Vsaka ladja je ogromen agregat energije!


Kaj prinaša predlog ZENS za izvajanje »državne garancijske sheme za investicije v zamenjavo fosilnih energentov v trajne energetske vire«?

Darko Fius

Na to vprašanje je v tem trenutku težko odgovoriti in bo treba še počakati na  ocene iz strokovnih energetskih krogov. V vodstvu Združenja za energetsko neodvisnost (ZENS) so prepričani, da bi uresničevanje njihove zamisli lahko prineslo določen napredek celotni državi in bi omogočilo tudi ustrezno polnjenje državnega proračuna. To prepričanje so posebej izrazili januarja na prvi javni razpravi o novem Energetskem konceptu Slovenije v dvorani Državnega zbora RS. Vodja obsežnega projekta z naslovom Shema spodbud in podpor projektom URE in OVE (integrirana shema javnih garancij za financiranje teh projektov) je član ZENS Darko Fius. Kot so povedali v tajništvu ZENS, je Darko kot kapetan dolge plovbe vrsto let plul po širnih svetovnih morjih, v novejšem času se je ukvarjal tudi z analizami problematike varčevanja za veliko japonsko firmo, trenutno pa vse svoje sposobnosti in izkušnje vlaga v omenjeni projekt. Zelo dobro pozna strojeslovje in večkrat ponavlja, da je vsaka ladja ogromen agregat energije. “Vsem analitikom in strategom gospodarskega razvoja naše države polagamo v roke predlog, kako je možno, med ostalimi opcijami seveda, omogočiti gospodarstvu večji obseg aktivnosti in s tem državni blagajni znatno večje prilive. Kreditni krč in disfunkcija monetarnega trga v našem okolju sta resno škodovala gospodarstvu v minulih letih, marginalnost okrevanja je še naprej prisotna, s strani politike pa ni zaznati več konstruktivnih predlogov,” je v svoji kritični oceni glede obstoječih razmer med drugim poudaril Darko Fius. Analiza finančnih podpor projektom URE in OVE Glede omenjene sheme je Fius povedal, da v propoziciji analizirajo finančne spodbude in podpore projektom URE in OVE. Državne spodbude in podpore lahko dvignejo blagostanje državljanov, in sicer z znižanjem preprek – omejitev do pridobivanja finančnih sredstev kvalificiranim upravljavcem, zastopnikom, podjetnikom, investitorjem in lastnikom objektov. “Predlog obravnava vrstni red implementacije podpor; kot prvo, kreditne garancijske sheme in nato v obliki sofinanciranja, npr. nepovratna sredstva. Odgovori na vprašanja glede znižanja finančnih (investicijskih) in tako imenovanih mehkih stroškov projektov URE, upravljanja z riziki, dinamičnih kontrolnih vzvodov, implementacije realnih opcij, ipd., so podani narativno, strukture modela pa so predstavljene v obliki grafičnih preglednic,” je pojasnil Fius. Investicija v projekt URE se hitro povrne Nadalje je avtor te zamisli dejal, da so projekti URE, če so pravilno zastavljeni po ekološki, tehnični in finančni plati, ekonomsko nadpovprečno učinkoviti (nadpovprečen notranji donos IRR). Pričakovano povprečje donosa je 26-odstotno letno ob 7-odstotni letni variabilnosti. V povprečju se investicija v projekt učinkovite rabe energije povrne v 2,6 letih, gledano interdisciplinarno, z upoštevanjem prelivov v gospodarstvu na nivoju države pa že prej. Prepoznavni atributi tovrstnih spodbud in podpor Prepoznavni atributi so po besedah Fiusa naslednji: ni zahteve po dodatnih virih financiranja (financirajo se iz prihrankov) in načeloma ne tekmujejo z drugimi projekti glede financiranja; prihranki generično pokrijejo  posodobitev sistemov z visoko učinkovitostjo; znatno zmanjšajo oz. izločijo  nesmotrno rabo energije, t.j. neekonomičnost in onesnaževanje; ustvarijo znatne ekonomske (finančne), socialne in okoljske koristi; ustvarijo se nova delovna mesta, neposredno in posredno, ki odtehtajo investicije z magnitudo 1 : 15 in več, kar po njegovih besedah zadovolji vsakršne zadržke, okoljevarstvene ali socioekonomske narave. Prihranki energije prinašajo številne koristi Avtor omenjenega predloga zatrjuje tudi, da prihranki energije, doseženi na področju energetske učinkovitosti in obnove energetskih sistemov, omogočajo številne neposredne in posredne koristi v družbi. Pri tem omenja kumulativne vrednosti prihrankov iz naslova višje energetske učinkovitosti, ki znatno presegajo investicijske stroške pod pogojem, da so projekti ustrezno zasnovani in podprti z realnimi opcijami. Pomembna sta tudi zmanjšana onesnaženost ozračja in izboljšanje klimatskih pogojev v notranjosti objektov, ki vodita k bolj zdravem okolju, pozitivnim učinkom na zdravje ljudi, boljšemu počutju, višji produktivnosti in višji končni koristi vseh. Velika korist za družbo je še posebej energijska neodvisnost (varnost). Izboljšave na področju javnih financ Med izboljšavami na področju javnih financ pa Fius omenja, da direktni vpliv prihrankov iz naslova učinkovitejše rabe energije vodi do zmanjšanja dohodkov od davčnih obveznosti. To naj bi bilo krepko pokrito z zmanjšanjem stroškov energije v javnih zgradbah in na splošno pri vseh subjektih, ki so v državni lasti; z nižjimi subvencijami za projekte URE in nizkoogljične družbe, vključno z raziskavami in implementacijo izsledkov raziskav energetske učinkovitosti v prakso; z znatno večjimi prilivi iz naslova plačanih davkov ter z manjšimi socialnimi izdatki, ki nastanejo zaradi večje ekonomske aktivnosti. Predpogoj za uresničitev povečanja blaginje »Cilji energijske učinkovitosti, visoki nacionalni standardi gradnje objektov, soproizvodnja električne in toplotne energije in standardi energijske učinkovitosti za proizvode in opremo ter transportnih sredstev so temelj, predpogoj za uresničitev povečanja blaginje, tako posameznika kot celotne družbe. Zmanjšanje intenzitete rabe energije za 50 odstotkov je realen cilj, ki ga je vredno uresničiti, pridobili bi vsi,« je glede sheme spodbud in podpor projektom URE in OVE še poudaril Fius. Sicer pa so ga, kot sam pravi, spodbudne besede uglednih posameznikov, strokovnjakov s področja energetike in financ ter članov ZENS, katerim je predlog poslal v kritično oceno, spodbudile, da je shemo še dodelal in pojasnil nejasnosti, kolikor je to bilo v njegovi moči. Vsem, ki so mu pomagali pri ustvarjanju predloga, imenuje ga propozicija z argumentirano podlago za oblikovanje osnutka EKS, se prisrčno zahvaljuje.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5200 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.