AAG PODAL ZAHTEVO NA ARSO ZA UVEDBO POSTOPKA ZA SANACIJO OKOLJSKE ŠKODE ZA “INDUSTRIJSKO CONO LAZE” – KRANJ


AAG je 30.01.2015 podal na AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v industrijski coni “LAZE” v Kranju.

Okoljska škoda je bila povzročena na območju “INDUSTRIJSKE CONE LAZE”(v nadaljevanju – CONA) v Kranju s strani družb delujočih na tem področju.

Družbe na tem območju so povzročile preveliko spremembo naravne in bivalne vrednote prebivalcev oziroma jih celo zdravstveno ogrožajo. Zbirna mesta za odpadni material v coni imajo neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode, rake, ribe in dvoživke. Vpliv na ribe se pokaže že v strugi potoka Žabnica. Vpliv na ostale živalske vrste pa na celotnem vodo-zbirnem območju, kamor se sedaj iztekajo morebitni izpusti iz cone. Zbirališča odpadkov, negativno vplivajo na zdravje živali, ki se prihajajo hranit na njih in s tem tudi na zdravje ljudi, saj le te prihajajo v neposredni stik z okoliškimi prebivalci. Ogrožene so tako živali kakor tudi rastline na področju, do koder sega negativen vpliv cone. V neposredni bližini se nahaja tudi področje NATURA 2000, kamor sežejo tudi negativni okoljski vplivi iz cone.

AAG sklepa, da enako velja za vplive na ljudi oziroma okoliške prebivalce, ki se raztezajo od območja zbiranja izcednih voda, tudi iz zbirališča kjer živijo ali gospodarijo njihovi prebivalci, lastniki, najemniki ali posestniki, prav tako pa to vodo pijejo tudi živali na tem območju. Po enakem principu delujejo tudi drugi vplivi na okolje, njihovi vplivi so vedno tudi daljinski in niso omejeni zgolj na ozko območje zbirališča odpadkov in naprave. V okolici je zaznati tudi povečanje števila muh, miši, podgan in golobov.

Na tem vplivnem področju je klima zmernimi  zimami in vročimi poletji ter močnim vetrovom – podkaravanški fen. Ker tu ni merilcev vetra, na področju posega ni državnega monitoringa vetra in reprezentativni podatki za to območje ne obstajajo, ravno tako kot ni temperaturnega monatoringa. S tema dvema monitorigoma je povezan tudi smrad, ki iz cone.

Vpliv na zdravje ljudi na tem področju, kjer leži cona, s stališča prenosa bolezni ni raziskan, saj imajo vpliv tudi onesnažen potok, ki se napajajo z odpadno izcedno vodo, ki pronica v potok, saj na tem področju ni urejena kanalizacija.

Naši člani ter ostali prebivalci so se prisiljeni sami boriti proti podganam in mišim, ki prihajajo iz tega področja. Na tem področju se zadržujejo tudi golobi in druge ptice, ki preletavajo bližnja naselja. (Golobi so znani prenašalci bolezni, zato v naseljih z raznimi ukrepi zmanjšujejo populacijo teh) Njihove iztrebke lahko najdemo tako pred hišami kjer se igrajo otroci, kakor tudi na vrtninah in sadju, ki jih morajo temeljito sprati ter celo zavreči. Zaradi teh vplivov so prebivalci na tem območju ogroženi.

Transport se zaradi povečanja dejavnosti raste in se odvija po neustrezni lokalni  cesti. Zaradi tega narašča tudi hrup v neposredni bližini stanovanjskih objektov.

Zaradi bližine cone in z njo povezanega zbirališča nevarnih snovi in odpadkov, so nepremičnine naših članov in drugih prebivalcev manj vredne in še izgubljajo na vrednosti, ker so negativni vplivi na okolje iz odlagališč vsak dan večji. Ti negativni vplivi, pa poslabšujejo tudi kakovost bivanja na tem območju.

Kot dokaz smo poleg prijave predložili:

Popis stanja vodotokov v okolici industrijske cone Laze in meritve kemijskih parametrov v mulju in vod z dne – april – maj 2014

Obvestilo prijavitelju – inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje z dne 14.04.2014

V AAG pričakujemo, da bo ARSO ukrepala skladno z zakonodajo.

20100425_285520080912_IMG_13828

Nedovoljeni izpusti v potok Žabnica

Kanalizaciji v industrijski coni Laze v Kranju slabo kaže

Alpe Adria Green zahteva ukrepanje Agencije RS za okolje, občina pa ima težave s pridobivanjem zemljišč.

Častnik DELO – Marjana Hanc, Kranj
tor, 03.02.2015, 06:00
Kranj – Podjetja v industrijski coni Laze v Stražišču pri Kranju poleg narave ogrožajo tudi zdravje okoliškega prebivalstva, trdijo v Alpe Adria Green (AAG). Ta okoljska organizacija je na Agencijo RS za okolje (Arso) vložila zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v coni.

Že lani so krajani Stražišča zahtevali, naj se v coni Laze še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za podjetje Ekorel, ki bi rado predelovalo zaoljene vode in mulj, uredita kanalizacija in preozka cesta, ki vodi do cone. Poznejša analiza razmer v okolici cone, ki jo je naročila in plačala Mestna občina Kranj (MOK), je pokazala, da je vir onesnaženja opuščena deponija v bližini cone in da so onesnaževalci tudi nekatera od 20 podjetij v coni. Junija je mestni svet zagotovil 40.000 evrov, s katerim bo MOK plačala projektno dokumentacijo in odkupila zemljišča za gradnjo kanalizacije, ki se bo predvidoma začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja še letos.

Zaplet z Grosovim zemljiščem

Na MOK so včeraj razložili, da so takoj pristopili k izdelavi idejnega projekta in pripravili idejne rešitve, ki zajemajo ureditev dostopne ceste do območja poslovne cone ter ureditev ceste znotraj območja poslovne cone, kanalizacije, vodovodnega in hidrantnega omrežja ter dveh prepustov. MOK je tudi obvestila lastnike zemljišč, čez katera bo potekala gradnja infrastrukture. Težava pa je pridobitev zemljišč, ki so v denacionalizacijskem postopku, katerega skrbnik je nekdanji župan Vitomir Gros. Z njim se je že pogovarjal novi župan Boštjan Trilar. Neuradno naj bi se zapletalo, ker želi Gros rešiti »v paketu« še več kot deset podobnih nerešenih zadev, ki jih ima z občino Kranj.

Ekorel še vedno pridobiva okoljevarstveno dovoljenje

Iz podjetja Ekorel so nam včeraj odgovorili, da so v petek, 30. januarja, na Arsu odgovorili še na zadnja vprašanja, ki jih je v zvezi z osnutkom okoljevarstvenega dovoljenja na vlagatelja in Arso kot stranko v postopku naslovil AAG. Upravni postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja namreč že poteka.

»Naprava, ki bo na dan kemično obdelala 50 ton zaoljenih vod in mulj s postopkom elektrokoagulacije, izpolnjuje zakonodajne zahteve … Arso mora zdaj presoditi, ali naj to dovoljenje Ekorelu za napravo izda ali zavrne,« so zapisali v Ekorelu, kjer še zagotavljajo, da ne oni ne njihova povezana družba Ekol ne ogrožajo zdravje ljudi, kajti nova naprava v Ekorelu še ne deluje, Ekol pa spoštuje vse zakonodajne zahteve za varstvo okolja.

EKOL-24-03-2014 014 (1)

ODGOVOR   “Civilne iniciative za zeleno Stražišče”  NA ČLANEK V DELU 

Spoštovani!

V Civilni iniciativi za zeleno Stražišče želimo podati popravek na nekaj navedb v članku “Zahtevajo sanacijo cone Laze” (Delo, 3. 2. 2015).

  1. Trditev, da so krajani Stražišča zahtevali “ureditev preozke ceste”, ne drži. Združeni v Civilno iniciativo za zeleno Stražišče (CI) smo zahtevali novo obvoznico, za katero je že sprejet OPN in za katero se zavzemajo tudi podjetniki v Lazah.

Vsem v Stražišču je jasno, da ureditev obstoječe »preozke« ceste skozi najbolj prometni del kraja z veljavno omejitvijo hitrosti 30 km/h ob ležečih policajih sploh ni mogoča. Poleg tega se zavzemamo za takojšnji začetek sanacije do sedaj opustošenega okolja in nasprotujemo kakršni koli širitvi proizvodnje na tem območju ali celo postavitvi novega objekta z neekološko proizvodnjo (nova gradbena dovoljenja) na že tako degradirano okolje (kar v Lazah z veliko vnemo pravkar delajo podjetniki). V zahtevi po celostnem reševanju problematike Laz smo v CI povsem usklajeni z Alpe Adria Green.

Zahteva za sanacijo okoljske škode je nov postopek in nima nikakršne povezave s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja podjetja Ekorel. V tem postopku naj bi se odkrilo krivca/krivce, za sedanje onesnaževanje okolja in ga/jih tudi pozvalo (s strani ARSA), da sanira to škodo.

  1. Mestna občina Kranj (MOK) se zaveda, da ji evropska zakonodaja nalaga ureditev kanalizacije v industrijskih conah do konca leta 2015. Zato se ji seveda mudi s tovrstnimi projekti, ki so samo parcialni in so v neposrednem nasprotju z interesi krajanov Stražišča. Po načrtu naj bi fekalno vodo (z možnimi primesmi) črpali iz Laz do Ješetove ulice, tam pa naj bi jo priključili na dotrajano obstoječo enožilno kanalizacijsko cev. Prebivalcem Ješetove ulice že sedaj odpadne vode udarjajo nazaj v hiše, kar na MOK vedo vsaj 10 let. Nov priklop brez sanacije obstoječega voda bi lahko pomenil začetek ekološke katastrofe, za katero bo moral nekdo prevzeti odgovornost.
  1. MOK lastnikov zemljišč (preko katerih naj bi potekal kanalizacijski vod) o načrtovani gradnji infrastrukture ne more le »obvestiti«, kot je zapisano v članku. Dobiti mora soglasja lastnikov, česar MOK še ni storil; zaradi nedokončane denacionalizacije pa sploh ni mogel storiti. Vsekakor obstaja v centru Laz (oziroma t. i. industrijski coni) množica stanovalcev, ki jih MOK o načrtih ne obvešča. To pomeni nadaljevanje neobstoječega dialoga, ki je glavni razlog za to, da imamo v Lazah to, kar pač imamo.
  1. V CI zahtevamo javno razgrnitev »projekta kanalizacije v Lazah« pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje. Glede na članek pa kot zelo dobri davkoplačevalci zahtevamo tudi, da se ob tem javno razkrije, koliko nas bo ob tem dejansko stala realizacija projekta.
  1. Analiza, ki jo je aprila 2014 naročil MOK, nikjer eksplicitno ne potrjuje trditve v članku, da je »vir onesnaženja v Lazah opuščena deponija v bližini cone«. Avtorji raziskave so preverili le tri izlive od šestih iz cone v Sorško reko ter dokazali zgolj onesnaževanje iz obratov znotraj t. i. industrijske cone. Zahtevamo popravek ali pa dokaz neodvisne sondaže do danes neznane lokacije, ki bi trditev dokazala ali ovrgla. Če taka sondaža ni bila izvedena, pa gre za zavajanje javnosti s prozornim ciljem. Po zakonu o varstvu okolja plača sanacijo škode konkretni onesnaževalec, če pa je povzročiteljev okoljske škode več in se ne dá ugotoviti odgovornosti posameznega povzročitelja, so odgovorni solidarno. Ta škoda zanesljivo ne bo majhna (kot kažejo podobni primeri). Aktivnosti MOK bi zagotovo dale več rezultatov, če bi se pristojni v njej odzvali desetletje nazaj ob naših prvih prijavah.
  1. Navedena trditev Ekola in Ekorela, »da ne ogrožata zdravja ljudi«, je v nasprotju s trditvami ljudi, ki morajo živeti z »razcvetom« tovrstne industrije v neposredni bližini. Zoper podjetje Ekol je bil zadnjič novembra lani podan predlog za uvedbo postopka pristojnega organa. Nikakor pa ne prvič, zato je prav, da si bralec objektivno sodbo ustvari sam.
  1. Ostaja pa dejstvo, da je ARSO pravni interes oziroma status stranskega udeleženca v postopku pridobitve OVD za Ekorel, d. o. o., priznal izključno nevladni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green, ki se lahko prijavi v kateri koli postopek, če izkaže pravni interes. MOK in CI pa ga po zdajšnji zakonodaji ni mogel, ker niti MOK niti CI nista neposredna soseda. Zakaj je tako, pa prepuščamo vsebinskemu razmisleku …

Civilna iniciativa za zeleno Stražišče

zanjo: Marko Špolad

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.