Inšpekcija in krajani proti,
 asfaltna baza pa kar stoji


Avtor: Špela Ankele – Slovenske Novice – 17.02.2015

Domačini se bojijo, da se v peskokopu Črna kopiči kemično obdelani material.

 Peskokop Črna, na katerega od poletja opozarjajo v civilni pobudi Za zeleno dolino Črne. Foto: Špela Ankele
KAMNIK – Ko prisluhnemo upokojenki Vidi Romšak, ki od minulega poletja predseduje civilni pobudi Za zeleno dolino Črne, se zdi, da že več kot pol leta kriči, a je nihče ne sliši. »Poleti smo opazili, da se na območju peskokopa Črna dogajajo stvari, ki se po našem mnenju ne bi smele, zato smo začeli opozarjati. A medtem ko mi pišemo pritožbe, oni delajo naprej,« pravi sogovornica in odločno podčrta: »Mi ne bomo odnehali. Asfaltna baza bo morala od tu!« Po opozorilih so gradbeni inšpektorji sicer odločili, da mora investitor objekte, postavljene na območju peskokopa, porušiti. Ta odločitev ni pravnomočna, investitor se je nanjo že pritožil. V Calcitu, ki je pred tremi leti kupil peskokop Črna, pravijo, da je postavitev asfaltne baze povsem legalna. Hkrati menijo, da sta rudarska in gradbena inšpekcija pod pritiskom medijev in civilne pobude izdali nezakoniti odločbi.

Dogajanje v peskokopu in nastajanje asfaltne baze domačini vztrajno beležijo. Foto: Špela Ankele

Dogajanje v peskokopu in nastajanje asfaltne baze domačini vztrajno beležijo. Foto: Špela Ankele
Zbrali 136 podpisov

Romšakova je prva soseda spornega peskokopa – ta je od njene hiše oddaljen nekaj sto metrov, obrisi območja, zaradi katerega so iz doline proti prestolnici v zadnjih mesecih odposlali številna pisma in dopise, pa so vidni tudi z njenega dvorišča. »Poleti sem ugotovila, da se tu dogaja nekaj nenavadnega. Delavce, ki so tam opravljali svoje posle, sem vprašala, kaj delajo. Rekli so mi, da postavljajo asfaltno bazo. Bila sem šokirana – asfaltna baza je kaplja čez rob!«

Kot pravi sogovornica, je pojasnila še istega dne iskala na Calcitu, vendar z odgovori ni bila zadovoljna. »Kmalu zatem smo imeli krajani Črne pri Kamniku sestanek, na katerem se je zbralo 70 ljudi. Vsi so bili proti asfaltni bazi, v kratkem času smo zbrali tudi 136 podpisov proti posegom na območju peskokopa,« opiše predsednica civilne pobude.

Kot pravi sogovornica, so se stvari začele premikati šele, ko so se včlanili v okoljsko organizacijo Alpe Adria Green, ki ji predseduje Vojko Bernard. »Ko smo se povezali z njimi, se je stvar začela premikati. Odzval se je tako gradbeni kot tudi rudarski inšpektor,« pove Vida Romšak in odpre debel fascikel, v katerem se že več mesecev zbirajo dopisi, dokumenti, povratnice in še kaj. V mapi so zbrani tudi očitki civilne pobude, usmerjeni predvsem proti Calcitu. In teh ni malo, saj civilna pobuda očita, da naj bi bila asfaltna baza zgrajena brez potrebnih dovoljenj, in opozarja, da se do peskokopa že od noči po dolini vrstijo številni težki kamioni. Poleg tega naj bi se, kot menijo v pobudi, tam kopičil kemično obdelani material – tako iz predelave kalcita kot tudi od pranja železniških vagonov.
Občinski podrobni prostorski akt, ki bo urejal to območje, še ni izdelan, so nam pojasnili na kamniški občini. Foto: Špela Ankele

Občinski podrobni prostorski akt, ki bo urejal to območje, še ni izdelan, so nam pojasnili na kamniški občini. Foto: Špela Ankele
Calcit: asfaltna baza je legalna

Takšne navedbe v Calcitu zanikajo. Pravijo, da v peskokopu že prek deset let »deponirajo fino frakcijo, filtrat, ki nastaja pri pranju kalcitne rude v Stahovici. Rudo peremo, ker z odvajanjem humusa in gline povišujemo belino naših izdelkov, ki se uporabljajo v proizvodnji papirja, plastičnih mas in barv. Deponirani material ni odpadek, ampak 97-odstotni kalcijev karbonat, ki se uporablja za nevtralizacijo kmetijskih zemljišč.« Kot še pojasnijo, je prejšnji lastnik peskokopa območje degradiral, tako da je iz relativno položne brežine nastala prepadna stena, zato zdaj zapolnjujejo vrzel: »Deponirani material je v vseh pogledih neoporečen, se sprijema, ne plazi in je idealen za sanacijo brežine.«

O asfaltni bazi, ki po besedah članov civilne pobude še najbolj izstopa med domnevnimi nepravilnostmi, pa v Calcitu pravijo, da so se lani s podjetjem Komgrad pogodili, da je na vzhodnem delu postavilo mobilno bazo: »Postavitev asfaltne baze je povsem legalna, saj je bil izdelan rudarski projekt, kot to predpisuje regulativa za rudarsko območje. Gradbeno dovoljenje ni potrebno in ga za to območje tudi ni možno izdati.«

Inšpektor: Objekte je treba odstraniti

Kot rečeno, gradbeni inšpektorji menijo drugače. Na inšpektoratu za okolje in prostor so nam pojasnili, da je gradbeni inšpektor konec septembra lani izdal odločbo, s katero je odredil odstranitev gradbenih objektov in vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta odločba ni pravnomočna, zadevo po pritožbi rešuje ministrstvo za okolje in prostor.

Kot je razbrati iz odgovorov inšpektorata za okolje, pa med materiali na območju peskokopa Črna ni nič spornega, saj je družba »z analizo dokazala, da je material, ki ga odlagajo, inerten. Nadalje je bilo ugotovljeno, da navedeni material sploh ni odpadek, temveč je proizvod, ki nastane pri mokri separaciji kalcita pod imenom Calplex NP, za katerega ima družba izdelano Izjavo o lastnostih.«

Inšpektorji so si konec lanskega leta ogledali peskokop Črna in ugotovili, »da so na prostoru, kjer odlagajo Calplex NP, odložili tudi del avtohtone kamnine peskokopa Črna, imenovane črni glineni skrilavec, ki so ga odstranili z območja, kjer so postavili asfaltno bazo. Kot dokazilo je družba predložila Geološko raziskavo ležišča kaolina (1977/78).« Hkrati na inšpektoratu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je bil črni material, ki je nastal pri pranju vagonov, »odstranjen skladno s predpisi o odpadkih«.

Kapital včasih pozablja na okolje

Z okoljskim problemom, na katerega zadnjega pol leta glasno opozarjajo v kraju Črna, so kajpak seznanjeni tudi na kamniški občini. Je tisto, kar danes najdemo na območju peskokopa Črna, skladno z občinskimi akti? Občinski podrobni prostorski akt, ki bo urejal to območje, še ni izdelan, so nam pojasnili na občini, kjer o oblikovanju civilne pobude menijo takole: »Občina v skladu z veljavno zakonodajo skrbi za urejeno bivalno okolje vseh občank in občanov, zato se nam zdi skrb krajanov razumljiva in utemeljena, saj je to njihovo bivalno okolje, kapital pa včasih na te stvari pozablja.«

Gorenjski Glas 18.02.2015

Javni poziv zoper aktivnosti v peskokopu v Črni

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.