasju s Slovenijo,« so nam odgovorili z ministrstva za okolje. Začuden je tudi tržaški odvetnik Peter Močnik, ki je že leta 2011 v Rimu na pristojno sodišče vložil tožbo v imenu občin Dolina, Milje, Koper, okoljevarstvenih organizacij Alpe Adria Green, WWF in Legambinete ter države Slovenije proti takemu okoljevarstvenemu soglasju. Ker pa je prejšnji okoljski minister 13. aprila 2013 začasno zamrznil postopek izdaje soglasja za plinski terminal v Žavljah, je tudi Močnik začasno umaknil tožbo, ki jo bo moral zdaj ponovno vložiti in dopolniti z novimi dejstvi. Zato hoče v najkrajšem možnem času pridobiti uradna pojasnila, ki jih je italijansko ministrstvo že poslalo upravam posameznih občin.

»Urbanistični načrt tržaškega pristanišča nikjer ne omenja možnosti plinskega terminala. Vodstvo pristaniške uprave odločno opozarja, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah in da bi jim terminal povzročil hude težave pri poslovanju. Ne samo tržaškemu, ampak tudi koprskemu pristanišču. Ko pripluje tanker s plinom, se mora delo v pristanišču v krogu dveh navtičnih milj za vsaj šest ur ustaviti,« pravi Močnik. Tržaško pristanišče je zaradi pretovora nafte (več kot 40 milijonov ton na leto) največje v Italiji. S plinskim terminalom bi bila po njegovih besedah prizadeta preskrba srednjeevropskih držav z nafto. »Poleg tega gre še za okoljske vplive, povečano možnost terorističnih napadov in domino učinka, saj je v bližini načrtovanega uplinjevalnika veliko drugih nevarnih obratov in postrojenj.« Sicer pa Italija po Močnikovem mnenju ne potrebuje več uplinjevalnikov za lastno preskrbo: »Tega bi gradili izključno za izvoz.« Tržaški odvetnik ve, da ima italijanska vlada zadnjo besedo in se lahko za terminal odloči tudi brez soglasja Furlanije – Julijske krajine. Zdaj čakajo na mnenje ministrice za gospodarski razvoj Federice Guidi, ki zastopa interese terminalu naklonjenih industrialcev. Zato meni, da zdaj ni več kaj čakati s tožbo. Sam bi jo ponovno vložil že čez teden in zahteval poseg sodišča.

Polmilijardna naložba nujna

Zagovorniki in pobudniki ponovne oživitve terminala se sklicujejo na omejitve z dobavami ruskega plina zaradi ukrajinske krize in menijo, da je takšna naložba, težka pol milijarde evrov, ki bi na leto zagotovila osem milijard kubičnih metrov tekočega zemeljskega plina, nujna. A v Trstu so prepričani, da gre le za interes ozkega kroga privatnega kapitala, ki bo še najbolj škodil razvoju pristanišča, zato se s to odločitvijo zlepa ne nameravajo sprijazniti.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.