Iz vrtine Petrolovega Geoterma uhaja nevaren plin


V Čentibi bi naj bilo v zemlji več deset ton strupenih snovi.

Iz vrtin izhajajo plini
Nekateri zaposleni v Petrolovem Geotermu zatrjujejo, da je to podjetje pred devetimi leti v vrtino Pt-95 v Čentibi (kraj Zatak) zakopalo več tisoč kilogramov strupenih kemikalij. Primer že intenzivno preiskuje soboški policisti, ki so včeraj na teren že poslali preiskovalce in okoljske inšpektorje, poročajo v Delu.

V zemlji bi naj bile strupene kemikalije tudi kalijev hidroksid, kalijev karbonat, kalcinirana soda, barit, žveplov oksid.

Kemikalije bi naj zakopavalo podjetje iz Velike Polane

Strupene kemikalije v polietilenskih vrečah, zložene na palete, je po zatrjevanju delavcev Geoterma (njihove podatke hranijo v uredništvu Dela) zakopavalo podjetje iz Velike Polane, delavci Geoterma pa so kemikalije do vrtine prevažali s službenima traktorjema.

Drevesa se sušijo

Zgodba izpred devetih leti bi se naj nadaljujevala še danes. Ne dolgo tega bi naj šofer Geoterma odpadne vode, ki so bile polne olja in kemikalij, s cistern pripeljal k delavnicam v Petišovcih in jih izpustil v okolje, ki se opazno spreminja.Drevesa in rastiline se tam sušijo, trdi vir Dela.

Zakop kemikalij bi naj ukazal takratni direktor

Viri pravijo, da je zakop strupenik kemikalij, ki so bile posledice globinskih izkopov in tudi že motode hidravličnega lomljenja materialov globoko pod površjem zemlje, ukazal takratni direktor družbe Cveto Žalik. Očitke zanika oziroma se, kot pravi, tistih časov ne spominja. Žalik, zdaj zaposlen v Srbiji, pravi: “Pričakujem, da bodo ustrezne institucije dobro raziskale, kaj je v zemlji. Če bodo res našli kemikalije, bo to grozno”.

Lendavski župan Anton Balažek: “Tistih, ki so v Čentibi, v kraju Zatak, zakopali za zadaj še domnevne strupene snovi, ne bom toleriral. Če smo ovadili odgovorne za nedavno plazenje zemlje, bomo ovadbo vložili tudi v tem primeru”.

Državna sredstva porabili za zakop kemikalij

Vse namreč kaže, da je družba Nafta Geoterm, ki jo je matično podjetje Nafta Lendava maja 2013 po letu in pol zapletov ter zavlačevanj za 1,85 milijona evrov kupnine prodala Petrolu, leta 2006 državna sredstva, namenjena za ekološke sanacije vrtin, porabila tudi za zakop kemikalij, ki se uporabljajo v naftnem rudarstvu.

“Nevarne snovi so bile zakopane v zemljo na globini 2,5 do 3,5 metra na površini okoli deset kvadratnih metrov,” je oseba, katere podatke hranijo v uredništvu Dela, 17. decembra lani zapisala Miranu Jugu, direktorju družbe Petrol Geoterm.

Hidravlično lomljenje odprlo pandorino skrinjico

Za drugo leto predvidena in po mnenju domačinov zelo sporna postavitev Petrolovega obrata za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih, zaradi česar je že nastala civilna iniciativa, ki nasprotuje hidravličnemu lomljenju slojev lendavskih peščenjakov, je očitno opogumila nekatere zaposlene v Petrolovem Geotermu, ki trdijo, da so morali v omenjeno vrtino pred leti zvoziti več ton strupenih snovi.

Iz vrtine Petrolovega Geoterma uhaja nevaren plin

Današnje obtožbe o uhajanju plina bi naj bile lažne

Na današnje obtožbe o uhajanju nevarnega plina iz vrtine v Čentibi se je odzvalo odgovorno podjetje Petrol Geoterm: “Danes prijavljeno domnevno uhajanje plina na lokaciji vrtine Pt-95 smo že preverili v prisotnosti policije in podjetja Nafta Varovanje, ki je pooblaščena za izvajanje meritev. Naredili so dve meritvi (ob 9.10 in 11.05 uri) in obakrat ugotovili, da ninobene prisotnosti plina”.

Oljni madeži bi naj bili nameščeni

V Geotermu preiskujejo tudi majhne črne madeže, ki so se na lokaciji nad plinovodom na vrtini Pt-95 na enem mestu pojavili eden v velikosti cca. 30x30cm in tri na drugem mestu v velikosti 10x10cm. Madeže že preiskujejo. Ta hip se nakazuje, da bi lahko bil madež ali posledica spuščanja naftovoda ali pa, da je umetno nameščen. Z Geoterma sporočajo, da so se že dogovorili s policisti in bodo danes omenjeni madež površinsko izkopali, da raziščejo od kod madeži dejansko izhajajo.

Za domnevne nepravilnosti kriv prejšnji lastnik

Glede prijave o domnevno zakopanih kemikalijah na vrtini Pt-95 so v podjetju interno preiskavo sprožili že po prejetju prijave konec lanskega leta, ko so prejeli dopis, da naj bi se v preteklosti, ko je bila to še Nafta Geoterm, pri izvajanju del sanacije opuščenih vrtin storile določene nepravilnosti.

Obtožbe bodo preverili z izkopom

V kolikor bo preiskava pokazala, da so bile v preteklosti storjene nepravilnosti, bo podjetje Petrol Geoterm izvedlo ukrepe skladno z veljavno zakonodajo. V toku preiskave so že izpeljali pogovore z odgovornimi osebami, ki zagotavljajo, da ni zakopanih nobenih nevarnih odpadkov, kar bodo preverili tudi z izkopom.

Danes so vodilni sprožili tudi preiskavo glede prijave o izlivanju rumenkaste tekočine, ki se izliva iz vrtine Pt-96, pri čemer proizvodnja plina vseskozi poteka tekoče in varno. “Preiskavo vzorca vode bomo vzorčili in analizirali v najhitrejšem možnem času,” še sporočajo z Petrol Geoterma.

26.02.2015 JE NA PETIŠOVSKEM POLJU SKRITA NEVARNOST?

PRISPEVKI IN IZJAVE – ODMEVI

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174322128

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

NAPRAVA BO PROIZVAJALA ELEKTRIČNO ENERGIJO IZ MORSKIH VALOV


Izvedba predvideva investicijo v vrednosti 300.000 evrov. Poizkusna izvedba naj bi bila v kraju Castiglioncello, koncesijo za izvedbo v komercialne namene naj bi pridobili na otoku Elba.

Kraj Marina:  manjkajo še zadnji birokratski postopki in potem bo luška Kapitanija izdala dovoljenje za gradnjo prve naprave na svetu, ki bo uporabila energijo valov za proizvodnjo električne energije. Sto metrov oddaljeno od trga Sardegna (Marina di Pisa) bo podjetje 40 South Energy d.o.o. montiralo napravo, ki bo proizvajala skupno moč 99KW električne energije. 18. februarja je potekev 20- dnevni rok, za oddajo pripomb na okololjevarstveno dovoljenje za ta projekt.  Sedaj je samo še vprašanje časa, kdaj bo Kapitanija izdala dovoljenje.

Podjetje ima svoj operativni sedež v Pisi in legalni v Londonu; predsednik in administrator je bivši »normalista« (o.p. Oseba, ki se ukvarja s predpisi) Michele Grassi, letnik 1970, študiral je matematiko in je navdušen jadralec. Njegovi družbeniki so »investicijski skladi, podjetniki in normalni ljudje«: razlaga, da trenutno zaposluje 20 oseb, vključno tudi s tistimi, ki so zaposleni v drugem podjetju: Elements Works d.o.o. To je startup inovativno italijansko podjetje, ki ga je ustanovil Grassi, ukvarja se z razvojem in postavitvijo naprav.

Potrebni bodo še drugi zaposleni, ki se bodo ukvarjali z izgradnjo in razvojem, ugotavlja predsednik, in s tem nudi možnost zaposlitve lokalnemu prebivalstvu. Projekt Marina bo stal 300.000 evr, investicija bo lahko povrnjena v 6 – 7 letih s proizvedeno energijo; po tem obdobju bo lahko ustvarjala dobiček. Za finansiranje bo Grassi v kratkem izdelal oglaševalsko kampanjo »crowd funding«, to je zbiranje sredstev preko spleta.  Projekt nameravajo razdeliti na dva dela in sicer na dve napravi, vsaka po 49,5KW moči. Če se zbere dovolj sredstev za finansiranje ene naprave, je to že uspeh. Naprava ima površino 378 kvadratnih metrov in temu se doda še drugih 179, ki jih zasede kabel za prenos energije na obalo.

Podjetje je izbralo London, zato ker, kot pravi Grassi, »je tam domovina energije valov, tam je nivo energije, ki jo proizvaja morje, večji«, a tudi s strateškega vidika je to kraj, kjer tržišče energije boljše deluje. 40 Sourh Energy d.o.o. ima eksperimentalni sedež na rtu Righini (Castiglioncello) in ima že koncesijo za komercialno napravo na Elbi (ki bo prodajala energijo podjetju Enel Green power), ampak naprava v Pisi bo zgrajena pred tisto na otoku. Grassi, ki živi v Pisi, meni, da so valovi našega morja na dobrem energetskem nivoju, dovolj je pomisliti na velike valove, ko piha »libeccio«(veter), ki se pojavijo tudi, če je pregrada postavljena  50 metrov od obale. Povezal se je tudi z Livornom, da bi postavili napravo  »pred sedanji valobran«, če bi se v bodoče zgradilo  pristanišče Europa, ki bi bilo pomaknjeno proti morju. To ne bi predstavljalo nobenih problemov: naše naprave se zlahka razstavijo in prenesejo drugam. Vpliv na okolje je minimalen. Naslanja se na dno morja in ne ogroža ne favne ne flore.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Inšpekcija in krajani proti,
 asfaltna baza pa kar stoji


Avtor: Špela Ankele – Slovenske Novice – 17.02.2015

Domačini se bojijo, da se v peskokopu Črna kopiči kemično obdelani material.

 Peskokop Črna, na katerega od poletja opozarjajo v civilni pobudi Za zeleno dolino Črne. Foto: Špela Ankele
KAMNIK – Ko prisluhnemo upokojenki Vidi Romšak, ki od minulega poletja predseduje civilni pobudi Za zeleno dolino Črne, se zdi, da že več kot pol leta kriči, a je nihče ne sliši. »Poleti smo opazili, da se na območju peskokopa Črna dogajajo stvari, ki se po našem mnenju ne bi smele, zato smo začeli opozarjati. A medtem ko mi pišemo pritožbe, oni delajo naprej,« pravi sogovornica in odločno podčrta: »Mi ne bomo odnehali. Asfaltna baza bo morala od tu!« Po opozorilih so gradbeni inšpektorji sicer odločili, da mora investitor objekte, postavljene na območju peskokopa, porušiti. Ta odločitev ni pravnomočna, investitor se je nanjo že pritožil. V Calcitu, ki je pred tremi leti kupil peskokop Črna, pravijo, da je postavitev asfaltne baze povsem legalna. Hkrati menijo, da sta rudarska in gradbena inšpekcija pod pritiskom medijev in civilne pobude izdali nezakoniti odločbi.

Dogajanje v peskokopu in nastajanje asfaltne baze domačini vztrajno beležijo. Foto: Špela Ankele

Dogajanje v peskokopu in nastajanje asfaltne baze domačini vztrajno beležijo. Foto: Špela Ankele
Zbrali 136 podpisov

Romšakova je prva soseda spornega peskokopa – ta je od njene hiše oddaljen nekaj sto metrov, obrisi območja, zaradi katerega so iz doline proti prestolnici v zadnjih mesecih odposlali številna pisma in dopise, pa so vidni tudi z njenega dvorišča. »Poleti sem ugotovila, da se tu dogaja nekaj nenavadnega. Delavce, ki so tam opravljali svoje posle, sem vprašala, kaj delajo. Rekli so mi, da postavljajo asfaltno bazo. Bila sem šokirana – asfaltna baza je kaplja čez rob!«

Kot pravi sogovornica, je pojasnila še istega dne iskala na Calcitu, vendar z odgovori ni bila zadovoljna. »Kmalu zatem smo imeli krajani Črne pri Kamniku sestanek, na katerem se je zbralo 70 ljudi. Vsi so bili proti asfaltni bazi, v kratkem času smo zbrali tudi 136 podpisov proti posegom na območju peskokopa,« opiše predsednica civilne pobude.

Kot pravi sogovornica, so se stvari začele premikati šele, ko so se včlanili v okoljsko organizacijo Alpe Adria Green, ki ji predseduje Vojko Bernard. »Ko smo se povezali z njimi, se je stvar začela premikati. Odzval se je tako gradbeni kot tudi rudarski inšpektor,« pove Vida Romšak in odpre debel fascikel, v katerem se že več mesecev zbirajo dopisi, dokumenti, povratnice in še kaj. V mapi so zbrani tudi očitki civilne pobude, usmerjeni predvsem proti Calcitu. In teh ni malo, saj civilna pobuda očita, da naj bi bila asfaltna baza zgrajena brez potrebnih dovoljenj, in opozarja, da se do peskokopa že od noči po dolini vrstijo številni težki kamioni. Poleg tega naj bi se, kot menijo v pobudi, tam kopičil kemično obdelani material – tako iz predelave kalcita kot tudi od pranja železniških vagonov.
Občinski podrobni prostorski akt, ki bo urejal to območje, še ni izdelan, so nam pojasnili na kamniški občini. Foto: Špela Ankele

Občinski podrobni prostorski akt, ki bo urejal to območje, še ni izdelan, so nam pojasnili na kamniški občini. Foto: Špela Ankele
Calcit: asfaltna baza je legalna

Takšne navedbe v Calcitu zanikajo. Pravijo, da v peskokopu že prek deset let »deponirajo fino frakcijo, filtrat, ki nastaja pri pranju kalcitne rude v Stahovici. Rudo peremo, ker z odvajanjem humusa in gline povišujemo belino naših izdelkov, ki se uporabljajo v proizvodnji papirja, plastičnih mas in barv. Deponirani material ni odpadek, ampak 97-odstotni kalcijev karbonat, ki se uporablja za nevtralizacijo kmetijskih zemljišč.« Kot še pojasnijo, je prejšnji lastnik peskokopa območje degradiral, tako da je iz relativno položne brežine nastala prepadna stena, zato zdaj zapolnjujejo vrzel: »Deponirani material je v vseh pogledih neoporečen, se sprijema, ne plazi in je idealen za sanacijo brežine.«

O asfaltni bazi, ki po besedah članov civilne pobude še najbolj izstopa med domnevnimi nepravilnostmi, pa v Calcitu pravijo, da so se lani s podjetjem Komgrad pogodili, da je na vzhodnem delu postavilo mobilno bazo: »Postavitev asfaltne baze je povsem legalna, saj je bil izdelan rudarski projekt, kot to predpisuje regulativa za rudarsko območje. Gradbeno dovoljenje ni potrebno in ga za to območje tudi ni možno izdati.«

Inšpektor: Objekte je treba odstraniti

Kot rečeno, gradbeni inšpektorji menijo drugače. Na inšpektoratu za okolje in prostor so nam pojasnili, da je gradbeni inšpektor konec septembra lani izdal odločbo, s katero je odredil odstranitev gradbenih objektov in vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta odločba ni pravnomočna, zadevo po pritožbi rešuje ministrstvo za okolje in prostor.

Kot je razbrati iz odgovorov inšpektorata za okolje, pa med materiali na območju peskokopa Črna ni nič spornega, saj je družba »z analizo dokazala, da je material, ki ga odlagajo, inerten. Nadalje je bilo ugotovljeno, da navedeni material sploh ni odpadek, temveč je proizvod, ki nastane pri mokri separaciji kalcita pod imenom Calplex NP, za katerega ima družba izdelano Izjavo o lastnostih.«

Inšpektorji so si konec lanskega leta ogledali peskokop Črna in ugotovili, »da so na prostoru, kjer odlagajo Calplex NP, odložili tudi del avtohtone kamnine peskokopa Črna, imenovane črni glineni skrilavec, ki so ga odstranili z območja, kjer so postavili asfaltno bazo. Kot dokazilo je družba predložila Geološko raziskavo ležišča kaolina (1977/78).« Hkrati na inšpektoratu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je bil črni material, ki je nastal pri pranju vagonov, »odstranjen skladno s predpisi o odpadkih«.

Kapital včasih pozablja na okolje

Z okoljskim problemom, na katerega zadnjega pol leta glasno opozarjajo v kraju Črna, so kajpak seznanjeni tudi na kamniški občini. Je tisto, kar danes najdemo na območju peskokopa Črna, skladno z občinskimi akti? Občinski podrobni prostorski akt, ki bo urejal to območje, še ni izdelan, so nam pojasnili na občini, kjer o oblikovanju civilne pobude menijo takole: »Občina v skladu z veljavno zakonodajo skrbi za urejeno bivalno okolje vseh občank in občanov, zato se nam zdi skrb krajanov razumljiva in utemeljena, saj je to njihovo bivalno okolje, kapital pa včasih na te stvari pozablja.«

Gorenjski Glas 18.02.2015

Javni poziv zoper aktivnosti v peskokopu v Črni

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Nova jedrska elektrarna


Krško, 17.02.2015, 21:18 |POP TV Preverjeno!

12 milijonov evrov je bilo že vloženih v projekt nove jedrske elektrarne v Krškem. Nukearka je zdaj v lasti Slovenije in Hrvaške, za investiranje v novi blok pa se zanima vse več tujih partnerjev predvsem iz Italije in Avstrije. Ocenjena vrednost NEK 2 je od 3,5 do 5 milijard evrov, mnogo več kot TEŠ in drugi tir skupaj.

Nedovoljen poseg v strugi reke Drave


V ponedeljek, 16.02.1015 so se v stari strugi reke Drave v ˝Krajinskem parku Drava˝ izvajala nedovoljene posege v strugi reke Drave, verjetno se bodo v teh dneh še nadaljevala!!!

Lokacija je označena na spodaj dodanem zemljevidu!

Prav tako slika posega.

Spreminjajo tok reke, motijo in vznemirjajo prosto živeče živali. Ker so predrli zaliv, ki je z bogatim podrastjem nudil zavetje kolonijam majhnih ribic, postranic ipd. in iz njega napravili kanal, so posledično znižali nivo rečne gladine in v sedaj zaprti brzici, skriti pod vejami ribjemu življu odvzeli pomembno zatočišče pred kormorani.

Zgroženi smo nad takšnim neodgovornim ravnanjem v zaščitenem okolju in zahtevamo takojšnje vaše posredovanje v tem primeru!

Odgovor pričakujemo v zakonskem roku!

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

poslano:

Ministrstvu za infrastrukturo , Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP)

Ministrstvu za infrastrukturo , gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije,

Ministrstvu za infrastrukturo,  inšpekcije za energetiko in rudarstvo,

Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in naravo,

Ministrstvu za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana

Ministrstvu za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana

nezakonita dela - Drava 16.02.1015

Lokacija posega pri naselju Rošnja

nezakonita dela - Drava1- 16.02.1015.OLYMPUS DIGITAL CAMERAOLYMPUS DIGITAL CAMERAOLYMPUS DIGITAL CAMERA

Posneto 16.02.2015

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Karavanški predor izgubil status predora


Slovenija in Avstrija naj bi bili o neizpolnjevanju pogojev obveščeni že maja lani.

Na včerašnji dopisni seji evropskih prometnih ministrov je bila sprejeta nepričakovana odločitev, s katero se predoru Karavanke ukinja status predora. Status je izgubil, ker naj bi za izpolnitev pogojev moral biti odprt in prevozen vsaj 80% časa. Avstrija naj bi odločitev pričakovala in podpirala, Slovenijo pa je Bruselj, tako se zdi, zopet presenetil.

Ministri so za odločitev glasovali soglasno, ZA pa je bil menda tudi slovenski minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. Vlada njegovega glasovanja še ne more komentirati, bo pa zadevo preučila.

Evropska komisarka Violeta Bulc je nad odločitvijo Sveta ministrov razočarana, saj gre v nasprotju z vsemi napori Evropske komisije. Ukinitev statusa predora namreč onemogoča evropsko financiranje druge cevi v višini 7% celotne vrednosti, ostalo naj bi sicer po Junckerjevem načrtu financirale države članice in zasebni sektor.

Če se država še ni odzvala, pa so toliko bolj ažurni na Gorenjskem. Župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger je odločitev “nekako pričakoval, saj je bilo že zadnja leta težko govoriti o predoru ampak bolj o podzemnem gradbišču. Na Jesenicah smo takih šokov navajeni in jih znamo obrniti v svoj prid.”

Dejal je, da bo občina skupaj s sosednjimi občinami pripravila projekt alternativnih povezav s sosednjo Avstrijo, ki bi zaradi čezmejne narave utegnil ravno tako kvalificirati za evropska sredstva. Ena od študij bi bila pametna signalizacija v železniškem predoru, ki bo drugo leto praznoval 110 letnico. S pametno signalizacijo bi skozi obstoječi tunel omogočili kolesarsko stezo, pa tudi pešpot bi lahko bila zanimiva, pravi Mencinger. “Tranzitnim potnikom bi tako ponudili zanimivo turistično ponudbo, medtem, ko bi njihove avtomobile bodisi z avtovlakom skozi isti tunel ali s šleperji čez Korensko sedlo prepeljali na avstrijsko stran,” je optimističen jeseniški župan.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Prejeli smo: To se dogaja na Pohorju


  1. januarja ter 3. in 8. februarja letos smo ponovno opravili malce obsežnejši ogled mariborsko-ruškega dela Pohorja, predvsem v zvezi z motornimi sanmi. Situacija na tem področju, to je vožnji v naravnem in t.i. sonaravnem okolju za zabavo, se stalno poslabšuje. Ukrepov organov države proti temu zlu praktično ni. Na osnovi nekaterih dejstev se da sklepati, da državna oblast ta, do okolja in narave barbarska dejanja, še naprej podpira.
    Glede na to, da so bile že lani junija uveljavljene spremembe Zakona o ohranjanju narave, bi lahko pričakovali izboljšanje. Žal je prav nasprotno; policija na terenu še vedno nima niti najpotrebnejše opreme, nima jasnih navodil, razpored dežurstev na smučiščih je milo rečeno nenavaden, inšpektorjev ni nikjer, ponoči je priklic patrulje na Pohorje skorajnemogoč, »dnevnih« ukrepov ne zaznavamo …
    Z motornimi sanmi se torej vozijo – pravzaprav že od nekdaj in kjer koli v državi – brez resnih omejitev. Še več – sani se celo na veliko posojajo.

motorne sani 

Izleti so ponavadi daljši, to je vsaj do koče Šumik ali Osankarice. Peljejo se tudi do Rogle, izjemoma celo do Ribniške koče in Pungarta.

Maribor

Na omenjeni trasi se, tako kot na mariborskem delu, vozijo lokalni ljudje z »bazami« v počitniških hišah in »prišleki«, ki si ta izjemno nesnažna vozila pripeljejo na izhodiščna mesta. Promet zna biti ob primernih vremenskih pogojih prav neverjeten.
Sani se posojajo, predvsem pa protizakonito uporabljajo tudi na koči Cojzarica, ki je centralna nevralgična točka na areškem območju. Pred leti je kupec koče začel z gostinsko dejavnostjo brez uporabnega dovoljenja, verjetno je tako še danes.
Dosegel je, da se tepta 3,5 km dolga cesta za smučarje (gozdna in republiška), naredil je poseko zanje v državnem gozdu in jo odnesel s smešno nizko kaznijo. Letošnjo zimo je odprl okrepčevalnico na smučišču Pisker. Sani uporablja tudi za prevoz gostov in dostavo na okrepčevalnico. Do nje se stalno vozi po vlaki in čez gozd ter po smučišču. Po vrhu še brez oranžne luči. Za prevoz ljudi, gostov in delavcev uporablja prikolico, ki nima niti osnovne varnostne opreme (zanka na kljuki). Predvaja še glasbo pred kočo in na okrepčevalnici.
Sani posoja in vse to oglašuje,  ponuja ogled »Mariborskega Pohorja z motornimi sanmi« . To pomeni vožnje do Bellevue-ja in seveda v drugo, »nemariborsko« smer.  Skoraj v vseh zimah do sedaj so sankači dosegli (baje s plačilom), da so teptalni stroji potegnili traso vsaj do koče Šumik, pred leti so jo vlekli celo do Zgornje brvi (cesta Oplotnica-Rogla). Trasa vodi skozi mirno območje in prezimovališče, krmilnice za divjad so vidne s trase.
Izredno moteče je, da je koča Cojzarica zelo blizu mirnega območja, ki je po Zakonu o divjadi in lovstvu namenjeno zaščiti divjadi, in pomembnega krmišča. V okolici koče in seveda širše opažamo, da se sledi divjadi v snegu vidno zmanjšujejo, zmanjševanje staleža divjadi podpisanemu potrjujejo tudi lokalni lovci.
Vsako leto na prehodnem območju nad slapom Veliki Šumik, kjer se odvije skoraj ves tovrstni zimski promet na relaciji Bellevue-Rogla, sneg smrdi po gorivu iz nesnažnih pogonskih agregatov motornih sani. Sani se lahko ponoči slišijo celo do tri kilometre daleč.
Ena najlepših tekaških prog Bellevue-Areh je tako tudi letos zopet stalno uničevana, okolica se zasmrajuje, ogrožanje tekačev je postalo »normalno«. Vedeti je treba, da morajo po predpisih biti gozdne ceste na terenu označene – šele takrat se lahko tam vozijo »gorenaki in mateji« . S pravnim aktom je na gozdnih cestah hitrost omejena na 40 km/h – takšno hitrost sicer dosegajo malo bolj trenirani tekači – sankači se bahajo z 200 km/h, brez težav pa vsi vozijo krepko čez 60.
Pravi atentat na stroko z omenjenimi dejstvi je dokument v prilogi iz leta 2005. V njem takratni državni sekretar Vinko Gorenak utemeljuje, zakaj je uporaba motornih sani sprejemljiva in da celo služijo turističnemu razvoju. Na osnovi zapisanega je začela vsakovrstna vožnja za zabavo v naravnem okolju skokovito naraščati. V luči sprememb Zakona o ohranjanju narave pozivamo Vlado, da se izjasni, ali zapisano še podpira, oziroma da izda čim prej svoje mnenje. Pričakoval sem, da bo Vlada to naredila samoiniciativno. Državni zbor je namreč z osnutkom sprememb, razpravo in tudi s sicer reduciranimi spremembami jasno pokazal, da omenjena interpretacija ni v duhu in namenu naravovarstvenih predpisov. Mnenje samo je bilo narejeno na prejšnji verziji zakona, poleg tega pa ga je naredil sekretar, ki za to, skupaj s takratnim ministrom za notranje zadeve Matejem, ni pristojen. Že zaradi tega je vsebina danes pravzaprav irelevantna.
Glede na napoved vremena in bližajoče se šolske počitnice bo tovrstna dejavnost v naslednjih tednih izjemna. Predlagam, da Policija v bodoče opusti nadzor iz zraka, saj je predrag in neučinkovit. Sankače namreč najlažje polovijo kar na zemlji in v temi: pri hotelu Bellevue (bife Car Club, koča Koča), pri hotelu Areh, pri Krojsu, v križišču Osankarica-Ruše-Areh, na koči Šumik in drugih lokacijah vse do Holcer’s puba na Pungartu.

Za konec naj še omenim, da vsi veste, da smo v alpskem prostoru edina nacija, ki zgoraj omenjeno (in še hujše) dopušča. Vsem nam je jasno, kaj moramo storiti. Še bolj vemo, da odlašanje poslabšuje stanje in draži rešitve. Glede na to, da je zadnja študija stanja v območju NATURA 2000 pokazala degradacijo, jih bomo očitno morali dobiti, zopet(!), po prstih še od Evropske komisije.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5400 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

JAVNA TRIBUNA – LENDAVA 11.02.2015 Pomurci vztrajamo: Ustavimo fracking – Projekt z ogromnim okoljskim tveganjem


Kristjan Horvat – SOBOTA INFO –

JAVNA TRIBUNA – LENDAVA 11.02.2015

Pomurci vztrajamo: Ustavimo fracking –

Projekt z ogromnim okoljskim tveganjem

javna tribuna

V Lendavi je včeraj potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Svoje argumente in stališča so z javnostjo delili predstavniki civilne iniciative Ustavimo fracking v Petišovcih in strokovnjaki s področja energetike in varovanja okolja.

Lokalnim prebivalcem skope informacije

Ustanovitev civilne iniciative je spodbudila skrb za zdravje ljudi in okolje zaradi postopka na ARSO zaradi izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju.

Pobudniki sklica tribune so očitali javnim institucijam in tudi predlagateljem vloge, da o tem niso informirali prebivalce na transparenten način, zato tudi nekoliko zapoznela reakcija na samo izdajo okoljevarstvenega soglasja.

Pričakovali smo več informacij in obveščanja,” je še poudaril Boštjan Majerič pobudnik javne tribune.

Vojko Bernard, Alpe Adia Green:

Lastniki tako dobičkonosne industrije, ki jih zaradi prihodkov od davkov krijejo tudi državni organi, nimajo interesa, da bi bili državljani in državljanke polno obveščeni, kaj ta projekt pomeni za njihovo zdravje, naravo in okolje.

Strah je odveč

“V Murski depresiji se ogljikovodiki neprestano pridobivajo že od štiridesetih let prejšnjega stoletja. Postopek hidravlične obdelave slojev je na pomurskih tleh popolnoma drugačen, kot po večini svetovnih primerov. Obdelava peščenjaka, ki se ga za pridobivanje ogljikovodikov pridobiva v SV Sloveniji, je zmotno enačiti s hidravlično obdelavo skrilavcev velikega obsega. Postopek v Petišovcih je popolnoma varen,” so povedali predstavniki Geoenerga d.o.o.

S plinom iz petišovskih vrtin bi lahko pokrili okoli 10 odstotkov slovenskih potreb po zemeljskem plinu.

Kaj pa naravno okolje in človek?

Na včerajšnji javni tribuni je svoje stališče predstavil ekolog Anton Komat. Meni, da se v celotni zgodbi preveč poudarja gospodarsko stališče in profit, zanemarljivo pa je vprašanje preživetje človeka. V razpravo se je vključil tudi občinski svetnik in ekološki kmetovalec dr. Mihael Kasaš: “Jaz sem osebno zelo zaskrbljen. Odločiti pa se moramo tisti, ki živimo v neposredni bližini črpališča in izbrati kakšno prihodnost želimo. Je to zelena energija in turizem ali pa terorizem narave“.

1.240 podpisnikov peticije

V znak podpore je že nastala peticija Ustavimo fracking v Petišovcih. Le to je že podpisalo 1.240 ljudi.

Zaradi velikih okoljskih vplivov je fracking v nekaterih državah celo prepovedan. Med takimi sta Francija in Bolgarija, marsikje pa je zaustavljena izdaja dovoljenj dokler vplivi na okolje ne bodo povsem jasni. Med takimi državami so Nemčija, Avstrija, zvezna država New York, posamezni kantoni v Švici in Španiji ter druge države in regije.

Frakturiranje še brez zakonske podlage

Na včerajšnji burni javni tribuni so prišli do enotnega sklepa.Ravnati se po previdnostnem načelu in sprejeti moratorij, dokler ne bo o postopku fracking sprejeta zakonodaje.

javna tribuna2

Pomurje

POMURJE

Civilna iniciativa zoper fracking v Petišovcihčetrtek, 12.02.2015

avtor: Majda Horvat

V prostorih lendavske Sinagoge je včeraj potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih, katere pobudnik je bila Civilna iniciativa ustavimo fracking v Sloveniji. To zahtevo so uvodoma utemeljevali Anton Komat, ekolog in neodvisni raziskovalec, dr. Andrej Kurnik, član Eko klub časopisa za kritiko znanosti, Tomislav Tkalec, iz Društva za sonaravni razvoj Focus, dr. Peter Kralj, z družbe Gejzir in Vojko Bernard z organizacije Alpe Adria Green. V občinstvu sta bila tudi Miran Jug, direktor družbe Petrol Geoterm in Miha Valentinčič iz vodstvenih struktur Petrola. Ustanovitev civilne iniciative je spodbudila skrb za zdravje ljudi in okolje zaradi postopka na ARSO zaradi izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Pobudniki sklica tribune so očitali javnim institucijam in tudi predlagateljem vloge, da o tem niso informirali prebivalce na transparenten način, zato tudi nekoliko zapoznela reakcija na samo izdajo okoljevarstvenega soglasja. Govorniki so potem v svojih referatih dogajanje po svetu, v zvezi s spornim črpanjem plina, preslikavali na petišovsko plinsko polje. Po vroči razpravi med nasprotniki in nekaj zagovornikov projekta črpanja plina je bilo izrečenih tudi nekaj predlogov, za katere bi, sodeč po aplavzu, lahko rekli, da so sprejemljivi za civilno iniciativo. In sicer. Ravnati se po previdnostnem načelu in sprejeti moratorij, dokler ne bo o postopku fracking sprejeta zakonodaje. Ta zadnja zahteva se naj predstavi županu in občinskemu svetu. Pogovore je treba nadaljevati, saj je potrebno ob morebitnih slabostih videti tudi morebitne prednosti projekta za občino. Prednosti in slabosti takšnih projektov je danes mogoče dokaj eksaktno izračunati in ugotoviti neto koristi.

V PETIŠOVCIH PROTI LOMLJENJU SKRILAVCEV PRISPEVKI IN IZJAVE – SLOVENSKA KRONIKA: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174319535

JAVNA TRIBUNA JE BILA ORGANIZIRANA V SKLOPU AKCIJE “BREZ FOSILNIH GORIV” 13-14 februar 2015
Chalkhistory
VIDEO:

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Kako nevarna je metoda, s katero bi pridobivali plin v Prekmurju?


Kako nevarna je metoda, s katero bi pridobivali plin v Prekmurju?

Siol.net: 11.02.2015

Avtor: Barbara Oprčkal

Izboljšanje gospodarskega položaja severovzhodne Slovenije ali resne okoljske posledice, ki bodo doletele tam živeče prebivalstvo? Hidravlično lomljenje v Prekmurju postaja ena izmed vročih tem.

Tako imenovani “Fracking” je postopek hidravličnega lomljenja kamnin z visokim pritiskom vode, ki ji je dodana mineralna snov (pesek ali keramične kroglice) ter majhen delež kemikalij. Voda pod pritiskom poviša poroznost kamnin, ki je potrebna za uspešnejše črpanje plina. Kot pojasnjuje naš sogovornik, geolog Miloš Markič, gre za metodo, ki je stara že dobrih 65 let, uporabljali pa so jo tudi že v Petišovcih, kjer želijo zdaj to metodo nadaljevati, saj bi lahko pripomogla k izboljšanju gospodarskega položaja tega območja. A glas so povzdignili nekateri prebivalci in okoljevarstveniki, saj naj bi šlo za sporno ter okolju in ljudem nevarno metodo.

Za kako nevarno metodo gre, kakšni so podatki in razlogi za in proti, sta predstavila predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard in dr. Miloš Markič z Geološkega zavoda Slovenije.

Glede hidravličnega lomljenja nekako obstajata dve glavni veji. Na eni strani so predvsem okoljevarstveniki, ki tej obliki pridobivanja nafte in plina nasprotujejo, na drugi pa so med drugim tudi gospodarstveniki, ki jo podpirajo. Kakšno je vaše stališče do te metode in njene uporabe v Prekmurju?

Vojko Bernard: Alpe Adria Green temu projektu nasprotuje, ker niti na evropski ravni, še manj pa v Sloveniji, ni relevantnih zakonskih podlag, ki bi zagotovile okoljevarstvene in varstvene zahteve, da bi v Prekmurju pridobivali plin s fracking metodo.

V Evropi je že nekaj držav sprejelo prepoved pridobivanja plina s fracking metodo. V Angliji, od koder prihaja investitor za pridobivanje plina po tej metodi, pa še razpravljajo o tem, da bi to tehnologijo prepovedali.

Miloš Markič: Hidravlično lomljenje (hidravlično frakturiranje) je metoda, ki je znana že dobrih 65 let, od okoli leta 1950 dalje. V Petišovcih je bila prvič uporabljena leta 1956 in nato so do danes izvedli že več kot 25 frakturiranj, brez ugotovljenih negativnih posledic v okolju.

Frakturiranje se ne uporablja le pri pridobivanju ogljikovodikov, temveč tudi v geotermiji in ponekod celo za pridobivanje podzemnih vodá. Frakturiranje je metoda, s katero z visokim pritiskom vode umetno razdrobimo kamnino, ki je nosilec npr. ogljikovodikov. Teoretično je vplivnost razpok do 600 metrov, praktično znatno manj. Tolikšna mora biti tudi najmanj oddaljenost do vodonosnikov. V Petišovcih so nekajmetrske plinonosne plasti omejene z neprepustnimi plastmi (laporji, gline), ki še dodatno preprečujejo vertikalno širjenje razpok.

V Petišovcih so zadnjih 5 lomljenj izvedli v vrtinah Pg-10 in Pg-11A leta 2011, in sicer v globinah več kot 3000 metrov. To so bili enodnevni dogodki. Za frakturiranje se uporablja voda, v primeru Petišovcev je bila to voda iz vodovoda, in sicer v količinah pod 350 m3 na eno lomljenje. Vodi je dodano mineralno sredstvo, to je kremenov pesek ali keramične kroglice, kar ni problematično. Vodi je dodano nekaj odstotkov soli (KCl), kar ni škodljivo, in okoli 1 odstotek kemikalij, ki imajo vsaka svoj opisni varnostni list in so v vodi močno razredčene.

Slovenija ni ZDA

“V Petišovcih ni predvideno frakturiranje skrilavcev tako imenovanih velikih volumnov (HVHF – High volume hydro fracking) s horizontalnimi vrtinami, kot to izvajajo v ZDA, temveč le frakturiranje vertikalnih odsekov nekaj metrov debelih plinonosnih plasti.

Tudi ne gre za pridobivanje plina iz skrilavcev, temveč za plin v peščenjakih, ki pa so nizkoporozni in zato potrebujejo, da se v njih vzpostavi umetna razpokanost. Tak plin imenujemo tesno vezani plin (“tight gas”). Tesno vezani plin spada nekako na vmesno področje med konvencionalnim in nekonvencionalnim plinom. Pridobivanje plina iz skrilavcev, čeprav je tovrstni plin že dolgo znan, je dejansko “komercialno odkritje zadnjih dveh desetletij” v ZDA, tesno vezani plin pa so pridobivali tudi že prej. V Panonskem bazenu poznamo tesno vezani plin v plasteh, ki ležijo globlje kot konvencionalni plin,” je pojasnil Markič.

V ZDA je namreč prišlo do nekaj neljubih dogodkov pri tej metodi, vendar pa gre za popolnoma drugačne razmere kot pri nas.

Kakšen je vaš pogled na to temo z okoljskega vidika? Kakšne so prednosti in slabosti?

Vojko Bernard: AAG meni, da ima ta projekt neposredni vpliv na varnost. Vplivi na okolje, naravo ter zdravje ljudi:
– poraba pokrajine, ker naprava potrebuje prostor za tehnično opremo, skladiščenje tekočine in cestni dostop za dostavo.
– Onesnaženje zraka in onesnaženje s hrupom, saj stroje poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, škodljive snovi iz tekočin (tudi iz odpadne vode) lahko izhlapevajo v zrak.
– Pri kvarih lahko plin iz vrtin preide neposredno v zrak. Metan, ki je več kot 10-krat bolj toplogreden plin kot CO2 in drugi plini ter drugi toplogredni in strupeni plini.
– Voda, tudi pitna, se lahko onesnaži s kemikalijami iz procesa lomljenja, pa tudi z odpadno vodo iz odlagališč. Možne prenosne poti v podzemne in površinske vode so lahko nesreče pri prevozu s tovornjaki, puščanje zbiralnih linij, bazenov za odpadno vodo, kompresorjev itd., poškodbe cementiranja in plaščev ali preprosto nenadzorovani podzemni tokovi skozi umetne ali naravne razpoke v formacijah. Podzemske vode prej ko slej pritečejo na površje, pri tem obstaja nevarnost, da bo ta prišla brez kontrole v vodovodne sisteme.
– Onesnaženje zajetij pitne vode z metanom – pridobivanje plina je vezano na veliko porabo vode, kemikalij – kemični dodatki vključujejo strupene, alergene, mutagene in rakotvorne snovi.
– Kratka življenjska doba vrtin. Zato jih je treba vedno znova vrtati na drugih lokacijah. Kje?
– Potresi, ki jih sproži proces hidravličnega lomljenja ali vbrizgavanje odpadne vode.
– Sprostitev radioaktivnih delcev iz podzemlja.
– Možni so vplivi na biotsko raznovrstnost.

Miloš Markič: Pri hidravličnem frakturiranju mora biti opremljenost same vrtine ter materiali, iz katerih je vrtina izdelana, kar se da kakovostni. Tako opremo trg vsekakor nudi, moramo pa seveda biti pozorni, da je res uporabljena, saj je ta oprema draga. Dela morajo biti ustrezno projektirana, izvajana, spremljana, kontrolirana in dokumentirana.

Za izvedbo mora biti predhodno izdelana študija o vplivih na okolje. Ta je bila za Petišovce tudi že narejena (za vrtini Pg-10 in Pg11A), čeprav za tako majhne količine črpanja plina (pod 500.000 m3 dnevno) po Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, (Uradni list RS, št. 78/06 – vključno z vsemi spremembami in dopolnitvami) niti ni bila potrebna. V Sloveniji se na področju rudarstva, tudi naftnega in geotermalnega rudarstva, vsekakor že tradicionalno držimo visokih standardov projektiranja, izvajanja del, nadzora, kakor tudi okoljevarstva (skupaj z rekultivacijo prizadetih površin) in zagotavljanja visoke stopnje varnosti pri izvedbi del.

V Petišovcih gre za majhno plinsko polje (7 krat 2 km), kakršnih pa je v Panonskem bazenu cela vrsta. Tako se tudi okoljski vplivi ne morejo šteti kot veliki. Tveganja niso večja kot na primer pri izkoriščanju geotermalne energije ali črpanju termomineralnih vodá v SV Sloveniji, s čimer imamo dolgoletne izkušnje.

Frakturiranje v Petišovcih bi potekalo v globinah od 2500 m navzdol, medtem ko glavni termomineralni vodonosniki segajo na tem (antiformnem) območju do globine okoli 1500 m. Vmes je torej 1000 m kamnin (v primeru vrtin Pg10 in 11A skoraj 2000 m), pri čemer je znaten delež neprepustnih (izolacijskih), ki onemogočajo povezave med “globokim” plinom in gospodarsko pomembnimi vodami. Za pitne vode, ki so v prodnih zasipih do globine okoli 20 m, pa je verjetno veliko večje vprašanje onesnaževanje s površine kot pa iz prej omenjenih 2- in tritisočmetrskih globin.

Vodo, ki jo po vtiskanju dobimo nazaj na površino (“flowback”), ustrezno analiziramo in jo po možnosti vračamo nazaj v ustrezno geološko formacijo, ali pa jo tretiramo kot odpadno vodo z ustrezno obdelavo čiščenja in odvajanja v naravni vodni krog.

Kakšen je vaš pogled na to temo z gospodarskega vidika? Kakšne so prednosti in slabosti?

Vojko Bernard: Iz pogleda gospodarstva ne bi bilo nobenih težav, če ne bilo pridobivanje plina, v kolikor bi na tem področju namesto plina pridobivali v upoščenih vrtinah geometralno energijo, ki je iz okoljevarstvenega vidika čista energija. Poleg tega pa bi na upoščenih poljih lahko namestili fotovoltaične celice.

Miloš Markič: V Petišovcih poteka proizvodnja plina in nafte od leta 1943 dalje. Do danes je bilo izvrtanih več kot 160 vrtin. Nafta je bila vezana predvsem na višje ležeče sloje, v globljih pa nastopa v večji meri plin. Znatno proizvodnjo plina so dosegali v 80. letih prejšnjega stoletja, okoli 30 milijonov m3 letno, kar je predstavljalo okoli tretjino porabe plina v gospodinjstvih. Slovenija sicer porabi letno dobro milijardo m3 plina, je pa po porabi plina pod povprečjem EU. Zdaj ocenjeni viri (“in-place reserves”) plina v Petišovcih znašajo 13 milijard m3. Po zdajšnjih ocenah bi bilo gospodarsko sprejemljivo že črpanje med 50 in 80 milijoni m3 letno in proizvedeni plin bi bil uporaben zlasti v lendavskem prostoru, do neke mere tudi širše v SV Sloveniji. Predvideva se, da bi lahko proizvodnja plina dosegla okoli 10 odstotkov celotne porabe plina.

Morebitno pridobivanje plina v Petišovcih gre v kontekst širše izrabe geoenergetskih virov tega dela Slovenije, predvsem skupaj z geotermijo, kjer se že desetletja dosegajo lepi uspehi (ogrevanje, kmetijstvo, rastlinjaki, terme). Poleg tega bo ta dejavnost tudi prispevala k razjasnitvi nekaterih drugih vprašanj, na primer možnosti skladiščenja uvoženega plina (v Sloveniji nimamo podzemnih skladišč za uvoženi plin, kot ga imajo vse sosednje dežele), možnosti vtiskanja in shranjevanja CO2 v opuščena naftna in plinska nahajališča ter spodbujenega iztiskanja nafte in plina (“enhanced gas recovery”).

Kakšne, menite, da bodo posledice, če zmaga “nasprotna” stran?

Vojko Bernard: Posledice, ki smo jih že prej navedli, bo v glavnem nosilo tam živeče prebivalstvo ter v globalnem celotno podnebje na zemlji, saj se bo tudi zaradi njih podnebje hitreje spreminjalo kot sicer.

Miloš Markič: Rezultat bo nepridobivanje plina, posredno pa tudi zastoj tovrstnih raziskav, ki niso pomembne le za pridobivanje plina, temveč tudi za reševanje nekaterih drugih vprašanj (skladiščenje uvoženega plina, skladiščenje CO2, delno tudi geotermije). Posledice bo čutilo predvsem lokalno gospodarstvo, ki bo prikrajšano za gospodarsko rast in napredek.

Kako v tej razpravi vidite vlogo državljank in državljanov? Kakšna bi ta morala biti, če sploh?

Vojko Bernard:Lastniki take dobičkonosne industrije, ki jih zaradi prihodkov od davkov krijejo tudi državni organi, nimajo interesa, da bi bili državljani in državljanke polno obveščeni, kaj ta projekt pomeni za njihovo zdravje, naravo in okolje.

Po AAHUSKI konvenciji, bi moralo biti tam živeče prebivalstvo celovito obveščeno, kakšne negativne in pozitivne vplive bo povzročilo delovanje naprave s tako tehnologijo, ne pa da osnovne pozitivne informacije objavijo na spletni strani in jih razglašajo v oglasih, negativne vplive pa preskočijo.

Miloš Markič: Vloga državljanov in državljank je ključna. Argumentirano imajo pravico biti seznanjeni s celotnim procesom pridobivanja plina in morebitnimi posledicami. Na svoja vprašanja imajo pravico dobiti ustrezne utemeljene odgovore. V EU deželah velja, da je za nekonvencionalno pridobivanje plina malodane nujno doseči soglasje lokalne skupnosti, podobno, kot to velja za druge energetske in mineralne surovine. Seveda pa se je treba pri vseh postopkih držati tudi merodajne zakonodaje (rudarske, okoljevarstvene, o vodah, o zdravju itd).

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

JAVNI POZIV – KAMNOLOM ČRNA


JAVNI POZIV

Ministrstvu za infrastrukturo , Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP),Sandra Petan Mikolavčič, glavna Inšpektorica,Vožarski Pot 12,1000 Ljubljana 

Ministrstvu za infrastrukturo , Tanja Varljen, Direktorica gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije,Vožarski Pot 12,1000 Ljubljana 

Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Suzana Macolić, Direktorica inšpekcije za energetiko in rudarstvo,Vožarski pot 12,1000 Ljubljana 

Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in naravo,Nevenka Žvokelj, glavna inšpektorica, Dunajska cesta 58,1000 Ljubljana 

Ministrstvu za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana

 

Ministrstvu za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana

 

Pozivamo vas, da  ukrepate v primeru odlaganja odpadkov v peskokopu Črna. Kot vas obveščamo že od poletja 2014 dalje, v peskokop od leta 2012 Calcit d.o.o. dovaža odpadni material.

 

Večkrat so v peskokop Črna dovažali tudi mulj od pranja železniških vagonov, ki naj bi ga po naši prijavi in posredovanju inšpektorja za okolje odstranili, za kar naj bi bil izdan evidenčni list in odpadki odpeljani na deponijo Kovor. Glede na javno objavljene izjave direktorja Komunale Tržič, gospoda Sebastjana Zupanca v Delu 3.1.2015,  ti odpadki niso bili odloženi na deponiji Kovor. Ta izjava potrjuje naše trditve, da odpadkov niso odstranili, ampak samo prekrili z novimi odpadki, kot tudi ne  gre za premeščanje materiala znotraj peskokopa, kot trdijo v Calcitu in inšpektor za okolje, zato še vedno zahtevamo analize s sondiranjem peskokopa.

Od poletja dalje je bilo več dovozov, kar smo tudi fotodokumentirali.

 

Zaradi večletnega dovažanja odpadkov je nastala  visoka deponija-plato, ki pomeni nevarnost za prebivalce zaradi možnega izpiranja snovi v potok Črna, ki je naravna vrednota ter možnosti zdrsa-plazenja platoja preko potoka Črna po dolini Črne navzdol in nevarnost za zdravje in življenje prebivalcev. Krajani, živeči na tem območju, se ne strinjajo z nadaljnim izkoriščanjem peskokopa in so ogroženi po navedbi iz 4.4. točke 2. člena Zakona o rudarstvu, ki pravi, da je: »Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico«. Inšpektor za rudarstvo je jeseni 2014 izdal odločbo, da naj se do konca leta 2014 pripravi sanacijski načrt za Peskokop Črna. V izogob posledicam neprimernega odlaganja zahtevamo strokovno izdelavo in strokovno preučitev sanacijskega načrta.

Pri tem jim je kršena tudi ustavna pravica RS po 72. členu, ki pravi da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje.

 

 

UTEMELJITEV:

Mednarodno društvo Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, zastopa člane civilne iniciative »ZA ZELENO DOLINO ČRNE«, ki so istočasno člani AAG. Naši člani, živeči na tem območju so ogroženi po navedbi iz 4.4. točke 2. člena Zakona o rudarstvu, ki pravi, da je: »Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico«. Pri tem jim je kršena tudi ustavna pravica RS po 72. členu, ki pravi da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.

 

Zahtevamo, da takoj ukrepate v skladu s svojimi pooblastili in v zakonskem roku podate na naš naslov pisni odgovor z navedenimi konkretnimi ukrepi.

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

Poslano:

  • Zgoraj navedenim poslano po e-pošti
  • Mediji

0000100002

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5200 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE