Zdravila iz konoplje bodo najprej uporabili za zdravljenje epilepsije Kanabinoida THC in CBD bosta najprej na voljo na klinikah in v bolnišnicah, kmalu pa tudi v lekarnah.


Eva Senčar, Nedelo
nedelo, 11.01.2015

Anthony Bolantereuters - konoplja

Za katere bolezni so primerni pripravki iz konoplje?
Zdravila na osnovi kanabinoidov po svetu uporabljajo za preprečevanje slabosti po obsevanju pri bolnikih z rakom, zdravljenje bolečine in zmanjšanega apetita pri bolnikih z rakom, pri mišičnih spazmih za lajšanje bolečin zaradi okvare živca in pri multipli sklerozi.
Medicinsko konopljo uporabljajo zdravniki pri protibolečinski terapiji, za zdravljenje motnje spanja, anksioznosti in depresije, mišičnih spazmov, vnetja sklepov, slabosti, vnetja živcev, migrene in motnje hranjenja. Zdravilo je zelo uporabno v paliativni medicini, kjer ga uporabljajo že več kot deset let. Pričakuje se, da se bo nabor bolezni, pri katerih se bodo uporabljala ta zdravila, z novimi dognanji širil.
Konec januarja naj bi bili tudi v Sloveniji dosegljivi prvi farmacevtski učinkovini iz konoplje. Kanabinoida THC in CBD bosta najprej na voljo na klinikah in v bolnišnicah, kmalu pa tudi v lekarnah. Tako se tudi pri nas začenja možnost zdravljenja z zdravili iz medicinske konoplje.
Bolnik bo moral zdravili plačati v celoti, za THC bo potreboval dvojni beli recept. Zdravniki so negotovi, saj nimajo izkušenj s predpisovanjem, bolnišnice in lekarnarji pa o prihodu učinkovin večinoma še niso seznanjeni, razen na pediatrični kliniki, kjer bodo z njima zdravili bolnike s hudo epilepsijo.
Kanabinoid THC ali delta 9 ali tetrahidrokanabinol deluje evforično, proti bolečini, bruhanju in vnetju ter antioksidativno, CBD ali kanabidiol pa blaži strah in vznemirjenost, deluje proti psihozi, analgetično, protivnetno, antioksidativno ter proti krčem. THC, ki ga je v suhih delih konoplje ponavadi največ, je najbolje raziskan in tudi najbolj psihoaktiven, medtem ko CBD kot drugi najpomembnejši kanabinoid teh lastnosti nima, deluje pa pomirjevalno.

Po pričakovanju Branka Huča, direktorja podjetja Lenis, ki se ukvarja z uvozom pri nas neregistriranih zdravil, bodo farmacevtsko učinkovino THC uvozili konec januarja, medtem ko je v njihovo skladišče že prispel CBD.
Spomnimo, da so junija lani zdravila na osnovi kanabinoidov dobila zeleno luč, potem ko je vlada spremenila uredbo o prepovedi uporabe konoplje v medicinske namene: THC in izomere so s prve premestili v drugo skupino prepovedanih drog, kar pomeni, da jih bodo lahko predpisovali zdravniki. CBD ne uvrščajo med prepovedane droge, prav tako pa snov ni registrirana kot zdravilo, ampak bo na voljo kot farmacevtska učinkovina. Še vedno je prepovedano gojiti, posedovati in prodajati kanabis, ki ostaja v prvi skupini prepovedanih drog.
Najprej v bolnišnicah
Podjetje Lenis je pridobilo dovoljenje za uvoz dronabinola, ki vsebuje sintetični THC. Kot je dobra praksa za nova, nepreizkušena zdravila, bosta učinkovini najprej na voljo v bolnišnicah in na klinikah, šele pozneje, kdaj natančno, ne ve povedati nihče, pa ju bodo dobili v zunanjih lekarnah.
Dronabinol bo pakiran v kompletih, ki bodo farmacevtu v lekarni omogočili, da bo vsakemu bolniku posebej pripravil magistralno zdravilo. Učinkovino bo razredčil z oljem in dobil dvoinpolodstotno raztopino THC; bolnik bo torej prejel stekleničko s kapalko in priložena navodila, z indikacijami in kontraindikacijami. Za zdravilo bo potreben beli recept v dvojniku, oba z zaporedno številko, kakor zahteva protokol za narkotična sredstva. Za stekleničko z 250 miligrami zdravila bo treba vsakič prinesti nova recepta, glede cene pa smo izvedeli le to, da stane takšno zdravilo v avstrijskih lekarnah 171,50 evra. Morda bo pri nas malo cenejše, meni Huč.
Po pravilu hospitaliziranemu bolniku v bolnišnici ali na kliniki zdravil ni treba plačati. Glede tega so še nejasnosti; na ZZZS so namreč na vprašanje, ali bodo bolnišnici plačali zdravilo z belega recepta, odgovorili, da ne vedo, saj niso prejeli še nobene vloge. O tem navsezadnje odločajo tudi v bolnišnicah, kjer bodo zdravilo uporabili. Neuradno smo izvedeli, da je zavarovalnica pred leti plačala za en sam kanabinoid, in to na podlagi mnenja nevrološke klinike. Morda je trenutna evforija glede medicinskega zdravljenja s kanabinoidi pri nas prevelika, razlog pa, vemo, je povezan s kriminalizacijo konoplje in zakonsko prepovedjo njene uporabe.
Sintetično za in proti
Dronabinol je sintetična droga, ki vsebuje psihotropno substanco THC brez vsakih drugih primesi. Leta 1986 so ga predstavili kot zdravilo proti slabosti pri kemoterapiji, sedem let pozneje kot zdravilo proti slabosti in pomanjkanju apetita za bolnike z aidsom, razvili pa so ga v ZDA v času Reaganove administracije. V njegov prid govorijo dejstva, da je čisti THC, ki ga zdravilo vsebuje, v kontroliranem odmerku in ni onesnažen s primesmi (bakterijami, glivami, pesticidi …), ki so lahko v konoplji s črnega trga, in ker se jemlje oralno, ni škodljivih učinkov kajenja.
Med dejstvi proti pa na domači strani projekta Konoplja.org navajajo, da čeprav nekateri ljudje potrjujejo, da jim je dronabinol pomagal, drugi vedo povedati, da je to le slab nadomestek naravne konoplje, v kateri je poleg THC še veliko drugih snovi, ki se med seboj podpirajo, govorimo lahko o njihovem sinergijskem delovanju.
Zagovorniki kajenja konoplje argumentirajo takole: bolnikom po kemoterapiji je slabo, zdravilo težko zaužijejo, laže kadijo in tako dosežejo trenutno olajšanje po napadu slabosti ali krčev. Poleg tega s kajenjem vnašajo takšno količino droge, ki jim najbolj ustreza, čemur stroka reče samotitracija (titracija, učinkovit odmerek), sprotno določanje količine droge. Z oralnim uživanjem čistega THC je namreč z vnaprej določeno količino težko doseči optimalnost – včasih medicinski odmerek ne pomaga, drugič je prevelik.
Kje je odgovornost zdravnika
Kanabinoidi so lahko učinkovita alternativa dosedanjim protibolečinskim terapijam, predvsem pri vnetni bolečini ali bolečini zaradi okvare živčevja, če ni ustreznega odziva s konvencionalnim zdravljenjem. Prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič na oddelku za paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu še nima osebnih izkušenj pri predpisovanju zdravil iz marihuane, ji pa bolniki pripovedujejo, kako so si pomagali sami, bodisi s kajenjem bodisi z nakupom zdravila v Avstriji.
Zdravnica je seveda seznanjena, da v nekaterih državah v paliativni medicini za zdravljenje bolečine in drugih simptomov uporabljajo naravne in sintetične kanabinoide, ki »dokazano zmanjšajo slabost po kemoterapiji, povečajo apetit, pripomorejo k večjemu analgetičnemu učinku opioidov, zmanjšajo anksioznost in izboljšajo počutje«.
Lahajnar Čavlovičeva glede odmerjanja 250-gramske raztopine dronabinol pove, da je začetni odmerek štiri do pet kapljic dva- ali trikrat na dan, ki pa se lahko poveča do 10 kapljic. Učinkovitost odmerka se opredeli glede na želeni učinek in nezaželene stranske učinke, ki so lahko zaspanost ali blodnje. »Zdravnik mora pri predpisovanju teh zdravil paziti predvsem na tri stvari: titracijo, kontraindikacije ter sočasno jemanje več zdravil.«
Je pa sogovornica prepričana, da se bo večina slovenskih zdravnikov vsaj na začetku izogibala predpisovanju dronabinola, kajti po njenem mnenju ni dovolj primernih študij o njegovih učinkih. Sama bi, kot je poudarila, poskusila pri bolnikih, ki jim običajna protibolečinska terapija ne pomaga. Prepričana je, da je prihod THC k nam pomemben, kajti tako se bo verjetno zmanjšala prodaja hašiševega olja na črnem trgu: »Bolnikom nakup hašiševe smole budi lažno upanje, da jim bo ozdravila raka, preprodajalci pa to zlorabljajo. Legalni nakup dronabinola te stigme ne bo imel.«
CBD najprej za otroke
Znano je učinkovanje kanabinoidov na spastičnost, pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo in otrokom s cerebralno paralizo. Profesor David Neubauer s pediatrične klinike, ki vodi klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, konec januarja pričakuje prvo pošiljko CBD v obliki praškov za izdelavo magistralnega zdravila. Naročili so ga za bolnike, ki imajo zelo hude, trdovratne oblike epilepsije in epileptične sindrome.
Da je zdravilo učinkovito in uspešno, so dokazali na newyorški univerzi: uspeh je, pravi zdravnik, da za polovico zmanjša epileptične napade. Z njim bodo zdravili od 20 do 30 otrok, kolikor jih v Sloveniji trpi za to hudo obliko bolezni, stari so od enega do petnajst let. Najprej so morali dobiti privoljenje komisije za etiko, pri zdravljenju pa bodo upoštevali protokol, kot ga narekuje študija za ugotavljanje uspešnosti kanabinoidov pri epilepsiji pri otrocih.
Po mnenju mnogih ima CBD izjemno dobre učinke, njegovi potenciali pa še niso bili dodobra izkoriščeni. Ni psihoaktiven, blaži krče, kašelj, slabost, zavira rast nekaterih rakavih celic, dokazano pa je, da ob kombinaciji s THC zmanjšuje njegove negativne vplive.
Branko Huč meni, da bodo zdravniki lahko bolniku predpisali kombinacijo zdravljenja s THC in CBD, lahko ena proti ena ali tudi v drugačnih razmerjih, navsezadnje pa zdravilo, ki pa ga pri nas ni dovoljeno uvoziti, sativex, vsebuje oba kanabinoida v naravni obliki.
CBD je drugi najbolj raziskan kanabinoid v konoplji in na živalskem modelu revmatoidnega artritisa so dokazali, da izboljša klinično stanje in ustavi napredovanje bolezni. V več študijah so pokazali protipsihotične učinke CBD.

Domnevno deluje podobno kot atipični antipsihotiki in bi se zaradi tega lahko uporabljal kot alternativno zdravilo pri zdravljenju shizofrenije, pove dr. Gorazd Drevenšek, profesor psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem. »V nekaterih raziskavah je CBD omilil simptome huntingtonove bolezni, pri zmanjšanju gibanja črevesja pa je deloval sinergijsko s THC, kar lahko pripomore k pozitivnemu učinku konoplje pri vnetju črevesja,« še našteva.
Nerealna pričakovanja
Naravnim pripravkom Drevenšek pritrjuje. Ti imajo večji nabor učinkov, kajti konoplja vsebuje več kot 60 različnih kanabinoidov in več kot 400 drugih spojin, medtem ko imajo sintetična zdravila učinkovine v razmerju THC in CBD glede na indikacije.
»Rastlinske pripravke, ki so dovolj dolgo v ljudski uporabi, je prav tako mogoče po veljavni evropski zakonodaji razvrstiti med zdravila. Omejitvena dejavnika sta manjši interes farmacevtske industrije za tako razvrstitev in zmanjšane zmogljivosti zdravstvenih blagajn in predvsem pomanjkanje posluha za potrebe bolnikov. Možnost prihodnje uvrstitve teh zdravil v nacionalni register obstaja le ob poučenosti o znanstveno dokazanih učinkih in tudi od politične širine.«
Pri večini bolezni so psihotropni učinki nezaželeni. Ker po njegovem THC za precej indikacij niti nima pravega terapevtskega učinka, inducira pa lahko psihozo, ga čudi, zakaj je administrator izbral vpeljavo ravno tega, ko pa je več boljše izbire. »Omamljenost, ki jo povzroča THC, je lahko moteča, ko tak človek opravlja delo. Ker je pomembno najti pravo zdravilo za pravo indikacijo, gojijo različne sorte konoplje, ki imajo različna razmerja kanabinoidov.« Pri nas je problem, meni, ker zdravniki dolga leta niso imeli stika z zdravili iz marihuane, zdaj pa je dokaj na hitro prišla odločitev za dovoljenje uvoza dronabinola. »Zdravnike bi morali že precej pred prihodom zdravila k nam poučiti o vseh možnostih zdravljenja.«
Raziskav je dovolj, a jih je treba brati, je prepričan. Lani recimo je potekalo približno 30 kliničnih preskušanj novih zdravil na osnovi konoplje. »Večina študij je zdaj v prvi in drugi fazi, zato lahko pričakujemo, da se bo v nekaj letih zelo povečalo tako število novih zdravil kot indikacij za predpisovanje zdravil na osnovi konoplje. Kljub vedno večji prisotnosti novih zdravil pa ima uporaba številne omejitve. Zaradi velike priljubljenosti in rekreativne uporabe, relativno zanemarljive akutne toksičnosti in vsesplošne razširjenosti so pričakovanja o »čudežnih« učinkih konoplje nerealno visoka. Zdaj so indikacije za ta zdravila omejena le na določene simptome, za katere nimamo drugih dovolj učinkovitih zdravil, in pri boleznih, za katere učinkovitega zdravljenja še ne poznamo. Prav tako so zanimiva za tiste kronične bolezni, katerih etiologije ne poznamo dovolj, zdravljenje s temi zdravili pa klinično kaže dobre terapevtske rezultate. Prav zaradi tega in zaradi priljubljenosti rekreativne uporabe konoplje je poznavanje mehanizmov delovanja, endogenega uravnavanja kanabinoidov in nove uporabe na novo registriranih zdravil treba vključiti v terapevtsko shemo tudi pri nas, podobno kot so to naredile naše sosednje države.«
Vrnitev k naravi
Zdravje je ena najbolj cenjenih vrednot, »ki pogojuje neodtujljivo pravico posameznika po zdravilu, če to obstaja«, razmišlja dr. Majda Zorec Karlovšek, forenzična toksikologinja, ki se je ukvarjala predvsem s škodljivo rabo alkohola in drugih drog, opravljala pa tudi naloge zastopnika bolnikovih pravic.
»Dejstvo, da raziskave, ki potrjujejo zdravilne učinke konoplje, spremljajo posamezni primeri bolnikov, ki jim je konoplja pomagala izboljšati zdravstveno stanje, je pripeljalo do razmer, da mnogi oboleli in njihovi svojci vidijo v konoplji in njenih izdelkih vrnitev k zdravilnim snovem, ki jih daje narava, in hkrati zdravilo, ki ozdravi vsakršno bolezen (panaceum).« In tu je, kot pravi, poleg uradne medicine tudi alternativna, ki morda človeka kot psihosocialno bitje še dodatno spodbuja, da se bori za svoje zdravje ali ga ohranja.
Dovolj zgovoren je že podatek, da celo do 80 odstotkov Slovencev poleg pomoči uradne medicine to išče v alternativni medicini, ki spodbuja samozdravljenje. »Zanimivo, da je ravno konoplja povzročila spor med uradno in alternativno medicino. Sama bi podprla prenos uporabe konoplje iz prve skupine prepovedanih drog v drugo. Rastlina in njeni pripravki še zdaleč niso tako nevarni, kot je demonizirana njena uporaba, nevarnost pa precenjena, sploh če jo primerjamo z zlorabo alkohola. Kajenje konoplje morda ne bi bistveno zmanjšalo zelo hudih bolečin; pomembno je, da zaradi halucinogenih lastnosti bolečino ‘odmegli’.«
Nove možnosti, a začetek dolgega procesa
Zdravnik Milan Krek, ki je zdravil zasvojene zaradi drog, o novih možnostih, ki so se odprle ne le bolnikom, ampak tudi zdravnikom, razmišlja: »Seveda je treba razumeti, da je to začetek dolgega procesa uvajanja snovi, ki je bila do nedavnega še prepovedana v vsakodnevnem zdravljenju. Pri tem moramo biti previdni, slediti znanosti na tem področju in omogočiti tudi slovenskim bolnikom čim boljše zdravljenje. Uvedbo medicinske konoplje in kanabinoidov v zdravljenje v celoti podpiram, vendar opozarjam, da je treba za večino zdravnikov popolnoma novo zdravilo uvajati tako, kot to počne zahodna medicina, ki upošteva predvsem znanstvene ugotovitve in pazi, da ne škoduje človeku. Zato je vsak postopek registracije novega zdravila v medicini zahteven postopek, ki pa zagotavlja varnost zdravila. Stopamo na pot novih odkritij in težko je danes predvideti, kaj bomo vse zdravili z novimi zdravili čez deset let.«
Zdravnik bo lahko predpisal le tisto zdravilo, ki bo registrirano pri agenciji za zdravila in bo zato imelo vse potrebne dokumente, ki jih mora imeti zdravilo, pojasnjuje sogovornik, a sam si bo prizadeval, da bi zdravila na osnovi kanabinoidov plačala zavarovalnica. »To se bo zgodilo le, če bomo izpeljali poseben postopek pri zdravstvenem svetu, ki mora odobriti nova zdravila, za katera potem plačuje zavarovalnica v celoti.«
Seveda je to postopek, za katerega je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo. V Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je lani izdala dovoljenje za vnos učinkovine tetrahidrokanabinol (THC), navajajo: »JAZMP ni prejela še nobene vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo THC, niti vloge za uvoz industrijsko izdelanega zdravila z vsebnostjo dovoljenega THC, ki v RS nima dovoljenja za promet z zdravili.« Bolnišnične lekarne pa za naročanje novih zdravil ali farmacevtskih učinkovin sledijo standardnim postopkom. Prva je pisna utemeljitev predstojnika, ki želi zdravilo, komisija mora to odobriti, nato sledi postopek javnega naročanja. To nikoli ni bila taka ovira, ki je ne bi bilo mogoče zaobiti, če bi bilo nujno, pove vodja lekarne UKC Maribor.
Vodja lekarne v ljubljanskem kliničnem centru mag. Andreja Čufar pa poudari, da je dovolj že en človek, ki potrebuje neko zdravilo, in se bodo potrudili, da ga priskrbijo. Kar velja za zdravila z dovoljenjem za promet. Kadar pa v bolnišnici za zdravljenje uvajajo novo magistralno zdravilo, ki ga pogosto bolniki potrebujejo tudi še po odpustu iz bolnišnice, je zaradi dostopnosti smiselno, da ga izdela domača lekarna. Zato v okviru Lekarniške zbornice obstaja posebna delovna skupina, ki pripravlja kodeks magistralnih pripravkov. Vsebuje recepture in postopke za izdelave za magistralna zdravila. Nove recepture lahko delovna skupina uvrsti v kodeks in o tem obvesti vse lekarne v Sloveniji, da lahko začnejo pripravljati ta zdravila, je pojasnila Čufarjeva.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5300 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.