Hidravlično iztiskanje plina in stiskanje okolja v glavi Slovenije


Kristina Božič – Dnevnik

28. marec 2015  28. marec 2015 12:05

Sredi marca je organizacija Združenih narodov, zadolžena za pogajanja o ukrepih proti podnebnim spremembam (UNFCCC), podprla pozive nevladnih organizacij in okoljevarstvenikov k deinvestiranju iz vseh podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo fosilnih goriv: premoga, nafte ali zemeljskega plina. >Doba, ko je veljalo, kuri, kar hočeš, kadar hočeš, se ne more nadaljevati,< so razložili svojo odločitev. Pozivu k umiku investicij iz fosilne industrije in k podpori virov obnovljive energije se je pridružil šef ZN, Ban Ki Moon.

  • Igor Kulčar: To je tak škandal kot slovenska bančna luknja.
  • Tibor Hebar, predsednik občinske uprave: Koncesnina je nizka, občina si z njo ne more veliko pomagati.
  • Beverley Landricombe: Na šoli smo se odločili, da napišemo odprto pismo. Odgovor smo prejeli le od enega, morda dveh županov.
  • Melita Toth: Na konkretna vprašanja nikoli nismo dobili jasnih odgovorov.
      Dan kasneje se je kampanji za deinvestiranje iz fosilnih goriv aktivno pridružil tudi britanski časopis

Guardian

      . V Sloveniji pa kot bi živeli na drugem planetu: brezglavo in brez jasne orientacije stopicljamo vse globlje v močvirje fosilnih energetskih virov. Država, po slaboumni izgradnji TEŠ6, sedaj pasivno podpira frakturiranje (fracking) v Prekmurju. V naši južni sosedi pa razmišljajo o preoblikovanju jadranske obale v naftni bazen.

Petišovsko polje se razpre proti meji s Hrvaško takoj za mestom Lendava. Cesta se vije ob robu, na levi strani so ob cesti nanizane hiše, ki se združijo v zaselke. Na desni makadamska cesta zavije med polja. Nagnjena tabla oznanja, da prostor uporablja Ascent. Na koncu makadama za zapornico se za oranžno plastično ograjo pokaže velika rdeča kletka. Visoka za tri ljudi stoji nad velikim zelenim ventilom, ki gleda iz tal. Iz visoke, suhe trave ob plastični ograji se splaši srna in se požene čez sosednja polja. Na drugi strani vrtine je za kupi zemlje odlagalni bazen odpadne vode. Nanj pokaže Melita Toth. Njena hiša stoji slab kilometer stran, ob glavni cesti. >Tu so jeseni leta 2010 začeli s frakturiranjem, da bi preverili, koliko zemeljskega plina lahko izčrpajo,< se spomni. Čez noč je na poljih zrasel visok stolp, hrup zaradi vrtanja je ljudi budil tudi ponoči, smrdelo je, v zraku je bil fin prah, območje pa so osvetljevali močni reflektorji. Poizvedovanja so najprej prinesla bled odgovor, da gre samo za vzdrževalna dela. Tudi prijava inšpekciji zaradi hrupa razen neuspešnega poskusa s protihrupno ograjo ni prinesla ničesar, odkima arhitektka in umetnica. Na sprehodih s psom, pravi, je v tistem času opazila nadpovprečno veliko mrtvih ptic.

>Lahko, da so pile vodo v nezaščitenih bazenih z odpadno vodo,< razloži Mihael Kasaš v kulturnem domu v Lendavi. Njegova kmetija, na kateri se ukvarja tudi z ekološko pridelavo, je od vrtine oddaljena dobre tri kilometre. Ljudje so se začeli povezovati in zastavljati vprašanja, kaj se dogaja. Madžarska skupnost je organizirala obisk geologa iz Budimpešte, ki je razložil, kaj je frakturiranje. Oblikovala se je Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Prekmurju.

Dve vrtini, ki sta bili frakturirani in sta pokazali presenetljivo obetavne količine nekonvencionalnega plina, sta od tedaj v mirovanju, lani pa je bila vložena zahteva za dovoljenje, da se nadgradi plinsko postajo v Petišovcih, prek katere naj bi šel izčrpani plin.

>Tedaj so nam rekli, naj pripravimo seznam vprašanj,< pripoveduje Melita Toth. A na konkretna vprašanja, kaj so naredili z odpadno vodo in katere kemikalije so primešali vodi, ki so jo črpali v zemljo, niso nikoli dobili jasnih in konkretnih odgovorov. >Ljudi je bilo strah, mnogi niso vedeli, kaj je frakturiranje,< opisuje situacijo pred leti. >Danes je drugače. Ljudem je dovolj kapitalističnega izkoriščanja, mnogi so bolje obveščeni in prepoznajo kontradiktornosti v izjavah pristojnih.<

Frakturiranje ali hidravlično drobljenje je metoda za pridobivanje nekonvencionalnih fosilnih goriv, pri čemer je nekonvencionalnost le v tem, da gre za nafto in zemeljski plin, ki ju še pred desetletji energetska podjetja niso znala iztisniti iz zemlje. S frakturiranjem so začeli v Ameriki in metodo stalno nadgrajujejo. Raziskave o njegovih posledicah govorijo o možnosti potresnih sunkov med frakturiranjem ali kasneje, ko se kamenine sesedajo, o nevarnosti onesnaženja podtalnice, o uhajanju plina v ozračje, o povečani obolelosti lokalnega prebivalstva in povečani prometni obremenjenosti okolja. V globinah in znotraj plasti kamenin, ki so prej ostajale nedotaknjene, se s črpanjem vodne mešanice v zemljo pod visokim tlakom te kamenine razbija in išče >žepe< plina, ki se ga sprosti in nato skozi vrtino pride na zemeljsko površje.

Slovensko Prekmurje je na severozahodnem robu panonsko-transilvanskega bazena. Kamenine, ki se jih razbija, so peščenjaki, podobno kot na severovzhodu Nizozemske, kjer je bilo leta 1959 odkrito groningensko plinsko polje, največje v Evropi. Babette Ubink van der Spek že desetletja opazuje, kako frakturiranje po tihem uničuje okolico in ima škodljive posledice na okolje, prebivalce in ptice. >In to poleg potresnih sunkov, ki so odvisni od geoloških značilnosti območja, in problema z odpadno vodo. Proti temu se poskušamo boriti, čeprav evropska zakonodaja ni primerna in omogoča, da se frakturiranje nadaljuje navkljub uradno razglašenemu moratoriju na Nizozemskem,< je za Objektiv razložila slikarka, ki je med študijem nekaj časa živela v ameriški zvezni državi Novi Mehiki, kjer se je prvič soočila s posledicami, ki jih je frakturiranje pustilo na okolju in za tam živeče ljudi.

Vezanje jezikov in lomljenje izrazov

Evropska priporočila, ki so bila sprejeta januarja lani, uvajajo definicijo frakturiranja. O njej na specializiranem blogu Desmog ugotavljajo, da je jasno politična, da odslikava interese fosilne industrije in nima zveze z znanostjo. EU govori o hidravličnem drobljenju velikega obsega, ki zahteva, da se v zemljo enkratno vbrizga vsaj 1000 kubičnih metrov vodne mešanice ali da je med celotnim frakturiranjem vbrizgane vodne mešanice več kot 10 tisoč kubičnih metrov. A Britanska Royal Society definira frakturiranje širše in splošno kot >metodo, ki poveča pritok nafte ali plina iz kamenine s tem, da se vbrizga tekočina pod visokim tlakom v vrtino, kar povzroči, da se razpoke odprejo in poveča prepustnost<. Očitki zaradi potratne porabe vode, ki je del ostane pod zemljo, le del pa je izčrpan, pa trenutno tudi poganjajo raziskave, kako med frakturiranjem čim bolj zmanjšati količine vode.

Slovenija je julija lani sprejela uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Uredba, ki postavlja tudi nove pogoje za prihodnja črpanja ali raziskovanja plinskih rezerv, evropske pogoje nekoliko zaostri, saj postavlja mejo v celotnem postopku lomljenja že na 7500 kubičnih metrov vbrizgane vode na vrtino. V teh primerih ali takrat, ko količina izčrpanega plina preseže pol milijona kubičnih metrov dnevno, je nujno pridobiti predhodno presojo Agencije za okolje. V vseh drugih primerih je presoja potrebna le, če se v predhodnem postopku ugotovi, da bi črpanje lahko imelo pomembne vplive na okolje.

Na ministrstvu za infrastrukturo so razložili, da četudi se je za hidravlično drobljenje zahtevalo izdajo tehničnega soglasja, do tega na Petišovskem polju nikoli ni prišlo. Na naša nadaljnja poizvedovanja, kaj se je torej dogajalo na vrtinah Pg10 in Pg11A, za kateri investitor in koncesionar pravita, da sta bili frakturirani, nismo dobili odgovora. Slovenski organi pa EU pojasnjujejo, da je bilo pri petišovskih vrtinah za namene raziskovanja plinskih rezerv uporabljenih 656 oziroma 674 kubičnih metrov vode, da so nadaljnje aktivnosti na vrtinah v mirovanju in da gre torej v Sloveniji za hidravlično frakturiranje, ki ne spada pod evropska priporočila. Z rudarske inšpekcije so pojasnili, da so leta 2010 uvedli inšpekcijski nadzor po prejemu prijave o začetku del, ugotovili, da se vrtini izdeluje na podlagi potrjenega rudarskega projekta, kar je pomenilo, da se je >izvedla hidravlična stimulacija oziroma mehansko lomljenje kamenin<.

Ljudje proti kapitalu in lobijem

A le manjši obseg metode, ki sama po sebi prinaša tveganja, tveganj še ne izključi. Dr. Luka Omladič, asistent na ljubljanski filozofski fakulteti in okoljski aktivist, spremlja dogajanje v Petišovcih od samega začetka: >Dejstvo je, da gre v Petišovcih za črpanje plina, ki ga po starih, konvencionalnih metodah ni bilo mogoče izkoristiti. Nova tehnologija to omogoča, a prinaša tudi nova okoljska tveganja, ki jih je treba upoštevati.< Prepričan je, da se tokrat vzorno prepletata dve jasni nujnosti: boj proti podnebnim spremembam, ki zahteva dekarbonizacijo, torej čimprejšnji prehod od fosilnih goriv k obnovljivim virom in večjo energetsko učinkovitost, ter boj za ohranitev kakovostnega naravnega okolja za življenja ljudi v tem trenutku. >Jasno bi moralo biti, da je, če pride do konflikta med svobodno gospodarsko pobudo in demokratično pravico ljudi, da odločajo, v kakšnem okolju bodo živeli, treba dati prednost pravici prebivalcev.< Opozarja, da je dekarbonizacija tudi v mainstream ekonomskih analizah danes prepoznana kot bistveni dejavnik prihodnjega gospodarskega razvoja in uspeha. Opozori na novi zakon v rudarstvu, ki vključuje prepoved raziskovanja in črpanja nafte in plina v slovenskem delu Jadranskega morja. >Zakaj na eni strani ta prepoved, na drugi strani pa se zdi politiki neproblematično širjenje črpanja plina v Prekmurju?< Prepričan je, da je treba govoriti tudi o okoljski pravičnosti. >Lendavska regija je gospodarsko šibka, brezposelnost je visoka, odrinjena je od centra in ni dobro zastopana. Ve se, da je na takih območjih veliko lažje uspeti z idejami okoljsko škodljivih projektov.<

Frakturiranje se je vedno zdelo daleč, na drugi strani Atlantika ali vsaj na drugi strani Rokavskega preliva. A kar naenkrat je pred domačimi vrati. V Domžalah je dolgoletni okoljski aktivist in naravovarstvenik Anton Komat poudaril pomen solidarnosti. >Pomemben nauk te zgodbe za vse nas je, da se lahko karkoli zgodi komurkoli kjerkoli v Sloveniji. V prvi vrsti gre za način. Če se danes okoli Petišovcev dogajajo stvari brez sodelovanja javnosti, če se širijo napačne ali zavajajoče in nepopolne informacije, se nam lahko zelo podobno zgodi kjerkoli v Sloveniji. To smo videli v Trbovljah v primeru Lafargea, v Celju glede Cinkarne, pri TEŠ6.< Prepričan je, da je v teh trenutkih najpomembnejše sodelovanje in povezovanje ne le znotraj države, ampak tudi preko nacionalnih mej. Teh okoljske posledice uporabe fosilnih goriv tako in tako ne upoštevajo. >Sodelovanje in upoštevanje dolgoročnih interesov ljudi, ne pa kratkoročnih interesov profita niti podrejanje vsega, vključno z okoljem, kapitalu, je naša najpomembnejša naloga.<

Vojko Bernard vodi jeseniški mednarodni okoljski center Alpe Adria Green. V primeru Petišovcev so si izborili mesto stranskega udeleženca v trenutnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Gre za vlogo iz lanskega junija za dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega – za nadgrajeno petišovsko plinsko postajo oziroma rafinerijo plina, v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija nafte. >Dolgotrajen, vztrajen boj nam je zdaj že v krvi,< opisuje sodelovanje med okoljevarstveniki na skrajnih severnih koncih države in njihovo izkušnjo v boju proti plinskim terminalom v Žavljah. >Najprej nas je bilo pet, na koncu je z nami protestirala celotna regija. Vemo, da bo prihajalo do poskusov zavajanja tako javnosti, države kot občine in da bodo pritiski na odločevalce in pristojne institucije vse močnejši. Nenazadnje gre za močno industrijo in močan finančni lobi.<

Položaj stranskega udeleženca v postopku pred ARSO je uspelo pridobiti tudi Slovenskemu E-forumu. Njegov predsednik Gorazd Marinček opozarja, da je ena od vrtin izvrtana na kmetijskem zemljišču, ki ga je država predala v najem Skladu kmetijskih zemljišč Lendava. >Nemogoče je, da je bilo to zemljišče namenjeno črpanju plina, če gre za kmetijsko zemljišče,< ogorčeno razlaga, da ni jasno, ali bi vrtina tam sploh smela biti. Prepričan je, da zakonodaja ne ureja primerno garancij in odgovornosti, če bi prišlo do nesreče, niti kako ravnati z odpadnimi vodami. Opozarja, da se tudi obstoječa zakonodaja namenoma bere tako, da se jo obide. >Gre za še en primer tega, kako nam ugrabljajo državo.<

Pozabljena lokalna skupnost

Kako se je zgodilo, da je širša regija v tako kratkem času postala območje za energetsko izkoriščanje? Zgodbe o prekletstvu naravnih virov, nafte, dragocenih kamnin ali plina se je povezovalo s šibkimi državami svetovne periferije. Sedaj je to realnost celotnega balkanskega prostora. Tak razvoj dogodkov Tomislava Tkalca, vodjo programa Energija pri društvu Fokus, ne preseneča. >Plinsko in naftno izkoriščanje, ideje in usmeritve vodilnih politikov in odločevalcev po celotnem Balkanu in tudi pri nas, da bi postali izvozniki velikih količin električne energije, niso nič novega. To je zgodba o uspehu, ki jim jo industrija uspe prodati, a to je politično razmišljanje na ravni nerazvitih držav.< Konflikt z Rusijo je naredil le še bolj očitno shizofreno razcepljenost načelne zavezanosti in praznega govora o trajnostnem razvoju na eni strani ter konkretnih ravnanj držav na drugi. >Argument, da frakturiranje v Sloveniji ne more biti nevarno, ker naj bi šlo za manjše polje in manjši obseg, ne zdrži. Vplivi bodo morda manjši, a bodo. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je smiselno imeti domačo proizvodnjo, če bo šlo tri četrtine dobička v tujino? Tveganja, ki jih to prinaša, pa bodo nosili le ljudje v Lendavi in tamkajšnje okolje,< opozarja Tomislav Tkalec.

Angleški investitor v projekt, Ascent Resources, katerega podružnica Ascent Slovenia Limited ima sedež na britanskih Deviških otokih, pisarno pa tudi v Lendavi, je že poročal, da je med poskusnim vrtanjem v vrtini ostal del vrtalne cevi. Z rudarske inšpekcije so sporočili, da so bili o tem obveščeni, dobili poročilo in da se je >k reševanju situacije pristopilo z običajnimi postopki<.

>Vse tehnologije na področju rabe energije so plod političnih odločitev in subvencij. To velja za jedrsko energijo, za premog in enako bo z obnovljivimi viri energije – če se jih ne bo podprlo, jih ne bo,< opozarja Tomislav Tkalec na nerazumno usmerjanje v zemeljski plin v regiji, kjer bi lahko in deloma že koristijo geotermalno energijo, ki je trajnostna in okolju ter podnebju prijaznejša.

Ascent Resources je upravičen do 75 odstotkov prihodkov iz črpanja plina na Petišovskem polju. Ostala četrtina bo namenjena Geoenergu, podjetju, katerega lastnika sta v enakih deležih Petrol in Nafta Lendava. Država in občina si od podeljene koncesije razdelita fiksni znesek in nato še dodatek glede na izčrpano količino plina in nafte. Z ministrstva za infrastrukturo so nam sporočili, da je Geoenergo leta 2011 plačal 37.551 evrov koncesnine, leto kasneje 53.458 evrov in predlani 57.327 evrov. Polovica vsakega od teh zneskov je šla občini Lendava, kjer pa mag. Tibor Hebar, predsednik občinske uprave, pravi, da je koncesnina zelo nizka in da si občina s temi zneski ne more kaj dosti pomagati. Tudi če bi se izpolnile napovedi investitorja, ki projekt ocenjuje na vrednost okoli 4 milijarde evrov, bi koncesnina po nekaterih izračunih znašala manj kot 300.000 evrov.

V sejni sobi občine je razstavljena maketa novega razglednega stolpa, ki se ga gradi in bo imel razgled v vse tri sosednje države ter naj bi okrepil turistično ponudbo občine. Tibor Hebar razlaga, da je trenutno 600 objektov v občini, ki se ogrevajo s termalno energijo iz ene vrtine. Po nekaterih izračunih, ki niti ne upoštevajo okoljskih in družbenih stroškov, naj bi bila geotermalna energija celo cenejša od zemeljskega plina, a bi bile za razširitev omrežja in zmogljivosti potrebne nadaljnje investicije. >Občina se želi razvijati predvsem v smer turizma in ekološkega kmetijstva. A potrebujemo tudi vsaj nekaj industrije, ki pa ne sme onesnaževati okolja. Razvijati želimo družinske, ekološke kmetije, turizem in obrtništvo,< opisuje razvojne prioritete. Prizna, da lokalna skupnost od potencialnega črpanja plina nima in ne bo imela veliko. A hkrati trdi, da veliko ne morejo narediti. >Država je koncesijo podelila do leta 2022. Občina pa ne more sprejeti ureditve, ki bi bila strožja od državne.< Zatrjuje, da jih ni strah tožbe, če bi se odločili, da sami sprejmejo moratorij na črpanje plina, kot je na zadnji občinski seji predlagala lokalna civilna iniciativa proti frackingu. >Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi občina uveljavila pravnoformalno strožjo ureditev od državne. Kdo bi nosil odgovornost za škodo, ki bi bila s tem povzročena? Tudi zaradi teh vprašanj smo na zadnji seji občinskega sveta sklenili, da zaprosimo za pravno mnenje o posledicah morebitnih občinskih sklepov, ki bi želeli zaustaviti koriščenje plina.<

Med plinsko luknjo in boljšim življenjem

Igor Kulčar stoji med plinsko postajo in obvoznico. Blizu plinske postaje, o nadgradnji katere trenutno teče postopek pred ARSO, je še druga vrtina, na kateri se je izvajalo frakturiranje. Učitelja na osnovni šoli podobno kot druge sogovornike skrbi sedež investitorja v davčni oazi – kdo bi odgovarjal v primeru nesreče? Tudi s Finančne uprave Slovenije so nam potrdili, da med Slovenijo in Deviškimi otoki ne obstaja noben sporazum o izmenjavi podatkov niti ni sporazuma na podlagi mednarodne pogodbe o izogibu dvojnega obdavčevanja dohodka.

Napovedi investitorja Ascent Slovenia Limited govorijo o količini plina za desetletno slovensko potrošnjo plina ali desetino letne porabe. >Dejansko gre tu za količino denarja in škandal, ki sta primerljiva s slovensko bančno luknjo,< zmaje z glavo Igor Kulčar. >A kot da tega nihče noče opaziti in ukrepati.<

>Veste, sem smo se preselili, da bi otrokoma zagotovili zdravo okolje za odraščanje in kakovostno življenje,< razloži Beverley Landricombe, ki se je z družino v Lendavo preselila iz Anglije. Že šest let uči angleščino na ljutomerski gimnaziji. Za frakturiranje v Prekmurju je izvedela po naključju, ko ji je na srečanju angleških priseljencev v Slovenijo angleški ambasador omenil, da bo v Prekmurju prav angleško podjetje sodelovalo pri frakturiranju. >Tedaj nisem vedela veliko o tem, vedela pa sem, da tisoči po svetu tem postopkom nasprotujejo,< se spominja mati dveh otrok. Po pregledu virov jo je postalo groza. Še bolj zoprno se je počutila, ko je opazila, da redko kdo v njeni okolici sploh ve, da se frakturiranje dogaja v Lendavi in kaj to pomeni. >Na šoli smo se odločili, da to tematiko v okviru ur angleščine predstavimo tudi učencem, in pred poletjem 2012, ko imamo vsakoletni kulturni maraton, smo se s sodelavci in dijaki odločili, da skupaj napišemo odprto pismo in ga pošljemo desetim ali enajstim županom in tedanjemu evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku,< se spominja Beverley Landricombe. >Odgovor smo dobili od župana Ljutomera in morda še od enega župana. Nič več. To je bilo precejšnje razočaranje.< Vesela je bila, da se je spontanega protestnega shoda proti frakturiranju v Petišovcih pred slabim mesecem udeležilo več deset ljudi. >Strah me je, da ljudje tu pogostokrat slepo zaupajo oblastem. Hkrati obstaja zgodovina Nafte Lendava in občutek, da se to tako in tako dogaja že desetletja. A vendar so postopki sedaj drugačni in hkrati vemo več o škodljivosti in nevarnostih.<

Gledališki režiser in igralec Rajko Stupar pravi, da prav netransparentnost postopkov in zavajanja krepijo skrbi. >Poleg tega vidimo, da odgovorni ne ravnajo s primerno skrbnostjo. Državni aparat, ki bi moral skrbeti in delati za ljudi, za naravo, za nas, prebivalce, v resnici deluje popolnoma mimo interesov ljudi,< opozarja kulturnik, ki mimogrede poseže po citatih največjih slovenskih pesnikov, da še dodatno poudari svojo misel. Spoštovanje kulture, ljudi in narave so zanj eno.

Na dan Zemlje, 22. aprila, se bodo v Petišovcih ponovno zbrali vsi, ki v tem prepoznajo tudi svoj boj. V vse glasnejši zahtevi, da je fosilna goriva treba pustiti pod zemljo, vidijo edino sprejemljivo prihodnost.

Mešanica za frakturiranje

Geoenergo je pri Geološkem zavodu Slovenije naročil okoljsko oceno glede hidravličnega lomljenja na Murski depresiji, ki pa ni javno prosto dostopna. Vanjo naj bi bili po besedah dr. Miloša Markiča z Geološkega zavoda vključeni tudi opisni varnostni listi kemikalij, ki se jih uporablja v vodni mešanici pri frakturiranju. Ko smo za te liste zaprosili Geoenergo, so nam sporočili, da so vodi dodane drobne granule peska ali keramike, emulgatorji, ki vzdržujejo ustrezno porazdelitev delcev v vodi, snovi za spremembo površinske napetosti, ki vplivajo na omočljivost, sol, ki poveča specifično težo vode in s tem gravitacijsko silo, ter snovi za zaščito opreme. Ti dodatki naj bi skupaj predstavljali 0,49 odstotka vodne mešanice.

Frakturiranje v parlamentu

Poslanec madžarske skupnosti László Göncz pravi, da je v preteklih letih in tudi letos postavil o frakturiranju v Petišovcih že vsaj štiri poslanska vprašanja. Meni, da bi bilo treba možnost predvidenega črpanja plina temeljito preučiti, predvsem z vidika morebitnih negativnih vplivov na okolje in prebivalstvo v specifičnih prekmurskih okoliščinah. Pri tem poziva k strokovnosti in dodaja, da bi bilo treba uradnim slovenskim strokovnim službam zaupati. Poudarja pa, da bi črpanje plina imelo >velik prispevek h gospodarskemu okrevanju sicer ekonomsko-socialno izredno podhranjene regije<.

Prav gospodarski pomen poudarja tudi poslanec iz lendavske regije Franci Laj (SMC). Doda, da bi nova vlaganja v industrijo lahko dejansko povečala varnost okolja, saj gre za nove in posodobljene tehnologije. Obljublja, da bo sprožil vprašanje spremembe ureditve koncesnine, saj je ta sedaj prenizka – a priznava, da pogojev sedanje koncesije do leta 2022, ko ta poteče, ne bo mogoče spreminjati.

Franc Trček (ZL), čigar pobuda za plenarno razpravo o frakturiranju je bila v začetku marca zavrnjena, zagotavlja, da bo še naprej uporabljal >vse legalne in legitimne obstoječe parlamentarne in izvenparlamentarne možnosti za preprečitev frakturiranja<. Kot pomembno izpostavlja čezmejno povezovanje prebivalcev in širjenje vedenja o frakturiranju v Petišovcih tudi v Avstriji in na Hrvaškem. >Ker obstajajo geološke raziskave in vedenje o izkoriščanju geotermalnega potenciala v Murski depresiji in je geotermalna energija med najbolj čistimi, obnovljivimi ter učinkovitimi viri energije, bi predlagal, da se koncesionar namesto frakturiranja usmeri v pridobivanje geotermalne energije, ki bo lahko ponudila tako nova delovna mesta kot tudi cenejšo energetsko samooskrbo regije.<

 

Udeleženci javne tribune o nameravani izgradnji plinskega terminala podpisali poziv, ki je bil poslan predsedniku vlade RS


Predstavniki Mednarodne organizacije Alpe Adria Green, v katero so včlanjene civilne iniciative od Italije do Makedonije, smo se 24.03.2015 v Kopru udeležili udeležili javne tribune na temo ponovne aktualizacije izgradnje plinskega terminala v Žavljah. Na tej tribuni je podpisan s strani udeležencev tudi poziv, ki je bil s strani MOK poslan 26.03.2015:

–      predsedniku vlade RS dr. Miru Cerarju,

v vednost:

–      predsedniku RS gospodu Borutu Pahorju,

–      evropski komisarki gospe Violeti Bulc,

–      slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu,

–      na Ministrstvo za okolje in prostor,

–      na Ministrstvo za zunanje zadeve.

page0001

page0002

page0003

page0004

page0005

V AAG še vedno nasprotujemo izgradnji uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu zaradi, s strokovnimi raziskavami, potrjenih kvarnih vplivov na okolje. Poudarili bi:

  • dvig živega srebra z morskega dna
  •  negativne vplive na gospodarske dejavnosti, delovanje in razvoj pristanišč in turizma
  • najnovejše seizmološke raziskave, so pokazale, da bi uplinjevalnik stal na potresnem območju
  • nepotrebnosti gradnje, saj kapacitete že zgrajenih terminalov v Italiji niso v celoti izkoriščene (npr.Porto Viro…)

Investitor je v priloženi dokumentaciji predstavil ponarejene podatke in kljub temu, da je policija to ugotovila in smo zaradi tega vložili postopek na upravnem sodišču v Italiji,  je  italijansko okoljsko ministrstvo vseeno izdalo soglasje.

Sedaj investitor potrebuje samo še soglasje gospodarskega ministrstva, zato pozivamo slovensko vlado, da izpodbija soglasje na italijanskem sodišču, in s tem upošteva direktive Evropske unije. Če tega ne bo naredila, bomo v Alpe Adria Green, proti njej sprožili postopek  na evropskem sodišču

Kronika o projektu AAG – “PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE NE HVALA OD 2006 DO 2015” – ARHIV SLOVENSKO-MORJE.NET


 PROJEKT SMO FINANČNO IN Z PROSTOVOLJNIM DELOM PODPRLI OD 2007 LETA DALJE, ČLANI ALPE ADRIA GREEN, SAJ KLJUB NEŠTETIM NAŠIM PROŠNJAM ZA FINANČNO PODPORO, KI SMO JIH POSLALI NAŠI DRŽAVI NISMO DOBILI NIČESAR!

BREZ USPEHA SMO SE PRIJAVLJALI TUDI NA MEDNARODNE RAZPISE, KJER SO DOBILI SAMO VLJUDNOSTNE NEGATIVNE ODGOVORE .

“NAJBOLJŠI” ODGOVOR, ZAKAJ NAŠI PROJEKTI  NA TEMO PLINSKEGA TERMINALA NISMO BILI IZBRANI, SMO DOBILI IZ NORVEŠKEGA SKLADA, KJER SO ZAPISALI, DA PROJEKT:

“PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE NE HVALA” –  NI INOVATIVEN IN DA NIMA ZAGOTOVLJENE TRAJNOSTI!

VERJETNO SO BILI ŽE VNAPREJ OBVEŠČENI, KAJ SE BO ZGODILO V LETU 2015 NA TEM PODROČJU!

Plinski terminal v Žavljah: SLOVENSKA VLADA NAJ BI REKLA ZADNJO BESEDO! 16.03.2015
Bo v Tržaškem zalivu vendarle stal plinski terminal? 03.03.2015
ŠE VEDNO TVEGAMO Z POSTAVITVIJO PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH! 28.02.2014
Na obzorju preklic dovoljenja za gradnjo terminala v Žavljah 22.10.2013
Uplinjevalnik zemeljskega plina v severnem Jadranu… kako naprej? 18.10.2013
Plinskega terminala v Žavljah ni na listi prednostnih energetskih projektov 14.10.2013
Sporočilo za javnost – Minister Gantar naj odide 26.09.2013
Zbriši        AAG pozdravlja odločitev Vlade RS za odločen ne energetski listi zaradi uvrstitve plinskega terminala Žavlje na njo! 24.07.2013
Plinski terminal: vlada bo glasovala proti! 22.07.2013
Poziv vladi, naj prepreči okoljsko katastrofo 22.07.2013
Javno pismo predsednici Vlade RS za preprečitev gradnje plinskih terminalov 21.07.2013
O pritožbi prihodnje leto 20.03.2013
DO PRIŽIGA ZELENE LUČI ZA PRIČETEK GRADNJE PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH LE ŠE EN KORAK! 19.07.2013
NE plinskemu terminalu v Žavljah 10.07.2013
Peticija proti potrditvi umestitve projekta plinski terminali Žavlje 26.06.2013
Luka Koper podpisala peticijo AAG 19.06.2013
Peticija proti plinskim terminalom Žavlje 18.06.2013
V Alpe Adria Green nasprotuje potrditvi umestitve projekta Plinski terminali Žavlje na evropsko listo prioritet skupnega pomena (PCI) 14.06.2013
Tržaški protest proti terminalu 10.06.2013
Plinski terminal v Žavljah še korak bližje gradnji 05.04.2013
Opozarjamo – nismo pozabili – Sporočilo za javnost 30.03.2013
V Italiji lobirajo za postavitev plinskega terminala v Žavljah 26.03.2013
EU komisija pričela obravnavati pritožbo AAG v zvezi z odpadki iz Kampanje – Italija 30.01.2013
Plinski terminali predmet vroče debate v evropskem parlamentu 25.01.2013
 O gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu  22.01.2013
Obravnava peticije 1472/2009 – 960/2011 na odboru za peticije EU 19.01.2013
AAG o plinskih terminalih na novinarski konferenci v Ljubljani 28.12.2012
Bo nafta ustavila terminal v Žavljah? – Primorske Novice 11.12.2012
 Morske toplotne črpalke proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu 10.12.2012
Župani odločno proti plinskim terminalom 04.12.2012
Javni poziv slovenski vladi 29.11.2012
Slovenija in Koper – GOTOF SI 29.11.2012
Danes v Trstu protest proti uplinjevalniku 28.11.2012
 Terminal Žavlje s prehitevanjem po desni dobil žegen  26.11.2012
Ob ministrskemu srečanju Italija – Slovenija 18.10.2012
Enotno dovoljenje za gradnjo in obratovanje plinskega terminala V tržaškem zalivu 05.09.2012
Izjava za javnost – Plinski terminal v Žavljah bo je izjavil Corrado Passera 25.07.2012
Plinski terminal v Žavljah bo 23.07.2012
O plinskem terminalu v Trstu 14.07.2012
Bogovič: Prihaja čas za celovito strategijo za severni Jadran 20.03.2012
 Ob prvem sestanku za okoljsko dovoljenje plinskega terminala v Žavljah bo 14. marca  11.03.2012
Aurelio Juri: “Le ena od idej, ki prerašča v grožnjo” 05.03.2012
Izjava za javnost – Obravnavali peticije AAG 23.11.2011
Izjava za javnost – V Bruslju bodo obravnavali peticijo o plinskih terminalih    16.11.2011
Sredstva v podporo okoljevarnostniku ROBERTU GIURASTANTEJU 15.11.2011
Komisija določila nove varnostne standarde za naftne in plinske dejavnosti na morju 30.10.2011
Jedrsko tržaško pristanišče 26.10.2011
 Barcolana
Odbor za peticije pri EU parlametu bo obravnaval peticijo AAG 25.10.2011
AAG poziva jadralce naj se ne udeležijo Barcolane 06.10.2011
Zahteva za umik blokade iz naših pritožb v zvezi z »Plinskimi terminali v Tržaškem zalivu«! 23.08.2011
Cena bo morda 160.000 mrtvih 08.08.2011
JAVNI POZIV VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE 23.07.2011
NOVA PRISTANIŠKA IN OKOLJSKA GROŽNJA PLINSKIH TERMINALOV ZA TRST IN KOPER 22.07.2011
Zares napoti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu 21.06.2011
Hitra proga, ki bi uničila KRAS ne sme biti zgrajena 22.01.2011
ALPE ADRIA GREEN pisala Potočniku 17.12.2010
NOVA PRITOŽBA AAG v zvezi z plinskim terminalom Žavlje 14.12.2010
Alpe Adria Green nasprotuje projektu gradnje hitre železnice, od Trsta do Divače 13.12.2010
Študija: Delovanje plinskega terminala bi steriliziralo Miljski zaliv 02.12.2010
VABILO NA KONFERENCO O TRŽAŠKEM UPLINJEVALNIKU 01.12.2010
16 konferenca o podnebnih spremembah v Cancunu se začenja danes! 29.11.2010
Sredstva v podporo okoljevarnostniku ROBERTU GIURASTANTEJU 25.07.2010
Pismo Janezu Potočniku – Italijansko Kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo Roberrta Giurastanteja 04.07.2010
Luki Juri – Slovenska vlada naj nadaljuje s pripravo tožbe, obenem pa naj Italijo povabi na pogovore glede gradnje NEK 2 08.06.2010
Skupaj proti plinskim terminalom 02.06.2010
Vlada RS naj oceni čezmejni vpliv na okolje 01.06.2010
Javni poziv vladi Republike Slovenije za vložitev tožbe proti italijanski vladi zaradi soglasja k gradnji uplinjevalnika v Trstu 31.05.2010
Z izgradnjo plinskega terminala na morju bi  Slovenija, izgubila del svojih teritorialnih voda 05.03.2010
Proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu 05.01.2010
Resolucija o Strategiji za Jadran sprejeta 18.12.2009
Danes o uplinjevalniku v Žavljah 09.12.2009
TGE odgovoril na deset zastavljenih vprašanj 08.12.2009
Poročilo o varnosti plinskega terminala – intelekt na prodaj 03.12.2009
Vabilo: rezultati analiz plinski terminali 03.12.2009
PLINSKI TERMINALI DA ALI NE? – Odprto pismo predsedniku DZ RS, dr. Pavlu Gantarju 01.12.2009
10 javnih vprašanj za TGE Gas Engineering o plinskem terminalu 27.11.2009
Prve ugotovitve tehničnega omizja o Tržaškem uplinjevalniku 27.11.2009
Luka Juri – Terminal je tempirana bomba 26.11.2009
Luko Jurija zanima stališče glede postavitve terminala za utekočinjen zemeljski plin v Luki Koper 25.11.2009
Tržaški uplinjevalnik – Odprtje tehničnega omizja 25.11.2009
Plinski terminali DA ali ne ? – Odprto pismo predsedniku DZ RS, dr. Pavlu Gantarju 25.11.2009
Menia glede plinskih terminalov zopet kritičen do Slovenije 24.11.2009
Tehnično omizje o tržaškem uplinjevalniku 24.11.2009
Javni poziv poslancem Državnega zbora, članom odbora za okolje in prostor Republike Slovenije 24.11.1009
AAG s pritožbo zoper soglasje italijanske vlade 20.11.2009
AAG bo predstavila pritožbo na upravno sodišče zaradi uplinjevalnika v Žavljah 17.11.2009
Kaj prinašajo plinski terminali? 17.11.2009
Tržaška »fonja« za žaveljski uplinjevalnik 16.11.2009
Italija obljubila dodatno dokumentacijo 10.11.2009
Alpe Adria Green s protestom pred DZ proti gradnji terminalov v Tržaškem zalivu 09.11.2009
Protestni shod proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu 09.11.2009
Protestni shod proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ČLANEK 05.11.2009
Julio Garcia Burgues odgovoril AAG 28.10.2009
EU komisija nastopila proti Italiji 25.10.2009
Dva terminala v zalivu? 21.10.2009
Oddaja »La Piazza« – močno napadala Slovenijo in okoljevarstvenike 12.10.2009
AAG poslal prijavo na evropske institucije 08.10.2009
AAG – Mitja Pavliha naj ponudi svoj odstop 25.09.2009
Društvo za pomorsko pravo Slovenije ponovno ugotavlja, predlaga in ponuja svojo pomoč 25.09.2009
Državni zbor eno, direktorat drugo? 25.09.2009
Plinovodi, naftovodi in terminali – vse za potrošnika – ali res ? 21.09.2009
Z orehi nad Žavlje 16.09.2009
PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU V LUČI EU ENERGETSKE POLITIKE 28.09.2009
Ekoteroristični napad na območje morebitnega plinskega terminala pri Žavljah pri Tstu (FOTOGALERIJA – SOCERB) 16.09.2009
Nadaljevanje pogovorov o plinskem terminalu predvidoma oktobra 16.09.2009
 Ekoteroristični napad na območje morebitnega plinskega terminala pri Žavljah pri Tstu 15.09.2009
Plinski terminali v Tržeškem zalivu, DA ali NE  (28.09.2009 ob 18.00) 15.09.2009
Greenaction…, zanika podtajnika Menio in tržaškega župana 11.09.2009
Sporočilo za javnost ob italijansko slovenskem srečanju 18.09.2009 10.09.2009
Italijanski evroposlanec poziva Rim k razmisleku o terminalu 09.09.2009
Sporočilo  za javnost ob preložitvi  italijansko slovenskega srečanja 06.09.2009
AAG je pričela z akcijo 06.09.2009
Čezmejni postopek za presojo vplivov na okolje za plinski terminal v Žavljah 03.09.2009
Alpe Adria Green je izročila slovenski vladi dokaze o škandalu italijanskega plinskega terminala  30.08.2009
Zadeve bo razčiščeval Erjavec 25.08.2009
ITALIJANSKI ŠKANDAL OB UPINJEVALCU V TRSTU 21.08.2009
Ponovni poziv proti gradnji plinskih terminalov v severnem Jadranu 21,08.2009
ITALIJANSKI ŠKANDAL S PLINSKIM TERMINALOM V ŽAVLJAH 21.08.2009
Odprto pismo prometnemu ministru 30.07.2009
 Na dan z resnico o plinskem terminalu 29.07.09
AAG-GREENSLO – MOŽNA TUDI POBUDA ZA REFERENDUM 24.07.09
V.d. upravljanja turbokrižišč 24.07.2009
Izgradnja katerega koli terminala v Tržaškem zalivu nespremenljiva 21.07.2009
Ali bo Slovenija ukrepala glede terminalov ? 17.07.2009
O plinskih terminalih avgusta 16.07.2009
Ne terminalom na Tržaškem G8 25.06.2009
JUTRI OB 9 URI PROTESTNI SHOD AAG OB SREČANJU G8 NA TRGU UNITA V TRSTU 24.06.2006
 Proti izgradnji plinskih terminalov 23.06.2009
Izjava AAG zaradi ponovnega poizkusa kapitala, da bi pričel zgradnjo plinskega terminala v Kopru 15.05.2009
Predstavitev na Obali: Nove energetske razvojne priložnosti 07.04.2009
Odprto pismo naslovnikom peticije Plinski terminali v Kopru in Tržaškem zalivu ? – Ne, hvala 03.04.2009
Podpis do velike noči? 09.03.2009
Projekt plinovoda Tauern bo okrepil zanesljivost oskrbe s plinom v Evropi 03.03.2009
Odločen »ne« plinskim terminalom 26.02.2009
Plinski terminali in dejanja nevladnikov! 14.02.2009
Odgovor g. Karlu Lipiču – ZEG na javno stališče do peticije proti plinskim terminalom 12.02.2009
Proti gradnji plinskih terminalov v severnem Jadranu 09.02.2009
PODPIŠI PETICIJO PROTI PLINSKIM TERMINALOM
Novo izpostavljanje problemov proti gradnji plinskih terminalov 07.02.2009
Odločitev je v vaših rokah 06.02.2009
Peticija proti plinskim terminalom 03.02.2009
Zares-nova politika Koper odločno nasprotuje gradnji plinskih terminalov 25.01.2009
O plinskih terminalih 23.01.2009
Problemska konferenca o plinskih terminalih v Sloveniji in njeni soseščini 14.01.2009
Odgovor ministra Podobnika nevladni organizaciji ZEG glede plinskih terminalov 13.11.2008
Neformalna delovna skupina za plinske terminale v Tržaškem zalivu končala delo 06.11.2008
Obravnava na sodišču v Trstu proti ROBERTU GIURASTANTEJU 10.10.2008
Plinskim terminalom NE 08.10.2008
Poizkus ustrahovanja Roberta Giurastanteja 06.10.2008
MZZ o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu 29.09.2008
Je mar naravovarstvo ovira razvoju? 22.09.2008
Zahtevana izjasnitev glede plinskih terminalov v Kopru 17.09.2008
PODOBNIKOV »OK« UPLINJEVALCEM ALI METANJE PESKA V OČI 29.08.2008
Nasprotovanja načrtom za gradnjo plinskih terminalov, ki sta jih predstavili v Italiji Gas Natural Internacional v Žavljah (Trst) in Endesa v Tržaškem zalivu 26.08.2008
Razgrnjeno gradivo za postavitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu 23.08.2008
UPLINJVALCI V TRŽAŠKEM ZALIVU ALI KAKO UBITI 3000 AMERIČANOV Z ENIM STRELOM 24.08.2008
ALI SMO DOVOLJ MODRI DO SLOVENSKE OBALE? 22.04.2008
Društvo za zaščito Tržaškega zaliva sporoča 02.04.2008
Plinski terminal bližji Gradežu in enako oddaljen od Pirana 27.03.2008
Varnega naftovoda ni – Nova ekološka koalicija Alpe-Adria Green opozarja 04.02.2008
Naj odločnost proti plinu velja tudi za kerozin – izjava za javnost 22.05.2007
Vsaj en terminal s podporo? 07.05.2007
Res na našem dvorišču? 06.05.2007
Koprski terminal bi gradili Francozi 05.05.2007
Deželni odbor bo izrekel pogojno pozitivno mnenje o obeh načrtih 05.05.2007
Ob nesreči bi bil Koper kot Antarktika 05.05.2007
Plinskih terminalov v luki zaenkrat ni v načrtih ministrstva 03.05.2007
Za varno pristanišče 30.04.2007
Še en ne za kopenski plinski terminal 31.01.2007
Pripombe na plinska terminala v Tržaškem zalivu 30.01.2007
Jadran je skupna skrb 23.02.2007
Gas Natural: iskrenje med Illyjem in Dipiazzo 22.01.2007
Svetniki soglasno zavrnili uplinjevalnik pri Žavljah 18.01.2007
Tržaški občinski svet danes o plinskih terminalih 17.01.2007
Terminali naj bodo tam, kjer je okolje tem idejam naklonjeno 16.01.2006
V teku javna razprava o dopolnjenih načrtih 08.01.2007
V Kopru javna predstavitev dokumentacije za presojo čezmejnih vplivov na okolje 27.10.2006
EVROPSKI FORUM HUMANISTOV, TRST 06 01.10.2006
Strokovno proti terminalom 10.09.2006
Mnenje Bruslja o plinskih terminalih ugodno za Slovenijo 02.08.2006
S plavanjem proti plinskim terminalom 27.07.2006
Odprto pismo tržaškemu županu ali… 13.07.06
V Trstu proti plinskim terminalom 01.07.2006
Protest proti načrtovanima plinskima terminaloma 01.07.2006
Mednarodni protestni shod proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu bo potekal 1. julija v Trstu 16.06.2006
S pohodom od Ljubljane do Kopra proti plinskim terminalom 08.06.2006
Odziv na morebitno gradnjo plinskega terminala 02.06.2006
PROTI PLINSKEM TERMINALU V TRŽAŠKEM ZALIVU 02.06.2006
Pozivi vladi k odločnosti pri plinskih terminalih 29.05.2006
Izredna seja o plinskih terminalih 29. maja 19.05.2006
Plinski terminali na izredni seji 18.05.2006
Izredna seja o plinskih terminalih 16.05.2006
Plinski terminal odmeva tudi v Španiji 27.04.2006
Franco Juri: DOLGE LOVKE PLINSKIH MULTINACIONALK 22.04.2006
V Rimu o plinskih terminalih brez Slovenije 20.04.2006
Vlada naj ovrednoti vpliv plinskih terminalov 19.04.2006
Socialni demokrati za zamrznitev projekta plinskih terminalov 18.04.2006
PODPIŠI PETICIJO PROTI GRADNJI PLINSKIH TERMINALOV 09.04.2006
Peticija proti terminalom v Tržaškem zalivu 07.04.2006
Odgovor vlade na poslansko vprašanje Marka Pavlihe 06.04.2006
Informacija o razvoju dogodkov glede postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu 06.04.2006
Izjava za javnost o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu (MP3) 06.04.2006
Gradivo o plinskem terminalu nima vseh tehničnih podatkov 05.04.2006
Odgovor italijanskega ministrstva za okolje in prostor 05.04.2006
Informacija o problematiki načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu 04.04.2006
Proti plinskemu terminalu 04.04.2006
Drnovšek za odločnejše ukrepanje glede plinskih terminalov 03.04.2006
NAPREDEK SE MERI S SREČO LJUDI 03.04.2006
Zeleni o plinski katastrofi 31.03.2006
Postavitev terminala v Tržaškem zalivu 29.03.2006
Oblast naj pojasni vlogo pri terminalu 28.03.2006
Zeleni za prvi prekomejni referendum o plinskem terminalu 22.03.2006
Proti plinskemu terminalu v zalivu zaradi nedorečenosti 16.03.2006
Minister Podobnik sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Daniela Vergo 10.03.2006
Protestna izjava KS Ankaran 10.03.2006
Ne terminalu utekočinjenega plina 09.03.2006
Gradnja tudi brez soglasija Slovenije ? 07.03.2006
Plinski terminal sredi Tržaškega zaliva 05.03.2006

POSTANITE ČLAN ALPE ADRIA GREEN TUDI VI:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

Petrol Geoterm: “Prijave so bile lažne” CI Ustavimo Fracking: “Mediji, ne pustite se zavajati”


Podjetje Petrol Geoterm je včeraj v javnost poslalo tudi uradno obvestilo o nedavno dvignjenem prahu o uhajanju plina in o domnevnih nepravilnostih. Pri omenjenem podjetju so prijave označili za lažne, med tem pa civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji odgovarja: “Prosimo medije, da se ne pustijo zavajati.”

polje

Izjava za javnost podjetja Petrol Geoterm:

“Prijava, da je zemljina onesnažena s surovo nafto, se je izkazala za neresnično. V skladu z veljavno zakonodajo je družba Petrol Geoterm naročila laboratorijsko analizo reprezentativnega vzorca zemljine, ki je pokazala, da zemljina ni onesnažena s surovo nafto. Ocena nevarnih lastnosti vizualno onesnažene zemljine, ki je bila predmet prijave, temelji na Uredbi o odpadkih. Rezultati laboratorijskih analiz reprezentativnega vzorca so pokazali, da zemljina ni nevarna saj ni eksplozivna, oksidativna, lahkovnetljiva ali vnetljiva, dražilna, strupena, škodljiva, rakotvorna, jedka ali infektivna. Zemljina prav tako ni strupena za razmnoževanje, ni mutagena, ne povzroča občutljivosti in ni ekotoksična. V primerjavi z rezultati analiz matične zemljine so bile zaznane rahlo povišane vsebnosti ogljikovodikov oziroma mineralnih olj, kar je bilo mogoče sklepati že iz izgleda madežev na zemlji. Ugotovljena vsebnost žvepla nakazuje, da je zemljina površinsko nekoliko onesnažena z odpadnim mineralnim oljem. Kontaminacija s surovo nafto je na podlagi opravljenih analiz izključena.

V povezavi z ostalimi prijavami, je bilo javnosti že sporočeno, da v primeru “rumenkaste tekočine” ni šlo za nevarne snovi, temveč za “lužo”, ki je bila posledica obsežnega deževja. Prav tako je bilo že na dan prijave domnevnega uhajanja plina ugotovljeno, da prisotnosti plina v zraku ni bilo. Pri preiskavi domnevno zakopanih nevarnih kemikalijah, ki naj bi bile domnevno zakopane med sanacijo vrtin leta 2006, še v času Nafte Geoterm, družba Petrol Geoterm sodeluje z Inšpektoratom RS za okolje in prostor. Družba Petrol Geoterm bo pri nadaljevanju postopka ravnala v skladu z navodili in morebitnimi odločbami Inšpektorata RS za okolje in prostor. Vse prijave o domnevnih nepravilnostih so se na podlagi strokovnih analiz in testov do sedaj izkazale kot lažne. Javnosti ponovno zagotavljamo, da so vsi postopki pridobivanja plina popolnoma varni. Petrol Geoterm bo tudi v prihodnje deloval v skladu z vso zakonodajo in z vso dolžno skrbnostjo do varovanja ljudi in okolja ter za svoja dejanja prevzemal popolno odgovornost, enako pa pričakuje tudi od ostale zainteresirane javnosti.

Za morebitne ugotovljene nepravilnosti, ki so bile storjene pod prejšnjim lastništvom, bo Petrol Geoterm z vso dolžno skrbnostjo do ljudi in okolja, pri morebitni potrebni sanaciji ravnal v skladu z zakonodajo.”

ogenj-kasas

Na to izjavo podjetja Petrol Geoterm pa so se odzvali tudi pri CI Ustavimo fracking v Pomurju:

“Z velikim veseljem beremo izjavo za javnost Petrola Geoterm, saj so razkrili laboratorijske analize, kontaminirane zemlje na mestu uhajanja plina.

Kot so sami zapisali: “V primerjavi z rezultati analiz matične zemljine so bile zaznane rahlo povišane vsebnosti ogljikovodikov oziroma mineralnih olj, kar je bilo mogoče sklepati že iz izgleda madežev na zemlji. Ugotovljena vsebnost žvepla nakazuje, da je zemljina površinsko nekoliko onesnažena”.

Strokovnjak bo takoj vedel da nosi surovi zemeljski plin s sabo nekatere lažje ogljikovodike ter merkaptane, to je žveplove pline, kar je analiza tudi pokazala ter Petrol Geoterm priznal.

Rezultati analiz torej potrjujejo kontaminiranost zemlje zaradi uhajanja plina.

Upamo, da bo tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor opravil svoje delo ter v najkrajšem možnem času začel na terenu z izkopavanji. Prosimo medije, da se ne pustijo zavajati s frazami kot so: “lažne prijave” in onesnaženje s surovo nafto.

Če je uhajal plin seveda ne najdemo nafte! To je tako, kot če bi v vodi bila in iskali sol, analizo bi pa delali na prisotnost alkohola in objavili da v tej vodi ni alkohola.”

Page1

Page2

EKSPLOATACIJA NAFTE NA JADRANU


vjeran_pirsic

Vjeran Piršič – Predsednik AAG – EKO KVARNER

ARGUMENTI PROTIV EKSPLOATACIJE NAFTE:

EKONOMSKI: Ugrožava se turizam (oko 7.5 milijardi € godišnje), ribarstvo i marikultura (100 milijuna € godišnje) koji zajedno vrijede više od istraživanja nafte (ukupno 500 do 800 milijuna kuna u 5 godina).

NESPREMNOST SUSTAVA: Iako odgovorni tvrde da je Hrvatska spremna nadzirati da se istraživanje i eksploatacija nafte provode s najvećim mogućim standardima očuvanja okoliša činjenica je da naš „sustav“ nije u stanju nadzirati ni postojeće tankere u ZERP-u. Kako onda očekivati da će sutra nadzirati velike „svjetske igrače“?

PROCEDURALNI: Vlada je za bušenje predvidjela 90% Jadrana, odluka o dodjeli koncesija donesena je NA ZATVORENOJ SJEDNICI VLADE, daleko od očiju javnosti, bez ikakve šire javne rasprave pa čak i bez ikakve rasprave u Saboru, a strateška studija utjecaja na okoliš, koja se inače radi godinu do godinu i pol dana, napravljena je u dva mjeseca! A govorimo o resursu koji samo kroz turizam godišnje u BDP-u sudjeluje s minimalno 15 posto.

RAZVOJNI: Ulaže se u projekte bazirane na zastarjelim tehnologijama prošlog stoljeća u vrijeme kada postoje jasne alternative fosilnim gorivima (nije kameno doba prestalo zato što je nestalo kamena, nego zato što je netko izmislio obradu metala). Ulaganje u obnovljive izvore energije vjetra i sunca, kojih imamo na pretek bez da ugrožavamo okoliš, garantira razvoj gospodarstva i nova radna mjesta!

OKOLIŠNI: Klimatske promjene kojima doprinose fosilna goriva nisu mit i već sada jasno osjećamo njihove posljedice kroz sve ekstremnije vremenske događaje. Mogući izljev nafte u malom, zatvorenom moru poput Jadrana i još na našoj kamenitoj obali, znači smrt ekosustava i smrt mora kakvog poznajemo.

**SUDJELUJTE U SNIMANJU MILENIJSKE FOTOGRAFIJE S.O.S. ZA JADRAN**

ZA CIJELI JADRAN BEZ NAFTNIH BUŠOTINA
SUBOTA, 28. 3. 2015., PLAŽA BAČVICE U 11 SATI

Dođite na snimanje i podržite kampanju S.O.S. za Jadran!

Fotograf: Šime Strikoman
Organizator: Udruga za prirodu, okoliš i održivi razvoj Sunce ispred kampanje S.O.S. za Jadran

NAPOMENA: Bez ikakvih stranačkih i inih obilježja. Ovo je akcija koalicija S.O.S. za Jadran.

Plinski terminal v polje politike


Objavil/a e Koper.si, dne 2015-03-24 ob 18:45:51

Na javni tribuni v Kopru odločen »ne« gradnji plinskih terminalov

Predstavniki občin severnega Jadrana, župani in podžupani Kopra, Izole, Pirana, Ankarana, Trsta, Milj in Doline, predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, obalni poslanci, predstavniki Alpe Adria Green, Konfederacija sindikatov 90, odborniki, občinski svetniki ter številni drugi so danes (24. marca) v koprski mestni hiši na javni tribuni podpisali javni poziv z odločnim »ne« gradnji načrtovanemu plinskemu terminalu v Žavljah.

Ob tem so pozvali:
»- italijansko vlado, naj ne potrdi projektov za umestitev plinskega terminala v Žavljah (v Trstu);
– slovensko vlado, naj ponovno potrdi in vztraja pri svojem že zavzetem stališču proti projektu plinskega terminala, tako v odnosu do Italije kot tudi do Evropske komisije;
– deželo Furlanijo Julijsko Krajino, ki jo podpiramo v prizadevanjih v borbi proti terminalu in jo pozivamo, naj svoje odločno nasprotovanje izrazi tudi z zavrnitvijo dogovora s pristojnimi ministrstvi.«

Javno tribuno je začel koprski podžupan Peter Bolčič. Spomnil je, da je nasprotovanje načrtovanim plinskim terminalom staro najmanj devet let in da so istega mnenja vseskozi tudi prebivalci vseh delov Istre, italijanskega, slovenskega in hrvaškega, pa tudi širše. In ko so bili vsi prepričani, da je zadnja grožnja s terminali odšla na smetišče zgodovine, je vse presenetila vest, da je okoljevarstveno soglasje, ki je bilo v Rimu že zamrznjeno, še v veljavi. Začudenje je toliko večje, saj bi morala Italija morebitno primerno lokacijo, kot to določajo evropski dokumenti, poiskati v soglasju s Slovenijo. »Plinski terminali niso volja ljudstva in nikoli ne bodo. Gre za največji načrtovani evropski terminal v tem našem skupnem zalivu,« je rekel. Gradnja terminala je tudi v nasprotju s slovensko energetsko strategijo, poleg tega pa je umestitev takega mastodonta v tako občutljivo območje v luči novih seizmoloških raziskav resnično skrb vzbujajoča. »V igri namreč niso le ekosistem, narava, temperatura morja in živelj v njem, prav tako ne gre le za življenja ljudi. V igri je prihodnost.«

Tudi tržaški župan Roberto Cosolini je poudaril, da ne gre za nasprotovanje iz sentimentalnih razlogov, ampak »ne« temelji na jasnih odgovorih, ki pod vprašaj postavljajo varnost, varovanje okolja, razvojnih poti pristanišč in širšega gospodarstva. »Nismo proti razvoju energetske politike, smo proti tej konkretni lokaciji v prostoru, katerega razvoj moramo načrtovati skupaj.«

Predstavnica okoljskega ministrstva Katarina Celič je poudarila, da zadnje dejanje italijanskega ministrstva ocenjujejo kot »zeleno luč« za izvedbo kateregakoli od terminalov, bodisi terminala za utekočinjen zemeljski plin na kopnem v Žavljah, za utekočinjen zemeljski plin na morju, bodisi projekta plinske povezave Žavlje-Gradež, terminala v Tržiču ali pristanišča Trst. V Rim so že poslali protestno pismo, poleg pravnih poti pa bodo pri zastopanju stališč in varovanju interesov uporabili tudi diplomatske poti.

Tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni je ponovil, da so evropski dokumenti jasni v tem, da mora biti vse v soglasju s Slovenijo in zato se po njegovem mnenju vprašanje terminalov seli na polje politike.

Predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je prisotne seznanila, da so od ministrstva že zahtevali preklic soglasja.

Zofija Pavlin iz mednarodne organizacije Alpe Adria Green pa je pozvala slovensko vlado, naj izpodbija soglasje na italijanskem sodišču, v nasprotnem primeru bodo proti njej sprožili postopek na evropskem sodišču. Proti terminalom so se na javni tribuni oziroma s podpisom pod javni poziv izrekli tudi obalni poslanci Marko FerlugaMatej Tašner VatovecTomaž Gantar in Tilen Božič.

Nesreče plinski terminali:

Svetovalec koprskega župana Gašpar Gašpar Mišič je ob robu razprave dejal, da danes podpisan javni poziv pomeni, da je naša avtoriteta vnovič na preizkušnji, saj se potrjuje, da je “Ljubljana daleč od Obale, Rim je daleč od Trsta, tudi Bruselj je daleč od S. Jadrana. Danes smo veliko slišali o mejah, ampak meje so samo v glavah omejenih. Administrativne meje moramo obravnavati kot vezi, saj bomo lahko le tako ubranili to območje pred zajedalci, ki si tako želijo v to strnjeno, ozko grlo, v to gosto naseljeno območje vriniti še marsikaj drugega, kar tukaj sploh ne spada. Tukaj ni samo vprašanje gospodarstva ali razvoja, ključno je okoljsko in varnostno vprašanje. Vsak projekt, ki predstavlja varnostno tveganje, ne sme biti realiziran brez soglasja lokalne skupnosti. Danes ne sporočamo samo odločen ne temu terminalu, ampak sporočamo in pozivamo vse na to, da ravnamo odgovorno in da razmnišljamo o razvoju po pameti. Tudi župan Boris Popovič si želi, da se poenotenost nadaljuje in da nismo združeni in povezani le v stiski, ampak tudi pri ustvarjanju zdravega razvoja družbe”.

Unicef: 748 milijonov ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode


New York, 21. marca – Ob svetovnem dnevu voda, ki bo v nedeljo, Unicef opozarja, da po vsem svetu 748 milijonov ljudi nima dostopa do čiste pitne vode kljub izjemnemu globalnemu napredku na tem področju. Kritično je predvsem na podeželju treh držav – v Kongu, Mozambiku in Papui Novi Gvineji, kjer več kot polovica prebivalstva nima dostopa do izboljšanih vodnih virov.

“Zagotavljanje dostopa do pitne vode je bilo v obdobju od leta 1990, ko so bili zasnovani razvojni cilji tisočletja, izjemno uspešno in je prispevalo k občutnemu napredku,” meni vodja Unicefovih globalnih programov za vodo, sanitarije in higieno Sanjay Wijesekera.

A ob tem dodaja, da bi bilo treba narediti še več. “Voda je nujno potrebna za življenje, kljub temu pa milijoni prebivalcev, večinoma iz revnih in težko dostopnih predelov, ostajajo prikrajšani za to temeljno človekovo pravico.”

Od leta 1990 je dostop do izboljšanih vodnih virov dobilo približno 2,3 milijarde ljudi. Razvojni cilj tisočletja, v okviru katerega naj bi med 1990 in 2015 prepolovili delež svetovnega prebivalstva brez dostopa do pitne vode, je bil tako dosežen kar pet let prej.

V Skladu ZN za otroke (Unicef) obenem poudarjajo, da je lahko za otroke pomanjkanje dostopa do varnih vodnih virov usodno. “Na svetu vsak dan umre skoraj 1000 otrok zaradi z diarejo povezanih bolezni, ki so posledica onesnažene vode, neustreznih sanitarij in slabih higienskih razmer,” sporoča Unicef.

Pridobivanje vode iz več kilometrov oddaljenih virov prebivalcem Afrike vsako leto vzame kar 40 milijard ur.

V Podsaharski Afriki, ki je imela leta 1990 najslabši dostop do pitne vode, je bil od leta 2000 dalje dostop do izboljšanih vodnih virov vsak dan zagotovljen 50.000 ljudem. Kljub napredku pa v tej regiji 325 milijonov ljudi še vedno nima zagotovljenega dostopa do čiste pitne vode.

Druga regija, ki je od leta 1990 dosegla omejen napredek, je Oceanija. Veliko število prebivalcev brez dostopa do izboljšanih vodnih virov živi tudi na Kitajskem (112 milijona) in v Indiji (92 milijona).

20090226_1447

Tudi v Sloveniji nekaterim ni mar, kaj spuščajo v vodne vire ( Foto AAG: Laze – Kranj)

PODPIŠITE PETICIJO PROTI PRIVATIZACIJI PITNE VODE, KI JO PRIDVIDEVA  TRGOVINSKI SPORAZUM TISA:  “TISA NE HVALA!!!  ” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 6450 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK 

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Opustitev dimnikarskih storitev v primeru vgradnje toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja


Združenje ZENS je ministrici  za okolje in prostor Ga. Irena Majcen, poslalo pismo v katerem pravijo:

V Sloveniji se že 20 let vgrajujejo TČ – toplotne črpalke, ki uporabljajo kot dodatno energijo za svoje obratovanje energijo zraka, energijo površinske in podzemne vode ter energijo zemlje. Naše Združenje je zagovornik tovrstne rabe trajnih energetskih virov v cilju nadomeščanja rabe fosilnih energentov.

Istočasno želi lastnikom objektov s takšnim načinom ogrevanja in priprave tople sanitarne vode pomagati pri urejanju pravnih razmerij na področju državne regulative na področju dimnikarskih storitev.

V Sloveniji je vgrajenih in tudi v uporabi  cca 10.000 toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja objektov, uporabljajoč že navedene energetske vire. K temu je potrebno dodati še podatek, da je v Sloveniji prav tako vgrajenih cca 70.000 toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode.

V letošnjem letu pa imate v svojem delovnem programu preurediti tudi regulativo z dimnikarskega področja ( strokovni posvet Moravci 2015) in je sedaj še pravočasno poslati na vaš naslov predlog, da so lastniki objektov, ki uporabljajo toplotne črpalke za potrebe ogrevanja, oproščeni obveznih dimnikarskih storitev. S tem namenom smo pripravljeni sodelovati z vašo strokovno ekipo, ki bo pripravljala izhodišča za bodočo regulativo s tega področja.

Vsekakor pa je ogrevanje s toplotnimi črpalkami tisti način, s katerimi uspešno zmanjšujemo količino toplogrednih plinov in zmanjšujemo porabo fosilnih energentov, kar pa je tudi v programu vašega ministrstva.

Vsak imetnik/uporabnik takšnega načina ogrevanja razpolaga z naslednjo dokumentacijo:

  • Novogradnja s projektom in gradbenim dovoljenjem in računom za izvedbo,
  • Račun za izvedbo vgradnje sistema s toplotno črpalko po vselitvi v objekt, pri tem je potrebno povedati, da vsi lastniki toplotnih črpalk, ki so vezani na odvzem energije iz vode, razpolagajo tudi z vodnim dovoljenjem, ki ga izdaja ARSO.

Istočasno štejte to pismo tudi kot pričetek našega sodelovanja z vašim ministrstvom. Vaše ministrstvo tako sodeluje z Združenjem ZENS pri doseganju našega skupnega cilja, to je energetska neodvisnost in zmanjšanje vplivanja na klimatske spremembe.

toplotna črpalka

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

AAG uspelo pridobiti status stranskega udeleženca v primeru PETROL GEOTERM – PETIŠOVCI


Alpe Adria Green je 26.01.2015 na podlagi javnega naznanila podal na  ARSO vlogo, za vstop v postopek  kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za upravljavca Petrol Geoterm d.o.o., Mlinska ulica 5, 9220- Lendava, ki je dne 27. 6 . 2014 z vlogo zaprosila Agencijo Republike Slovenije za okolje za izdajo okoljevarstvenega: dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega in sicer rafinerijo plina, v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija nafte v Petišovcih.

ARSO je 12.03.2015 izdal sklep, da se Alpe Adria Green prizna v tem primeru lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje OVD za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega.

Stranka v postopku - Petišovci_0004

ustavimo fracking v petišovcih

borut tavčar

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Promocijski letak ZENS za ustanovitev Energetsko neodvisne skupnosti na območju Gorenjske in Severne Primorske.


ZENS1

ZENS2

ZENS3

ZENS4

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE