Bioplinarna je končala na dražbi


  • Preprečiti nameravajo morebitni zagon bioplinarne

    Ilirska Bistrica – Že dve leti nedelujočo bioplinarno Bio futura bodo jutri na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici še drugič poskušali prodati na dražbi. Naprodaj bodo 900.000 evrov vredne nepremičnine, ki jo je podjetje Igorja Zmazka zgradilo predvsem s pomočjo kreditov NLB. Slabe terjatve v višini sedem milijonov evrov so bile prenesene na DUTB.


    V civilni iniciativi, ki je leta 2012 zbrala 1800 podpisov proti bioplinarni Bio future in je precej zaslužna, da ta od decembra 2012 ne obratuje več, so povedali, da je ilirskobistriškega župana Emila Rojca v zvezi z bioplinarno že obiskal Tomaž Tomažič iz Kanala. Ne ravno uspešni gradbenik Tomažič, za katerim je po naših neuradnih informacijah italijanski kapital, si že nekaj časa prizadeva v zahodni Sloveniji najti lokacijo za vetrnice ali bioplinarno. Od gradnje bioplinarne v Biljah pri Novi Gorici ga je odvrnila tamkajšnja civilna iniciativa.

    V bioplinarno, zgrajeno v nekdanji čistilni napravi propadle kemične tovarne Tok, daleč od farm z gnojevko ali koruznih polj, so lastniki po besedah direktorja Igorja Zmazka iz pomladi leta 2010 vložili več kot deset milijonov evrov, postala pa naj bi največja predelovalnica bioodpadkov in proizvajalka bioplina. Bio futura po dveh enoletnih poskusnih obratovanjih v letih 2011 in 2012 ter niti po pol leta predelave odpadkov in proizvodnje subvencionirane zelene elektrike brez kakršnega koli dovoljenja ni pridobila uporabnega dovoljenja.

    Proizvodnja je obstala decembra 2012. Bio futuri, ki je v lasti družbe ECO-A B. V., registrirane v Amsterdamu, oziroma direktorju Zmazku, ki je prijavljen na Dunaju, ni uspelo dokazati, da emisije pri predelavi bioodpadkov ustrezajo še dopustnim mejam iz okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) iz leta 2008. Poleg tega je Arso ugotovil, da so tudi količine odpadkov, ki jih je bioplinarna sprejemala v predelovanje, presegale dovoljeno količino 30.000 ton.

    Župan menda ni navdušen

    Župan Emil Rojc včeraj ni odgovoril na vprašanja Dela, kakšna je bila vsebina domnevnih pogovorov s Tomažičem. Prav tako nismo mogli izvedeti, ali bi občina v primeru poskusa ponovnega zagona bioplinarne zahtevala položaj udeleženca v postopku za OVD oziroma ali bi s spremembo namembnosti prostora lahko preprečila ponovno obratovanje. Civilna iniciativa opozarja, da prostor, kjer stoji bioplinarna, pred prihodom Bio future v Ilirsko Bistrico še v mandatu župana Antona Šenkinca ni bil namenjen graditvi energetskega objekta. V civilni iniciativi pravijo, da župan Rojc ni navdušen nad zamislijo, da bi bioplinarna spet obratovala, saj je dve leti zasmrajala mesto in z digestrskim odpadkom neustrezene kakovosti onesnaževala polja na postojnskem in pivškem območju. Civilna iniciativa je župana pozvala k »aktivnostim, ki bodo že v startu investitorja odvrnile od razmišljanja o obnovitvi škodljive dejavnosti«.

    Ni dostavil dokumentacije

    Po pojasnilih z Arsa bi moral novi lastnik pridobiti novo OVD za potencialne onesnaževalce večjega obsega (IPPC-dovoljenje). Dosedanji lastnik bioplinarne v postopku ni dostavil dokumentacije, zato je Arso 20. januarja letos izdal sklep o ustavitvii postopka. »Če pritožbe ne bo, bomo nadaljevali uvedbo postopka odvzema okoljevarstvenega dovoljenja,« so sporočili z Arsa.

    Na dražbi bioplinarne Bio future ni bilo nikogar

    Kupci čakajo na znižanje cene v nadaljevanju postopkov prodaje.

    čet, 12.02.2015, 14:40
     Biofutura je v času, ko je imela dovoljenji (dvakrat po eno leto) za poskusno obratovanje, in v času, ko je obratovala brez dovoljenj, proizvedla 3474 megavatnih ur električne energije. Davkoplačevalci so po podporni shemi za proizvedeno energijo Bio futuri od 1. februarja 2011 do konca leta 2012 plačali 515.146 evrov.

    Ilirska Bistrica – Na okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici bi morala danes potekati druga dražba za prodajo bioplinarne podjetja Bio Futura iz Ljubljane. Varščine ni vplačal nihče, na sodišču se je pojavil le zastopnik družbe Eco-A B.V., ki je zastopnik po uradni dolžnosti, odvetnik Milan Volk.

    Omenjena družba, registrirana v Amsterdamu, je lastnica Bio future. Objekt in zemljišča so bili naprodaj za 900.000 evrov. Ker naj cenilec ne bi imel vstopa v objekt, pa ni bila ocenjena in zato ni bila niti na prodaj strojna in druga oprema, kar bi lahko bil še en razlog, da se dražbe, ki ji bo verjetno sledil stečaj, ni nihče udeležil.

    Bioplinarna miruje že dve leti

    Tožečih strank v zadevi je petnajst, osem zaposlenih, ki jim Bio futura dolguje plače, ter še nekatere gospodarske družbe. Največja pa je DUTB, ki je od NLB, ki je kreditirala graditev bioplinarne, prevzela za sedem milijonov evrov slabih terjatev.

    Po informacijah, ki jih je direktor Bio future Igor Zmazek dal za Delo leta 2010, so čistilno napravo nekdanjega ilirskobistriškega kemičnega podjetja TOK, katere gradnjo je na prelomu osemdesetih in devetdesetih let skozi vodni prispevek financirala vsa Slovenija, v bioplinarno za predelavo biorazgradljivih odpadkov v digestat in proizvodnjo elektrike iz metana, preuredili z desetimi milijoni evrov, po nekaterih virih celo za 12 milijonov evrov. Nekateri, ki trdijo, da se na te reči spoznajo, pravijo, da je bila zgrajena iz zelo kakovostnih materialov.

    Bioplinarna, ki pa je morda kljub kakovostnim materialom, iz katerih je bila zgrajena, zasmrajala mesto, je prenehala delovati decembra 2012 po ukrepanju gradbenega inšpektorja, saj je brez dovoljenja delovala od 6. junija istega leta. Bio futura pa je uporabno dovoljenje pridobila po pritožbi na upravno sodišče in to samo zaradi postopkovne napake Agencije RS za okolje, zamujenega datuma.

    Arso vodi postopek za odvzem okoljevarstvenega soglasja

    Agencija pa je že jeseni istega leta ugotovila, da bioplinarna presega predelavo dopustnih količin biorazgradljivih odpadkov oziroma da ne izpolnjuje zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, in je lastniku predlagala, naj si pridobi okoljevarstveno dovoljenje za mogoče onesnaževalce večjega obsega (IPPC dovoljenje)

    Ker lastnik Arsu ni predložil potrebne dokumentacije, Arso zdaj vodi postopek za odvzem okoljevarstvenega soglasja, po katerem, če bo soglasje Bio futuri odvzeto, bo neveljavno tudi uporabno dovoljenje.

  • Ilirskobistriško bioplinarno, ki zadnji dve leti zaradi finančnih težav lastnika ne obratuje, sodišče v okviru izvršilnega postopka prodaja na dražbi, pričakovati pa je, da bo kmalu pristala v stečaju.
 Ilirskobistričani, povezani v civilno iniciativo, so proti onesnaževanju iz bioplinarne protestirali že pred časom (na fotografiji je protest decembra 2011), odločno pa se bodo zoperstavili tudi njenemu morebitnemu ponovnemu zagonu.

Veronika Rupnik Ženko – torek, 10. februar 2015

Ilirskobistriška bioplinarna v lasti družbe Bio futura, ki zadnji dve leti ne obratuje, je za seboj pustila večmilijonske dolgove. Njene nepremičnine bodo v četrtek naprodaj na dražbi. V okoljski organizaciji AAG, ki je že v preteklosti opozarjala na sporno delovanje bioplinarne, so zaskrbljeni zaradi morebitnega uhajanja smradu ali nevarnih plinov iz poškodovanega obrata. Zanimanje zanj pa je že izrazila zaenkrat še skrivnostna skupina primorskih podjetnikov.

ILIRSKA BISTRICA > Na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici, ki je v izvršilnem postopku odredilo prodajo nepremičnin dolžnika, družbe Bio futura, bo v četrtek potekala druga dražba. Naprodaj bo kompleks bioplinarne, ki je ocenjen na okrog 900.000 evrov.

Kar sedem milijonov terjatev

Toda dolgovi, ki jih je za seboj pustila ljubljanska družba Bio futura v lasti nizozemskega podjetja ECO-A B. V. in njen direktor Igor Zmazek so bistveno večji. Kot je razvidno iz odredbe sodišča, je med 15 upniki v izvršilni zadevi in štirimi zastavnimi upniki daleč največji upnik Družba za upravljanje terjatev bank. Njene terjatve znašajo kar sedem milijonov evrov. Po podatkih Ajpesa gre za terjatve, ki so bile na slabo banko prenešene iz Nove ljubljanske banke. Ta je za zavarovanje svojih terjatev vpisala zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika ECO-A B.V.

Verjeten scenarij: stečaj

Med upniki je tudi devet bivših zaposlenih, ki jih zastopa sežanski odvetnik Dragan Sikirica. Podjetje jim dolguje štiri plače in odpravnine zaradi odpovedi v začetku leta 2013. Njihove terjatve skupno znašajo dobrih 36.000 evrov. Sikirica nam je povedal, da so upniki konec decembra prek družbe MD TRADE iz Vipave dobili ponudbo zainteresiranega prevzemnika za 30-odstotno poplačilo terjatev v obdobju petih let. “Moje stranke mi niso dale mandata za pogajanja v tej smeri. Morda bi o tem razmislile, če bi se na ponudbo odzvali tudi drugi upniki, vendar o tem nimam nobenih informacij,“ nam je povedal Sikirica. Včeraj nam je uspelo vzpostaviti kontakt tudi s predstavnikom potencialnih investitorjev Tomažem Tomažičem iz Nove Gorice, ki nam je potrdil, da so zainteresirani za prevzem bioplinarne, podrobnosti pa še ni želel razkrivati. Ker je njihova ponudba upnikom naletela na medel odziv, na četrtkovi dražbi pa ne nameravajo sodelovati, napovedujejo, da bodo kot ponudniki najverjetneje nastopili v okviru stečajnega postopka. Njegova uvedba je, kot kaže, zgolj še vprašanje časa.

Čeprav ne dela, občasno smrdi

Zaradi morebitne prodaje pa so že zaskrbljeni v okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). “V kolikor bi bila bioplinarna prodana, absolutno ne bi smela ostati na tej ekološko sporni lokaciji, temveč bi jo morali odstraniti, tako kot bioplinarno v Pirničah, in jo preseliti drugam, na bolj primerno lokacijo,“ je odločen predsednik AAG Vojko Bernard. AAG je sicer konec januarja na inšpektorat za okolje poslala tudi prijavo, v kateri zahteva pojasnila glede trenutnega stanja objekta in ustrezno ukrepanje. Kot opozarja, se namreč kljub temu, da naprava zadnji dve leti ne obratuje, občasno v okolici pojavi smrad. Lani se je posedel tudi plinohran na napravi. “Prebivalci zaradi netransparentnega delovanja obrata v preteklih letih, ki jih je obremenjeval s hudim smradom in onesnaževanjem širšega okolja z oporečno bioplinsko gnojevko, od pristojnih zahtevajo, da preverijo, če so zalogovniki z digesterskim ostankom izpraznjeni in da ne obstaja morebitna nevarnost uhajanja smradu ali celo nevarnih plinov (metana) iz poškodovane naprave, ki je nihče ne vzdržuje in ne nadzira,“ poudarja Bernard. lirskobistriška civilna iniciativa napoveduje, da se bo z vsemi sredstvi borila proti ponovnemu zagonu sporne bioplinarne »Oživitev bioplinarne bi bila katastrofa« Potencialni kupci ilirskobistriške bioplinarne so že »lobirali« tudi pri županu Emilu Rojcu, ki pa  sporoča, da občina delovanju bioplinarne nasprotuje. Da je treba bioplinarno, ki ni nikoli delovala tako, kot bi morala, iz tega okolja enostavno odstraniti, poudarjajo tudi v tukajšnji civilni iniciativi. ILIRSKA BISTRICA »Če bo prišlo do ponovnega zagona bioplinarne s strani  nekega novega parterja ali lastnika, kdorkoli že bo, je to za Ilirsko Bistrico katastrofa. Zato, ker ta bioplinarna ni nikoli delovala, kot bi morala in ni služila ustvarjanju zelene energije tako kot bioplinarne, ki delujejo v skladu s predpisi. Ta objekt ni bil nikoli tehnološko dokončan, da bi lahko deloval na tak način. V normalnih bioplinarnah je digestrski ostanek neka oblika humusa, nikakor pa to ni gnojnica, ki se prevaža v cisternah in poliva po poljih ter s tem ogroža pitno vodo,« so odločni v ilirskobistriški civilni iniciativi Nove ideje, ki je del skupine več bistriških iniciativ AAG Bistrc, ta pa okoljske organizacije Alpe Adira Green (AAG). Ob tem izpostavljajo tudi skrajno sporen način, na katerega je lastnica bioplinarne, družba Bio futura, po sodni poti prišla do uporabnega dovoljenja. Upravna enota je namreč izdajo uporabnega dovoljenja zavrnila na podlagi negativnega menja Agencija RS za okolje, ki pa je bilo izdano po roku. Bi futura je izkoristila procesno napako, čeprav vsebinsko okoljski predpisov ni izpolnjevala. »Tudi zaradi tega bi težko verjeli, da bi imel potencialni prevzemnik dobre namene, pač pa je v ozadju vse kaj drugega,« sumijo v civilni iniciativi, kjer so za dogajanje v izvršilnem postopku izvedeli iz primorskih novic.  Ob tem pa tudi sami računajo na zaplete v postopku odvzema okoljevarstvenega dovoljenja družbi Bio futura. Pri tem napoveduje, da bo AAG izkoristila pravno možnost in se kot stranski udeleženec za zaščito interesov občanov vključila v postopke.

Bolje bi jo prodali z okoljskim dovoljenjem

Spomnimo, da se je bioplinarna v središču medijskega zanimanja nazadnje znašla leta 2013 po številnih zapletih s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Tega je družbi Bio futura uspelo pridobiti šele potem, ko je na upravnem sodišču dosegla, da se negativno mnenje Agencije RS za okolje (Arso), izdano po roku, upošteva kot pozitivno. In to kljub ugotovitvi, da okoljevarstveno dovoljenje ne odraža več dejanskega stanja oziroma da bioplinarna ne deluje več v skladu z okoljskimi predpisi. A bioplinarne, ki so jo pred tem na zahtevo gradbenega inšpektorja morali ustaviti, lastniki niso več pognali, pač pa napovedali iskanje tujega strateškega partnerja. Na Arso so že takrat napovedali začetek postopka spremembe veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti emisij zaradi obremenjevanja okolja večjega obsega. Včeraj pa so nam na Arsu povedali, da so 20. januarja izdali sklep o ustavitvi postopka zaradi nesodelovanja stranke in nepredložitve dokumentacije v postopku. “Čakamo na pravnomočnost sklepa. Nadaljevali bomo z uvedbo postopka odvzema okoljevarstvenega dovoljenja,“ so nam odgovorili. Pričakovati je sicer pritožbe, saj takšna odločitev ne bi bila v interesu upnikov, ki bi želeli obrat čim bolje prodati. Poklicali smo tudi v podjetje Bio futura, vendar obljubljenega odziva direktorja Igorja Zmazka še nismo prejeli. Zmazek je po zadnjih podatkih sicer prijavljen na Dunaju.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5300 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.