AAG PODAL ZAHTEVO NA ARSO ZA UVEDBO POSTOPKA ZA SANACIJO OKOLJSKE ŠKODE ZA “INDUSTRIJSKO CONO LAZE” – KRANJ


AAG je 30.01.2015 podal na AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v industrijski coni “LAZE” v Kranju.

Okoljska škoda je bila povzročena na območju “INDUSTRIJSKE CONE LAZE”(v nadaljevanju – CONA) v Kranju s strani družb delujočih na tem področju.

Družbe na tem območju so povzročile preveliko spremembo naravne in bivalne vrednote prebivalcev oziroma jih celo zdravstveno ogrožajo. Zbirna mesta za odpadni material v coni imajo neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode, rake, ribe in dvoživke. Vpliv na ribe se pokaže že v strugi potoka Žabnica. Vpliv na ostale živalske vrste pa na celotnem vodo-zbirnem območju, kamor se sedaj iztekajo morebitni izpusti iz cone. Zbirališča odpadkov, negativno vplivajo na zdravje živali, ki se prihajajo hranit na njih in s tem tudi na zdravje ljudi, saj le te prihajajo v neposredni stik z okoliškimi prebivalci. Ogrožene so tako živali kakor tudi rastline na področju, do koder sega negativen vpliv cone. V neposredni bližini se nahaja tudi področje NATURA 2000, kamor sežejo tudi negativni okoljski vplivi iz cone.

AAG sklepa, da enako velja za vplive na ljudi oziroma okoliške prebivalce, ki se raztezajo od območja zbiranja izcednih voda, tudi iz zbirališča kjer živijo ali gospodarijo njihovi prebivalci, lastniki, najemniki ali posestniki, prav tako pa to vodo pijejo tudi živali na tem območju. Po enakem principu delujejo tudi drugi vplivi na okolje, njihovi vplivi so vedno tudi daljinski in niso omejeni zgolj na ozko območje zbirališča odpadkov in naprave. V okolici je zaznati tudi povečanje števila muh, miši, podgan in golobov.

Na tem vplivnem področju je klima zmernimi  zimami in vročimi poletji ter močnim vetrovom – podkaravanški fen. Ker tu ni merilcev vetra, na področju posega ni državnega monitoringa vetra in reprezentativni podatki za to območje ne obstajajo, ravno tako kot ni temperaturnega monatoringa. S tema dvema monitorigoma je povezan tudi smrad, ki iz cone.

Vpliv na zdravje ljudi na tem področju, kjer leži cona, s stališča prenosa bolezni ni raziskan, saj imajo vpliv tudi onesnažen potok, ki se napajajo z odpadno izcedno vodo, ki pronica v potok, saj na tem področju ni urejena kanalizacija.

Naši člani ter ostali prebivalci so se prisiljeni sami boriti proti podganam in mišim, ki prihajajo iz tega področja. Na tem področju se zadržujejo tudi golobi in druge ptice, ki preletavajo bližnja naselja. (Golobi so znani prenašalci bolezni, zato v naseljih z raznimi ukrepi zmanjšujejo populacijo teh) Njihove iztrebke lahko najdemo tako pred hišami kjer se igrajo otroci, kakor tudi na vrtninah in sadju, ki jih morajo temeljito sprati ter celo zavreči. Zaradi teh vplivov so prebivalci na tem območju ogroženi.

Transport se zaradi povečanja dejavnosti raste in se odvija po neustrezni lokalni  cesti. Zaradi tega narašča tudi hrup v neposredni bližini stanovanjskih objektov.

Zaradi bližine cone in z njo povezanega zbirališča nevarnih snovi in odpadkov, so nepremičnine naših članov in drugih prebivalcev manj vredne in še izgubljajo na vrednosti, ker so negativni vplivi na okolje iz odlagališč vsak dan večji. Ti negativni vplivi, pa poslabšujejo tudi kakovost bivanja na tem območju.

Kot dokaz smo poleg prijave predložili:

Popis stanja vodotokov v okolici industrijske cone Laze in meritve kemijskih parametrov v mulju in vod z dne – april – maj 2014

Obvestilo prijavitelju – inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje z dne 14.04.2014

V AAG pričakujemo, da bo ARSO ukrepala skladno z zakonodajo.

20100425_285520080912_IMG_13828

Nedovoljeni izpusti v potok Žabnica

Kanalizaciji v industrijski coni Laze v Kranju slabo kaže

Alpe Adria Green zahteva ukrepanje Agencije RS za okolje, občina pa ima težave s pridobivanjem zemljišč.

Častnik DELO – Marjana Hanc, Kranj
tor, 03.02.2015, 06:00
Kranj – Podjetja v industrijski coni Laze v Stražišču pri Kranju poleg narave ogrožajo tudi zdravje okoliškega prebivalstva, trdijo v Alpe Adria Green (AAG). Ta okoljska organizacija je na Agencijo RS za okolje (Arso) vložila zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v coni.

Že lani so krajani Stražišča zahtevali, naj se v coni Laze še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za podjetje Ekorel, ki bi rado predelovalo zaoljene vode in mulj, uredita kanalizacija in preozka cesta, ki vodi do cone. Poznejša analiza razmer v okolici cone, ki jo je naročila in plačala Mestna občina Kranj (MOK), je pokazala, da je vir onesnaženja opuščena deponija v bližini cone in da so onesnaževalci tudi nekatera od 20 podjetij v coni. Junija je mestni svet zagotovil 40.000 evrov, s katerim bo MOK plačala projektno dokumentacijo in odkupila zemljišča za gradnjo kanalizacije, ki se bo predvidoma začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja še letos.

Zaplet z Grosovim zemljiščem

Na MOK so včeraj razložili, da so takoj pristopili k izdelavi idejnega projekta in pripravili idejne rešitve, ki zajemajo ureditev dostopne ceste do območja poslovne cone ter ureditev ceste znotraj območja poslovne cone, kanalizacije, vodovodnega in hidrantnega omrežja ter dveh prepustov. MOK je tudi obvestila lastnike zemljišč, čez katera bo potekala gradnja infrastrukture. Težava pa je pridobitev zemljišč, ki so v denacionalizacijskem postopku, katerega skrbnik je nekdanji župan Vitomir Gros. Z njim se je že pogovarjal novi župan Boštjan Trilar. Neuradno naj bi se zapletalo, ker želi Gros rešiti »v paketu« še več kot deset podobnih nerešenih zadev, ki jih ima z občino Kranj.

Ekorel še vedno pridobiva okoljevarstveno dovoljenje

Iz podjetja Ekorel so nam včeraj odgovorili, da so v petek, 30. januarja, na Arsu odgovorili še na zadnja vprašanja, ki jih je v zvezi z osnutkom okoljevarstvenega dovoljenja na vlagatelja in Arso kot stranko v postopku naslovil AAG. Upravni postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja namreč že poteka.

»Naprava, ki bo na dan kemično obdelala 50 ton zaoljenih vod in mulj s postopkom elektrokoagulacije, izpolnjuje zakonodajne zahteve … Arso mora zdaj presoditi, ali naj to dovoljenje Ekorelu za napravo izda ali zavrne,« so zapisali v Ekorelu, kjer še zagotavljajo, da ne oni ne njihova povezana družba Ekol ne ogrožajo zdravje ljudi, kajti nova naprava v Ekorelu še ne deluje, Ekol pa spoštuje vse zakonodajne zahteve za varstvo okolja.

EKOL-24-03-2014 014 (1)

ODGOVOR   “Civilne iniciative za zeleno Stražišče”  NA ČLANEK V DELU 

Spoštovani!

V Civilni iniciativi za zeleno Stražišče želimo podati popravek na nekaj navedb v članku “Zahtevajo sanacijo cone Laze” (Delo, 3. 2. 2015).

  1. Trditev, da so krajani Stražišča zahtevali “ureditev preozke ceste”, ne drži. Združeni v Civilno iniciativo za zeleno Stražišče (CI) smo zahtevali novo obvoznico, za katero je že sprejet OPN in za katero se zavzemajo tudi podjetniki v Lazah.

Vsem v Stražišču je jasno, da ureditev obstoječe »preozke« ceste skozi najbolj prometni del kraja z veljavno omejitvijo hitrosti 30 km/h ob ležečih policajih sploh ni mogoča. Poleg tega se zavzemamo za takojšnji začetek sanacije do sedaj opustošenega okolja in nasprotujemo kakršni koli širitvi proizvodnje na tem območju ali celo postavitvi novega objekta z neekološko proizvodnjo (nova gradbena dovoljenja) na že tako degradirano okolje (kar v Lazah z veliko vnemo pravkar delajo podjetniki). V zahtevi po celostnem reševanju problematike Laz smo v CI povsem usklajeni z Alpe Adria Green.

Zahteva za sanacijo okoljske škode je nov postopek in nima nikakršne povezave s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja podjetja Ekorel. V tem postopku naj bi se odkrilo krivca/krivce, za sedanje onesnaževanje okolja in ga/jih tudi pozvalo (s strani ARSA), da sanira to škodo.

  1. Mestna občina Kranj (MOK) se zaveda, da ji evropska zakonodaja nalaga ureditev kanalizacije v industrijskih conah do konca leta 2015. Zato se ji seveda mudi s tovrstnimi projekti, ki so samo parcialni in so v neposrednem nasprotju z interesi krajanov Stražišča. Po načrtu naj bi fekalno vodo (z možnimi primesmi) črpali iz Laz do Ješetove ulice, tam pa naj bi jo priključili na dotrajano obstoječo enožilno kanalizacijsko cev. Prebivalcem Ješetove ulice že sedaj odpadne vode udarjajo nazaj v hiše, kar na MOK vedo vsaj 10 let. Nov priklop brez sanacije obstoječega voda bi lahko pomenil začetek ekološke katastrofe, za katero bo moral nekdo prevzeti odgovornost.
  1. MOK lastnikov zemljišč (preko katerih naj bi potekal kanalizacijski vod) o načrtovani gradnji infrastrukture ne more le »obvestiti«, kot je zapisano v članku. Dobiti mora soglasja lastnikov, česar MOK še ni storil; zaradi nedokončane denacionalizacije pa sploh ni mogel storiti. Vsekakor obstaja v centru Laz (oziroma t. i. industrijski coni) množica stanovalcev, ki jih MOK o načrtih ne obvešča. To pomeni nadaljevanje neobstoječega dialoga, ki je glavni razlog za to, da imamo v Lazah to, kar pač imamo.
  1. V CI zahtevamo javno razgrnitev »projekta kanalizacije v Lazah« pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje. Glede na članek pa kot zelo dobri davkoplačevalci zahtevamo tudi, da se ob tem javno razkrije, koliko nas bo ob tem dejansko stala realizacija projekta.
  1. Analiza, ki jo je aprila 2014 naročil MOK, nikjer eksplicitno ne potrjuje trditve v članku, da je »vir onesnaženja v Lazah opuščena deponija v bližini cone«. Avtorji raziskave so preverili le tri izlive od šestih iz cone v Sorško reko ter dokazali zgolj onesnaževanje iz obratov znotraj t. i. industrijske cone. Zahtevamo popravek ali pa dokaz neodvisne sondaže do danes neznane lokacije, ki bi trditev dokazala ali ovrgla. Če taka sondaža ni bila izvedena, pa gre za zavajanje javnosti s prozornim ciljem. Po zakonu o varstvu okolja plača sanacijo škode konkretni onesnaževalec, če pa je povzročiteljev okoljske škode več in se ne dá ugotoviti odgovornosti posameznega povzročitelja, so odgovorni solidarno. Ta škoda zanesljivo ne bo majhna (kot kažejo podobni primeri). Aktivnosti MOK bi zagotovo dale več rezultatov, če bi se pristojni v njej odzvali desetletje nazaj ob naših prvih prijavah.
  1. Navedena trditev Ekola in Ekorela, »da ne ogrožata zdravja ljudi«, je v nasprotju s trditvami ljudi, ki morajo živeti z »razcvetom« tovrstne industrije v neposredni bližini. Zoper podjetje Ekol je bil zadnjič novembra lani podan predlog za uvedbo postopka pristojnega organa. Nikakor pa ne prvič, zato je prav, da si bralec objektivno sodbo ustvari sam.
  1. Ostaja pa dejstvo, da je ARSO pravni interes oziroma status stranskega udeleženca v postopku pridobitve OVD za Ekorel, d. o. o., priznal izključno nevladni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green, ki se lahko prijavi v kateri koli postopek, če izkaže pravni interes. MOK in CI pa ga po zdajšnji zakonodaji ni mogel, ker niti MOK niti CI nista neposredna soseda. Zakaj je tako, pa prepuščamo vsebinskemu razmisleku …

Civilna iniciativa za zeleno Stražišče

zanjo: Marko Špolad

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

AAG SE JE PRIJAVIL V POSTOPEK KOT STRANSKI UDELEŽENEC PRI PRIDOBIVANJU OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA ZA PRIMER PETROL – GEOTEREM D.O.O.- PETIŠOVCI


petisovciHidravljično lomljenje

00001

00002

00003

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

EKO ZELENI – TUZLA: Obilježavanje ‘’26.januar–MEĐUNARODNI DAN OBRAZOVANJA O ZAŠTITI OKOLIŠA’’


 Eko-zeleni-TK-memor-_page1_image1.jpg

P O Z I V N I C A

Dana,ponedjeljak 26.1.2015.u 14.sati

Mjesto održavanja:Dramar centar(sala za konferencije)-Slavinovići

Obilježavanje ‘’26.januar–MEĐUNARODNI DAN OBRAZOVANJA O ZAŠTITI OKOLIŠA’’

-REDOVNA GODIŠNJA PRESS-EKOLOŠKA KONFERENCIJA

DNEVNI RED:

1.Značaj međunarodnog dana  obrazovanja o zaštiti okoliša(zahtjev OUN),

2.Program rada ‘’Eko-zelnih’’ TK u 2015.(ekološka godina),

3.Ekološki prioriteti i poruke Vladama ,privredi i javnosti BIH u 2015.(javni interes),

 

Podsjećanje:Prema međunarodnom ekološkom kalendaru 26.septembar se širom svijeta (na početku godine)obilježava kao Međunarodni dan obrazovanja o zaštiti okoliša.

Da bismo postali svjesni potrebe o smanjenju onečišćenja okoliša, potrebno je da imamo razvijenu ekološku svijest.Jedni kažu, to je kućni odgoj, drugi se slažu da je potrebno u nastavni proces uvesti promjene, a treći opet smatraju da su mediji isto puno odgovorni za stanje okoliša.

 

Jedno je sigurno – obrazovanja o zaštiti okoliša nam  nedostaje, ali i kulture življenja.

Krenimo sad odmah svi zajedno u akciju zaštite okoliša u 2015.,jer imamo i ekologizam koji kaže;

 

”Prava istina o šumi će se saznati kada ih savim nestane sa lica Zemlje”..Čuvajmo prirodu..

 

Sretni i zdravi bili…

Tuzla,januar 2015.

Organizacioni odbor:

PREDSJDNIK SAVEZA

Prof.dr.Muhamed Omerović

MEĐUNARODNI_EKOLOŠKI_KALENDAR-(Eko-zeleni_Tk)-page-001

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

ZASUTE MLADICE LAHKO STANEJO DVA MILIJONA EVROV


Soška postrv – Uničenih vsaj 50.000 iker soške postrvi na enem izmed največjih drstišč v Soči in znotraj območja Nature 2000

Delo 24.01.2015

soška postru_0003

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

 

Peskokop Črna še razburja


Besedilo: Jasna Paladin – Gorenjski GlasPeskokop Črna1

V peskokopu Črna, kjer od oktobra deluje tudi mobilna asfaltna baza, naj bi podjetje Calcit odlagalo neoporečen material, a krajani tega ne verjamejo.

Črna pri Kamniku – Krajani Črne pri Kamniku, ki so že vse od poletja povezani v Civilno iniciativo Za zeleno dolino Črne, že mesece opozarjajo na domnevno nelegalno početje družbe Calcit in njenega hčerinskega podjetja Peskokop Črna. Po njihovem prepričanju družba brez potrebnih dovoljenj na tem območju odlaga odpadni material, ki naj bi bil škod­ljiv za okolje, postavili pa so tudi asfaltno bazo, ki je krajani zaradi domnevnih vplivov na okolje v svoji bližini ne želijo imeti.

S pomočjo okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green so z opozorili pisali vsem pristojnim ministrstvom in inšpekcijam, predsednikoma vlade in države ter varuhinji človekovih pravic.

Kot so nam sporočili z gradbene inšpekcije in Inšpekcije za energetiko in rudarstvo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, je »gradbeni inšpektor 24. septembra lani odredil, da zavezanec v roku dveh mesecev po prejemu odločbe odstrani gradbene objekte ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje. V zvezi z izdano odločbo gradbenega inšpektorja pojasnjujemo, da ta ni pravnomočna, saj je bila podana pritožba, ki je odstopljena v reševanje na pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, ki pa o pritožbi še ni odločilo.«

Krajani ne popuščajo

»Inšpektorat je odredil tisto, na kar smo opozarjali, a zmagali bodo šele takrat, ko bosta asfaltna baza in deponija dejansko odstranjeni. Do takrat pa ne popuščamo in to naj jim bo jasno! Pravijo, da gre za povsem neoporečen material, ki nastane pri odkopavanju, a to ni res. Gre za kemično obdelan pesek, katere kemične snovi pa za to uporabljajo, pa ne vemo. Inšpektorica za okolje nam je odgovorila, da je ta material nenevaren, da pa je bilo Calcitu odrejeno, da material, ki ostane od pranja vagonov, odstrani. To naj bi dokazali z evidenčnim listom, iz katerega je razvidno, da se odpadki od konca julija ne dovažajo. A to je laž! To dokazujejo naše fotografije. Kako lahko ne dovažajo, če smo jih posneli? Sprašujem se, kako nam lahko inšpekcija pošlje odgovor, da je bil material odstranjen? Mislijo, da smo neumni?« je ogorčena predsednica civilne iniciative Vida Romšak.

Calcit: postavitev asfaltne baze je legalna

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Calcit. Povedali so nam, da v peskokopu Črna že več kot deset let deponirajo fino frakcijo, ki nastaja pri pranju kalcitne rude v kamnolomu v Stahovici. »Rudo peremo, ker z odvajanjem humusa in gline povišujemo belino naših izdelkov, ki se uporabljajo v proizvodnji papirja, plastičnih mas in barv. Deponiran material ni odpadek, ampak 97-odstotni kalcijev karbonat, ki se uporablja za nevtralizacijo kmetijskih zemljišč. Prejšnji lastnik peskokopa Črna je na osnovi veljavne koncesije izkoriščal pobočni grušč in degradiral pobočje tako, da je iz relativno položne brežine nastala prepadna stena. Vrzel, ki je nastala, nadomeščamo s filtrskim kolačem po veljavnem rudarskem projektu rekultivacije. Deponirani material je v vseh pogledih neoporečen,« nam je povedal direktor Calcita Matevž Kirn in dodal, da so se lani s podjetjem Komrad pogodili, da je na vzhodnem delu peskokopa postavilo mobilno asfaltno bazo, ki bo uporabljala asfaltne agregate iz njihovega kamnoloma v Stahovici. »To je nedvomno dobra poslovna poteza, saj bo glede na katastrofalno stanje lokalnih cest v kamniški občini poraba asfalta v naslednjih letih nedvomno rasla. Tudi glede obremenjevanja okolja zaradi prometa je rešitev dobra, saj so transportne poti dosti krajše,« je prepričan. Pravi še, da je asfaltna baza povsem legalna, saj je bil izdelan rudarski projekt, kot to predpisuje regulativa za rudarsko območje. Po njegovem pre­pričanju gradbeno dovoljenje za to ni potrebno, odločbi grad­bene in rudarske inšpekcije pa naj bi bili po mnenju vodstva Calcita nezakoniti.

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

DUTB ovadil vodstva dvanajstih bioplinarn


Do posojil z zavajanjem bančnikov

14. januar 2015 ob 21:06,
zadnji poseg: 14. januar 2015 ob 21:16
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Družba za upravljanje terjatev bank je zaradi suma kaznivih dejanj Nacionalnemu preiskovalnemu uradu prijavila vodstva 12 podjetij.

Prijavo so vložili, ker naj bi v teh podjetjih dobili posojila z zavajanjem bančnikov, je za TV Slovenija poročala Vesna Zadravec. Prijave naj bi bile vezane na vodstva neuspešnih bioplinarn.

Nova Ljubljanska banka (NLB) je v času, ko jo je vodil Božo Jašovič, vlagatelju Domnu Jurši za gradnjo bioplinarne odobrila šest milijonov evrov, v času, ko je bil na njenem čelu Draško Veselinovič, pa podjetju Bioštrom, ki je predelovalo odpadke, pet milijonov evrov. Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) j

e medtem pod vodstvom Matjaža Kovačiča Bioplinu Gjerkeš odobrila dobrih 14 milijonov evrov, Bioplinu Vargazon pa dobrih devet milijonov evrov posojil.

Ob tem TV Slovenija poudarja, da je bila vrednost investicij in odobrenih posojil skoraj dvakrat večja od vrednosti primerljivih bioplinarn na trgu, saj naj bi prirejali račune. Sporno naj bi bilo, ker sta državni banki večmilijonska posojila odobrili samostojnim podjetnikom, ki se nikoli niso ukvarjali z energetiko, temveč so bili kmetovalci. Investicijo so pokrili z bančnim kreditom, ne z lastnim denarjem.

Prav to naj bi bil razlog, da nobena izmed navedenih bioplinarn ni nikoli polno delovala, niti nikoli redno vračala posojil. Lastniki bioplinarn medtem molčijo. Nacionalni televiziji se je oglasil le investitor propadle bioplinarne v Središču ob Dravi Jurša. “Od kredita nisem dobil nič. Dobili smo ga od NLB-ja in ga do zadnjega centa plačali izvajalcu,” je zatrdil.

Primere bo zdaj pod drobnogled vzela policija, a ne bodo razrešeni kmalu. “Če se je kaznivo dejanje izvajalo dlje časa, je seveda treba preveriti več podatkov, zagotoviti več poslovne dokumentacije. Pri zahtevnejših primerih lahko to traja več mesecev ali celo leto dni,” je poudaril predstavnik NPU-ja za odnose z javnostjo

Drago Menegalija.

Po več kot petih letih dokazovanja, da so investitorji gradili bioplinarne, ki niso niti približno ustrezale EU kriterijem glede okoljevarstvene varnosti je to potrdil tudi z finančne strani DUTB. Bioplinarne zgoraj navedenih investitorjev so vse po vrsti ogrožale zdravje ljudi. V zrak so izpuščale strupene pline, ker ni bilo vgrajenih ustreznih filtrov, predelovale pa so vprašljiv vložek ( od gnoja do zdravil in klavniških odpadkov do odpadkov iz Avstrijskih bolnišnic).

V AAG smo v upanju, da se bodo ministrstva in Vlada RS streznili, kam so dajali subvencije, zadovoljni s takim razpletom. Upamo samo, da se zgodba ne bo ponovila z vetrnicami!!!

Predsednik AAG:

Vojko Bernard

podiranje-bioplinarne-Pirnie2_thumb.jpg

 

Bioplinarna v zg. Pirnačah

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5000 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

 

RECITE STOP SPORAZUMU “TISA”


stop tisa

URAD VLADE RS ZA KOMUNICIRANJE

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 8. januar 2015

  17.redna seja Vlade RS

Vlada se je seznanila z informacijo o pogajanjih o treh sporazumih

 Vlada RS se je na današnji seji seznanila  z informacijo o pogajanjih za sklenitev Obsežnega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), o Čezatlantskega partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) in o Sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA).

Namen sporazumov na področju zunanje trgovine je olajšati medsebojno trgovanje s ciljem povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. To dosegajo po eni strani z zniževanjem carin ter z odpravo ovir pri carinjenju (npr. obvezno plačevanje taks pri carinjenju, dolgotrajni postopki carinjenja) in po drugi strani z odpravo necarinskih ovir.

Sporazumi na področju zunanje trgovinske politike se po uveljavitvi uporabljajo neposredno in veljajo v celoti za vse države članice EU. Notranja zakonodaja EU se zaradi uveljavitve novih sporazumov načeloma ne spreminja.

Pri pogajanjih, ki jih tudi v imenu držav članic vodi Evropska komisija, se Slovenija zavzema za čim bolj transparentni proces pogajanj in tudi za ratifikacijo sporazumov v nacionalnih  parlamentih. Na ta način se želi ohraniti možnost, da se odločitev glede posameznega sporazuma sprejme tudi v posameznih državah članicah EU.

Po vstopu Slovenije v EU se je trg za slovenska podjetja močno povečal, kljub temu pa prevelika odvisnost od evropskega trga ni optimalna za slovensko gospodarstvo, saj ga naredi preveč odvisnega od razmer na tem trgu. Slovenija je v preteklosti vedno ohranjala liberalno držo in se zavzemala za čim bolj prosto in odprto trgovino, ki bi omogočila trgovanje vsem, ne le največjim podjetjem, ki imajo dovolj resursov, da se spopadajo z ovirami, s katerimi posamezne države ščitijo svoje trge. Glede na majhnost slovenskega gospodarstva, je bilo to nujno.

Potrošniške pravice v EU se zaradi sporazumov ne bodo spreminjale. Bolj kot posamezniki bodo posledice čutila podjetja in sicer v prvi vrsti tista, ki sodelujejo z državami, s katerimi se sporazumi sklepajo, posredno pa tudi tista, ki so v sodelovanje z državo pogodbenico (ZDA oziroma Kanado) vključena posredno npr. kot poddobavitelji.

Pri pogajanjih za TTIP in TiSA sporazum se vsebine še spreminjajo, na večini področij so konsolidirana besedila šele v prvi fazi oblikovanja. Glede na to, se tudi delovna stališča sproti spreminjajo in oblikujejo. Predstavniki Republike Slovenije, ki so vključeni v proces pogajanj preko različnih delovnih teles, si prizadevajo za zaščito varstva človekovih pravic, za ohranjanje v EU doseženega nivoja zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja v Sloveniji ter za ohranjanje standardov na področju dela in varstva potrošnikov.

Pogajanja za sporazum CETA (Comprehensive Economic Trade Agreement) med EU in Kanado so bila uradno zaključena septembra 2014, delovno besedilo sporazuma je že objavljeno na spletni strani Evropske komisije. Sporazum naj bi po uveljavitvi prinesel za 22,9 % povečanje trgovine z blagom in storitvami med EU in Kanado, kar bi posledično pomenilo tudi povečanje BDP EU, in sicer za 11,6 milijard EUR letno.

Pogajanja za TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) med EU in ZDA so še v teku (v tednu od 29. 9. do 3. 10. 2014 je potekal 7. krog pogajanj). S sklenitvijo sporazuma naj bi se odpravilo večino trgovinskih ovir med EU in ZDA, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Poleg liberalizacije bilateralnih trgovinskih tokov bo zajemal tudi investicije, regulatorna vprašanja in pravila na področju mednarodnih trgovinskih odnosov.

Večstranska pogajanja za trgovinski sporazum o trgovini s storitvami TiSA (Trade InServices Agreement) so v teku. Namen teh pogajanj je nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami v okviru Razvojne agende iz Dohe, ki poteka v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization). Pogajanja potekajo med 23-imi članicami WTO, vključno z EU.

Obsežni gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)

Že pred začetkom pogajanj za širok trgovinski sporazum, ki so se začela na podlagi sprejetih smernic aprila 2009, sta Kanada in EU na vrhu leta 2007 sprejeli odločitev o izdelavi študije, s katero bi ocenili potencialne koristi za liberalizacijo bilateralne trgovine. Iz ugotovitev objavljenega skupnega poročila iz marca 2010 (Joint Report on the EU – Canada Scoping Exercise) izhaja, da bi odprava kvantificiranih faktorjev, ki vplivajo na bilateralno trgovino, potencialno povečala letne prihodke EU za 11,6 milijard € in 8,2 milijard € za Kanado v 7 letih izvajanja trgovinskega sporazuma.

Sporazum obsega liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, posebej ureja področje pomorskih, finančnih in telekomunikacijskih storitev. Predvideva liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil. Ureja tudi področje netarifnih ovir ter področje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Obsega še določbe o carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, subvencijah, določbe na področju začasnega vstopa, medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pravicah intelektualne lastnine, trgovini in trajnostnem razvoju, delu ter okolju, protokol o medsebojnem priznavanju rezultatov ocene skladnosti, o dobrih proizvodnih praksah na področju farmacevtskih proizvodov, določena so področja nadaljnjega sodelovanja, vključuje določbe o transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov. Celotno delovno besedilo, ki bo še predmet pravnega prečiščevanja, je objavljeno na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/.

Sporazum vsebuje naslednja področja:

  • Odpravo carin
  • Sodelovanje na področju necarinskih ovir
  • Liberalizacijo storitev
  • Investicije
  • Javna naročila
  • Zaščito intelektualne lastnine
  • Geografske označbe

 Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP)

Pogajalske smernice za Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) so bile sprejete junija 2013. V tednu od 29. septembra do 3. oktobra 2014 je potekal zadnji – sedmi – krog, na katerem so pogajanja tekla skoraj o vseh poglavjih sporazuma, pri čemer je bil velik poudarek na pripravi konsolidiranih besedilih – to so besedila, ki vsebujejo tako tekst predlagan s strani EU kot tudi tekst ZDA.

Na zahtevo več držav po transparentnosti, med njimi tudi Republike Slovenije, so bile po umiku oznake zaupnosti javno objavljene informacije po posameznih poglavjih in pogajalska besedila, ki so bila v okviru pogajanj med EU in ZDA za Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum – TTIP posredovana ameriški strani

(http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1230).

Zaradi izredne širine sporazuma bo TTIP sporazum začel veljati šele po ratifikaciji v nacionalnih parlamentih držav članic EU, Evropskem parlamentu in v ZDA. S sklenitvijo sporazuma se EU ne odpoveduje svoji suverenosti pri sprejemanju zakonodaje. Kljub sklenitvi sporazuma bosta Slovenija in EU še vedno lahko sprejemali svojo zakonodajo v skladu s svojimi potrebami in načeli.

Javne storitve so izvzete iz pogajanj, kar pomeni, da sporazum na to področje ne bo vplival. Glede ISDS mehanizma Republika Slovenija meni, da glede na to, da so tako ZDA kot večina držav članic EU članice OECD, kjer je zaščita investicij na visoki ravni, ni potreben. Kljub temu pa se želi, pred oblikovanjem dokončnega stališča do tega vprašanja, seznaniti z novo verzijo besedila, ki bo upoštevala v javni razpravi prejete pripombe. Odprava regulatornih ovir je možna le pod pogojem, da spremembe ne bi zahtevale nižanja obstoječih standardov na področju zaščite zdravja ljudi in živali, varnosti, dela in okolja. To zahtevajo vse države članice EU, vključno z  Republiko Slovenijo. Na področju prehranske varnosti, kjer obstajajo precejšnje razlike med EU in ZDA, se bo Slovenija zavzemala, da se pri presojanju ustreznosti predpisov ohrani možnost uporabe previdnostnega načela in se ne znižujejo v EU doseženi standardi na tem področju ter se obenem ne zmanjšuje nivo varstva potrošnikov. Področje kemikalij bo v sporazumu urejeno s sektorskim aneksom. Cilj aneksa je ureditev, ki bi ob ohranitvi uveljavljenih ukrepov in mehanizmov nadzora kemikalij omogočila čim širšo uporabo mednarodnih praks, izogibanje podvajanja testiranj, sodelovanje na področju uporabe metod ocenjevanja, še posebej pri razvoju novih postopkov …

Sporazum o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) je sedaj sestavljen iz treh delov:

dostop na trg:  liberalizacija trgovine z blagom zajema odpravo carin, za občutljive izdelke se bodo carine zniževale postopoma, lahko tudi v okviru kvot. Možna bo uporaba ukrepov trgovinske zaščite. Sporazum bo pomenil višjo stopnjo liberalizacije storitev. Predvideva tudi liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil na vseh administrativnih ravneh.

regulatorna vprašanja in netarifne ovire: pomemben element sporazuma je spodbujanje regulatorne skladnosti zakonodaje za blago in storitve preko medsebojnega priznavanja, harmonizacije in drugih načinov regulatornega sodelovanja. Prinaša zavezo k odpravi netarifnih ovir. Vseboval bo sektorske določbe, pri čemer so izpostavljeni avtomobilski, kemični, farmacevtski sektor, sektor medicinskih pripomočkov, kozmetični sektor, pesticidi, tekstil, informacijsko-komunikacijske tehnologije, finančne storitve, sektor strojev in elektronskih naprav.

pravila: sporazum bo obsegal tudi določbe o pravicah intelektualne lastnine, carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, trgovini in trajnostnem razvoju, energiji in surovinah, malih in srednjih podjetjih, gibanju kapitalskih tokov in plačilih, transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov.

 Sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)

Pogajanja o sklenitvi sporazuma TiSA potekajo med 23-imi članicami Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vključno z EU. V imenu EU se pogaja Evropska komisija.

Pogajanja se ne vodijo v WTO (mnogostranska- multilateralna) ampak med zainteresiranimi državami članicami (večstranska – plurilateralna). V pogajanjih sodelujejo Avstralija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, EU, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Lihtenštajn, Mehika, Nova Zelandija, Norveška,Pakistan, Panama, Paragvaj, Peru, Švica, Tajvan,Turčija in ZDA. Za vključitev v pogajanja so izrazile interes še nekatere druge države. Pričakuje se sprejem novih boljših pravil pri domači zakonodaji (dovoljenja in licence) v mednarodnem pomorskem transportu, e-trgovini, telekomunikacijah, finančnih storitvah, začasni prisotnosti tujih fizičnih oseb in vladnih naročilih storitev. Pri določanju novih disciplin je potrebno upoštevati tudi razvojne cilje držav v razvoju.

Pogoj, da TiSA sporazum postane plurilateralni WTO sporazum oziroma pride pod okrilje WTO je, da mora trgovina s storitvami njenih članic obsegati 90 % svetovne trgovine. Ta pogoj sedanja sestava držav, ki se pogajajo, ne izpolnjuje.

Namen sporazuma je tudi nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami iz Razvojne agende iz Dohe (DDA), ki so se začela v okviru WTO že leta 2001 s sprejetjem ministrske deklaracije in določitvijo delovnega programa. Predlog EU je javno dostopen na http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152686.pdf).

Evropska komisija o poteku pogajanj obvešča države članice v Svetu EU in Evropski parlament.

Evropska komisija je na svoji spletnih straneh pripravila natančne informacije državljanom EU o tem sporazumu ter objavila EU pogajalske dokumente kot je npr. EU ponudba. V tej ponudbi so vključene tudi slovenske pripombe. Pred določitvijo EU ponudbe so bila opravljena posvetovanja med ministrstvi. EU je tako prvič v svoji zgodovini trgovinskih pogajanj iz dokumentov umaknila oznako »LIMITE« tako, da ima do njega vsak prost dostop.

Javno zdravstvo in javno šolstvo, ki je financirano s strani države, kot v vseh trgovinskih sporazumih EU, je izključeno iz sporazuma TiSA. EU doslej na tem občutljivem področju še nikoli ni sprejela  nobenih obveznosti in jih tudi v bodoče ne bo. To pa velja bolj ali manj za vse članice WTO.

Na področju t.i. »public utilities« (javne gospodarske službe) EU in države članice ohranjajo pravico do javnih monopolov in izključne pravice na nivoju EU, nacionalnih vlad in na lokalnem nivoju. Stališča EU, izražena v EU ponudbi, so tudi v skladu z rezultati javnega posvetovanja o TiSI, po katerem mora EU ohraniti obstoječi »status quo« glede veljavne zakonodaje in omejitve na občutljivih področjih kot so finančne storitve ter osnovne javne storitve (zdravstvo, šolstvo, oskrba za vodo in energijo).

Ker je potrebno pred sklenitvijo izključiti vsak dvom o tem, da bi njegove določbe kakor koli posegale v človekove pravice, bo pripravljena posebna študija (Trade SIA in support of negotiations on a plurilateral Trade in Service Agreement), s katero bodo identificirana glavna področja človekovih pravic, ki bi lahko vseeno potencialno bila okrnjena s tem sporazumom (posredni ali celo neposredni poseg v njih v smislu morebitnega zmanjšanja doseženega nivoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Z namenom priprave omenjene študije je Ecorys  oktobra 2014 na spletni strani http://www.trade-sia.com/tisa/launch-of-tisa-survey/ objavil anketo namenjeno različnim deležnikom (podjetjem, nevladnim organizacijam itd), v kateri lahko zainteresirani sodelujejo do 31. januarja 2015.

V skrajnem primeru bo Evropski parlament pred odločanjem o ratifikaciji po svoji presoji zahteva tudi predhodno mnenje Sodišča Evropske unije.

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” Do danes smo zbrali malo manj kot 5000 podpisov – podpišite jo tudi vi:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

BESEDILO PETICIJE:

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

Predlagatelji: Alpe Adria Green in strokovni sodelavec Anton Komat.

To besedilo peticije ne bo namenjeno drevesu z imenom tisa, vendar začnimo z njim. V svetu naših prednikov je bila tisa pogrebno drevo, njen les pa osnova za izdelavo lokov in kopij, zato ima vojaško simboliko. Tudi apokaliptično kolo druida Moga je bilo iz tisovine. Simbolika tise je tudi v strupenosti njenih sadežev, s katerimi so naredili samomor v vojni poraženi galski kralji. Sedaj se ime TISA pojavlja s podobno simboliko, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države blaginje in pogreb javnih storitev, je najhujši strup demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti.

TISA je kratica za »Trade in Services Agreement«, je kratica za pogajanja, ki v najstrožji tajnosti potekajo v Ženevi. Vodilne so EU (27 držav) in ZDA ter nekaj »voljnih«, skupaj 50 držav, ki pokrivajo skoraj 70 odstotkov globalnega obsega javnih storitev. Zanimivo, da med njimi ni držav BRICS: Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike. In kakšen je cilj tajnega sporazuma TISA?

Kapitalizem je bil prej v vojni s komunizmom, sedaj je v vojni z državami in državljani, en  odstotek najbogatejših je v vojni z 99 odstotki državljanov! Cilj: vrnitev v čisti kapitalizem 19. stoletja na sodoben kitajski način. Neoti (neoliberalci, op. ur.) so s kontrarevolucijo proti socialni državi začeli nasilno spreminjati EU.  Socialna država in javni sektor sta danes lovišče kapitala, edini možni trg, ki je še preostal. Kapital nima več kam, zato ima za cilj privatizacijo vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti: od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od inženiringa do gradbeništva, od pošte do železnic, od cest in luk do letališč, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je vsebina tajnega sporazuma TISA.

Zakaj režim »TOP SECRET«?

Zakaj pogajanja potekajo v režimu »TOP SECRET« in zakaj bo vsebina dokumenta »TOP SECRET«  še pet let po podpisu sporazuma? Ker jih je strah. Strah jih je upora množic, zato jih želijo s terapijo šoka pripraviti na izvršena dejstva. Grozljiva neenakost, moreča revščina, bedne mezde, ponižujoča nezaposlenost, vsesplošna negotovost in strah, vse več depresije, nasilja, umorov in samomorov, vse to nam dokazuje, da je sen EU mutiral v nočno moro EU. Danes, v času razgradnje države blaginje, deluje Slovenija kot država, ki je izgubila vojno. Naša oblast  sodeluje na pogajanjih TISA, torej je zarila nož v hrbet »svojim« državljanom. Sprašujem novoizvoljene parlamentarce, kdo nas predstavlja v pogajanjih TISA in kdo je te ljudi brez soglasja parlamenta poslal v Ženevo? Zakaj naši mediji ne objavijo niti vrstice, zakaj zlovešči molk?

Ne bom čakal odgovora, kajti zame je pomembno, da čim prej in čim več ljudi izve za to peklensko nakano. Pri tem so mi v veliko pomoč razkritja Wikileaksa, ki je vdrl v sistem TISA in 19.  6. 2014 objavil dele strogo zaupne dokumentacije.

Peklenska nakana!

Zamisel TISA se je porodila leta 2012, ko so stekla prva pogajanja. Pobudniki so se imenovali »resnično dobri prijatelji storitev«. Kakšna ganljiva zvestoba! Te »dobre prijatelje« namreč povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uničil javne storitve in skupno dobro državljanov, delavcev, kmetov, uporabnikov storitev in okolja. TISA je zgolj podla prevara na način, da se s trgovinskim sporazumom uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi viri. Poglejmo, kako.

Pobudniki TISA so vplivne organizacije lobistov: »US Coalition of Service Industries (CSI)«, »European Services Forum (ESF)« in »Global Services Coalition (GSC)«. Torej je TISA političen projekt treh lobističnih skupin. Pogajanja TISA potekajo v Ženevi, ki je hkrati sedež WTO, vendar potekajo zunaj okvira GATS. Pobudniki sporazuma TISA so »razočarani nad dolgotrajnostjo« multilateralnih dogovarjanj WTO. Njihova zamisel temelji na »zdravem jedru« 50 držav, ki bi kasneje s političnimi in finančnimi pritiski prisilile preostale države k podpisu sporazuma. To je pot k neofevdalnemu redu in novodobnemu tlačanstvu!

Za vedno privatizirano

Po globalni finančni krizi so države poskušale regulirati ponorele finančne trge. Sporazum TISA pa zahteva, da se vse regulacije umaknejo na raven pred izbruhom. Torej popolna deregulacija financ. Kdo bo reševal naslednjo finančno krizo, ki je na vidiku?

Številne države so po polomiji s privatizacijo energetike, transporta in vodnih virov vrnile te storitve v javni sektor. Po dikciji sporazuma TISA to ne bo več mogoče; kar je privatizirano, bo večno ostalo privatizirano ne glede na odločitve kasnejših generacij in njihovih vlad. Prav tako niso dovoljene nikakršne pravne regulacije teh področij glede okoljskih standardov, kakovosti vode, varovanja potrošnikov ali pa delavskih pravic. Delavci so razdeljeni v dve skupini: v »legalne osebe«, torej osebje  korporacij, in navadne delavce, ki so imenovani »premične naravne osebe« (!?!), ki sicer lahko prečkajo meje, vendar v državi gostiteljici nimajo nikakršnih delavskih pravic. Uvoženi bodo ne glede na brezposelnost istih poklicev v državi gostiteljici. Če to ni totalitarizem! V komunizmu so imeli gulage, v kapitalizmu rastejo slumi. V gulagu si dobil vsaj nekaj čorbe, v slumu ne dobiš ničesar. Celo magnat George Soros je izjavil: »Tržni fundamentalizem ogroža demokracijo bolj kot katerakoli totalitarna ideologija!«

Državljani bi se morali mobilizirati

V sporazumu TISA govorijo o »regulatorni disciplini« držav, kar pomeni, da bo državam odvzeta pravica do suverenega urejanja javnih storitev. V sporazumu TISA je »za potrebe globalnega biznisa« zapovedana prosta izmenjava podatkov. Za kakšne podatke naj bi šlo, lahko le domnevamo.

Rosa Pavanelli, generalna sekretarka svetovne zveze sindikatov javnih storitev (PSI – Public Services International), ki zastopa zaposlene v 150 državah, je že 16. 9. 2013 zapisala: »Ali se vlade niso ničesar naučile iz finančne krize leta 2008? Namesto da bi uvedle strožji nadzor finančnih trgov, sedaj podpirajo pohlep korporacij po razprodaji javnih storitev. Namesto da bi stopile v bran interesov državljanov, se udeležujejo tajnih in nedemokratičnih pogajanj, ki bodo izničila pravice dostopa ljudi do javnih storitev ter omogočila razprodajo skupnih dobrin in naravnih virov. To je grob napad na javni interes, zato moramo mobilizirati državljane, delavce in lokalne skupnosti ter prisiliti vlade, da odstopijo od teh pogajanj!«  Kje so bili takrat naši sindikati in politiki? Zakaj so hinavsko molčali?

Odločitve proti lastnemu ljudstvu

PSI je 28. 4. 2014 objavil poročilo »TISA versus Public Services«. V njem avtorja Scott Sinclair (Kanadski center za politične alternative) in Hadrian Mertins-Kirkwood (Univerza Carleton) opozarjata, da bo TISA povzročila ekonomsko, socialno in okoljsko katastrofo. Obravnava javnih storitev kot blaga na trgu prinaša temeljno spremembo same koncepcije javnih storitev. To je škandal. Kdo bi v demokratični državi na demokratičen način sprejel odločitve proti lastnemu ljudstvu in hkrati zvezal roke pri upravljanju javnih storitev  prihodnjim vladam? Trajni prisilni jopič privatizacije je namenjen tudi vsem novonastalim javnim storitvam, ki jih danes niti ne poznamo.«  Vsekakor je eden izmed vrhuncev TISA, da bo lahko korporacija tožila državo izven običajne jurisdikcije, če bo ta kakorkoli ogrožala njene pravice do neomejene privatizacije javnih storitev. Drža države naj bi bila zgolj »kompetitivno nevtralna«. Izraz, da te kap!

Molk vodi nazaj v fevdalizem!

Rosa Pavanelli je isti dan v imenu PSI in 340 večjih organizacij civilne družbe sporočila:  »Javne storitve so vitalnega pomena za skupnost, zato jih ne smemo prepustiti korporacijam. Zahtevamo transparentnost! Čas je, da mediji osvetlijo, kaj se dogaja v tajnosti. Čas je za demokracijo po meri ljudi!« Isti dan so bili organizirani protesti v številnih državah, med njimi v Švici, na Japonskem, Indiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Angliji, Avstraliji in Kolumbiji. Naši sindikati in politiki so molčali in v medijih ni bilo najti niti omembe.

Pogajanja TISA v Ženevi se nadaljujejo.

Ne pozabimo, da je rok za podpis sporazuma leto 2014! En sam podpis bo uničil prihodnost državljanov Slovenije. Ali boste z molkom izbrali status tlačana v novem fevdalnem redu? Takrat bo prepozno, prepozno za karkoli!

Zaradi vsega zgoraj navedenega Vas pozivamo, da podpišete to peticijo, ki jo bomo poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS, Državnemu Svetu RS, Predsedniku države RS, Evropski Komisiji, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu svetu z zahtevo, da Slovenija ne podpiše tega sporazuma.

Člani Upravnega Odbora mednarodne  okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green

in strokovni sodelavec Anton Komat.

MNENJE EU NEVLADNIH ORGANIZACIJ – ČEZATLANSKI SPORAZUMI:

– Deregulacija prehranske varnosti

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/27/cezatlanski-sporazumi-deregulacija-prehranske-varnosti/

– Deregulacija na okoljskem področju

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/26/cezatlanski-sporazumi-deregulacija-na-okoljskem-podrocju/

Oglejte si ta dokumentarec o GSO!

Zdravila iz konoplje bodo najprej uporabili za zdravljenje epilepsije Kanabinoida THC in CBD bosta najprej na voljo na klinikah in v bolnišnicah, kmalu pa tudi v lekarnah.


Eva Senčar, Nedelo
nedelo, 11.01.2015

Anthony Bolantereuters - konoplja

Za katere bolezni so primerni pripravki iz konoplje?
Zdravila na osnovi kanabinoidov po svetu uporabljajo za preprečevanje slabosti po obsevanju pri bolnikih z rakom, zdravljenje bolečine in zmanjšanega apetita pri bolnikih z rakom, pri mišičnih spazmih za lajšanje bolečin zaradi okvare živca in pri multipli sklerozi.
Medicinsko konopljo uporabljajo zdravniki pri protibolečinski terapiji, za zdravljenje motnje spanja, anksioznosti in depresije, mišičnih spazmov, vnetja sklepov, slabosti, vnetja živcev, migrene in motnje hranjenja. Zdravilo je zelo uporabno v paliativni medicini, kjer ga uporabljajo že več kot deset let. Pričakuje se, da se bo nabor bolezni, pri katerih se bodo uporabljala ta zdravila, z novimi dognanji širil.
Konec januarja naj bi bili tudi v Sloveniji dosegljivi prvi farmacevtski učinkovini iz konoplje. Kanabinoida THC in CBD bosta najprej na voljo na klinikah in v bolnišnicah, kmalu pa tudi v lekarnah. Tako se tudi pri nas začenja možnost zdravljenja z zdravili iz medicinske konoplje.
Bolnik bo moral zdravili plačati v celoti, za THC bo potreboval dvojni beli recept. Zdravniki so negotovi, saj nimajo izkušenj s predpisovanjem, bolnišnice in lekarnarji pa o prihodu učinkovin večinoma še niso seznanjeni, razen na pediatrični kliniki, kjer bodo z njima zdravili bolnike s hudo epilepsijo.
Kanabinoid THC ali delta 9 ali tetrahidrokanabinol deluje evforično, proti bolečini, bruhanju in vnetju ter antioksidativno, CBD ali kanabidiol pa blaži strah in vznemirjenost, deluje proti psihozi, analgetično, protivnetno, antioksidativno ter proti krčem. THC, ki ga je v suhih delih konoplje ponavadi največ, je najbolje raziskan in tudi najbolj psihoaktiven, medtem ko CBD kot drugi najpomembnejši kanabinoid teh lastnosti nima, deluje pa pomirjevalno.

Po pričakovanju Branka Huča, direktorja podjetja Lenis, ki se ukvarja z uvozom pri nas neregistriranih zdravil, bodo farmacevtsko učinkovino THC uvozili konec januarja, medtem ko je v njihovo skladišče že prispel CBD.
Spomnimo, da so junija lani zdravila na osnovi kanabinoidov dobila zeleno luč, potem ko je vlada spremenila uredbo o prepovedi uporabe konoplje v medicinske namene: THC in izomere so s prve premestili v drugo skupino prepovedanih drog, kar pomeni, da jih bodo lahko predpisovali zdravniki. CBD ne uvrščajo med prepovedane droge, prav tako pa snov ni registrirana kot zdravilo, ampak bo na voljo kot farmacevtska učinkovina. Še vedno je prepovedano gojiti, posedovati in prodajati kanabis, ki ostaja v prvi skupini prepovedanih drog.
Najprej v bolnišnicah
Podjetje Lenis je pridobilo dovoljenje za uvoz dronabinola, ki vsebuje sintetični THC. Kot je dobra praksa za nova, nepreizkušena zdravila, bosta učinkovini najprej na voljo v bolnišnicah in na klinikah, šele pozneje, kdaj natančno, ne ve povedati nihče, pa ju bodo dobili v zunanjih lekarnah.
Dronabinol bo pakiran v kompletih, ki bodo farmacevtu v lekarni omogočili, da bo vsakemu bolniku posebej pripravil magistralno zdravilo. Učinkovino bo razredčil z oljem in dobil dvoinpolodstotno raztopino THC; bolnik bo torej prejel stekleničko s kapalko in priložena navodila, z indikacijami in kontraindikacijami. Za zdravilo bo potreben beli recept v dvojniku, oba z zaporedno številko, kakor zahteva protokol za narkotična sredstva. Za stekleničko z 250 miligrami zdravila bo treba vsakič prinesti nova recepta, glede cene pa smo izvedeli le to, da stane takšno zdravilo v avstrijskih lekarnah 171,50 evra. Morda bo pri nas malo cenejše, meni Huč.
Po pravilu hospitaliziranemu bolniku v bolnišnici ali na kliniki zdravil ni treba plačati. Glede tega so še nejasnosti; na ZZZS so namreč na vprašanje, ali bodo bolnišnici plačali zdravilo z belega recepta, odgovorili, da ne vedo, saj niso prejeli še nobene vloge. O tem navsezadnje odločajo tudi v bolnišnicah, kjer bodo zdravilo uporabili. Neuradno smo izvedeli, da je zavarovalnica pred leti plačala za en sam kanabinoid, in to na podlagi mnenja nevrološke klinike. Morda je trenutna evforija glede medicinskega zdravljenja s kanabinoidi pri nas prevelika, razlog pa, vemo, je povezan s kriminalizacijo konoplje in zakonsko prepovedjo njene uporabe.
Sintetično za in proti
Dronabinol je sintetična droga, ki vsebuje psihotropno substanco THC brez vsakih drugih primesi. Leta 1986 so ga predstavili kot zdravilo proti slabosti pri kemoterapiji, sedem let pozneje kot zdravilo proti slabosti in pomanjkanju apetita za bolnike z aidsom, razvili pa so ga v ZDA v času Reaganove administracije. V njegov prid govorijo dejstva, da je čisti THC, ki ga zdravilo vsebuje, v kontroliranem odmerku in ni onesnažen s primesmi (bakterijami, glivami, pesticidi …), ki so lahko v konoplji s črnega trga, in ker se jemlje oralno, ni škodljivih učinkov kajenja.
Med dejstvi proti pa na domači strani projekta Konoplja.org navajajo, da čeprav nekateri ljudje potrjujejo, da jim je dronabinol pomagal, drugi vedo povedati, da je to le slab nadomestek naravne konoplje, v kateri je poleg THC še veliko drugih snovi, ki se med seboj podpirajo, govorimo lahko o njihovem sinergijskem delovanju.
Zagovorniki kajenja konoplje argumentirajo takole: bolnikom po kemoterapiji je slabo, zdravilo težko zaužijejo, laže kadijo in tako dosežejo trenutno olajšanje po napadu slabosti ali krčev. Poleg tega s kajenjem vnašajo takšno količino droge, ki jim najbolj ustreza, čemur stroka reče samotitracija (titracija, učinkovit odmerek), sprotno določanje količine droge. Z oralnim uživanjem čistega THC je namreč z vnaprej določeno količino težko doseči optimalnost – včasih medicinski odmerek ne pomaga, drugič je prevelik.
Kje je odgovornost zdravnika
Kanabinoidi so lahko učinkovita alternativa dosedanjim protibolečinskim terapijam, predvsem pri vnetni bolečini ali bolečini zaradi okvare živčevja, če ni ustreznega odziva s konvencionalnim zdravljenjem. Prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič na oddelku za paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu še nima osebnih izkušenj pri predpisovanju zdravil iz marihuane, ji pa bolniki pripovedujejo, kako so si pomagali sami, bodisi s kajenjem bodisi z nakupom zdravila v Avstriji.
Zdravnica je seveda seznanjena, da v nekaterih državah v paliativni medicini za zdravljenje bolečine in drugih simptomov uporabljajo naravne in sintetične kanabinoide, ki »dokazano zmanjšajo slabost po kemoterapiji, povečajo apetit, pripomorejo k večjemu analgetičnemu učinku opioidov, zmanjšajo anksioznost in izboljšajo počutje«.
Lahajnar Čavlovičeva glede odmerjanja 250-gramske raztopine dronabinol pove, da je začetni odmerek štiri do pet kapljic dva- ali trikrat na dan, ki pa se lahko poveča do 10 kapljic. Učinkovitost odmerka se opredeli glede na želeni učinek in nezaželene stranske učinke, ki so lahko zaspanost ali blodnje. »Zdravnik mora pri predpisovanju teh zdravil paziti predvsem na tri stvari: titracijo, kontraindikacije ter sočasno jemanje več zdravil.«
Je pa sogovornica prepričana, da se bo večina slovenskih zdravnikov vsaj na začetku izogibala predpisovanju dronabinola, kajti po njenem mnenju ni dovolj primernih študij o njegovih učinkih. Sama bi, kot je poudarila, poskusila pri bolnikih, ki jim običajna protibolečinska terapija ne pomaga. Prepričana je, da je prihod THC k nam pomemben, kajti tako se bo verjetno zmanjšala prodaja hašiševega olja na črnem trgu: »Bolnikom nakup hašiševe smole budi lažno upanje, da jim bo ozdravila raka, preprodajalci pa to zlorabljajo. Legalni nakup dronabinola te stigme ne bo imel.«
CBD najprej za otroke
Znano je učinkovanje kanabinoidov na spastičnost, pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo in otrokom s cerebralno paralizo. Profesor David Neubauer s pediatrične klinike, ki vodi klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, konec januarja pričakuje prvo pošiljko CBD v obliki praškov za izdelavo magistralnega zdravila. Naročili so ga za bolnike, ki imajo zelo hude, trdovratne oblike epilepsije in epileptične sindrome.
Da je zdravilo učinkovito in uspešno, so dokazali na newyorški univerzi: uspeh je, pravi zdravnik, da za polovico zmanjša epileptične napade. Z njim bodo zdravili od 20 do 30 otrok, kolikor jih v Sloveniji trpi za to hudo obliko bolezni, stari so od enega do petnajst let. Najprej so morali dobiti privoljenje komisije za etiko, pri zdravljenju pa bodo upoštevali protokol, kot ga narekuje študija za ugotavljanje uspešnosti kanabinoidov pri epilepsiji pri otrocih.
Po mnenju mnogih ima CBD izjemno dobre učinke, njegovi potenciali pa še niso bili dodobra izkoriščeni. Ni psihoaktiven, blaži krče, kašelj, slabost, zavira rast nekaterih rakavih celic, dokazano pa je, da ob kombinaciji s THC zmanjšuje njegove negativne vplive.
Branko Huč meni, da bodo zdravniki lahko bolniku predpisali kombinacijo zdravljenja s THC in CBD, lahko ena proti ena ali tudi v drugačnih razmerjih, navsezadnje pa zdravilo, ki pa ga pri nas ni dovoljeno uvoziti, sativex, vsebuje oba kanabinoida v naravni obliki.
CBD je drugi najbolj raziskan kanabinoid v konoplji in na živalskem modelu revmatoidnega artritisa so dokazali, da izboljša klinično stanje in ustavi napredovanje bolezni. V več študijah so pokazali protipsihotične učinke CBD.

Domnevno deluje podobno kot atipični antipsihotiki in bi se zaradi tega lahko uporabljal kot alternativno zdravilo pri zdravljenju shizofrenije, pove dr. Gorazd Drevenšek, profesor psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem. »V nekaterih raziskavah je CBD omilil simptome huntingtonove bolezni, pri zmanjšanju gibanja črevesja pa je deloval sinergijsko s THC, kar lahko pripomore k pozitivnemu učinku konoplje pri vnetju črevesja,« še našteva.
Nerealna pričakovanja
Naravnim pripravkom Drevenšek pritrjuje. Ti imajo večji nabor učinkov, kajti konoplja vsebuje več kot 60 različnih kanabinoidov in več kot 400 drugih spojin, medtem ko imajo sintetična zdravila učinkovine v razmerju THC in CBD glede na indikacije.
»Rastlinske pripravke, ki so dovolj dolgo v ljudski uporabi, je prav tako mogoče po veljavni evropski zakonodaji razvrstiti med zdravila. Omejitvena dejavnika sta manjši interes farmacevtske industrije za tako razvrstitev in zmanjšane zmogljivosti zdravstvenih blagajn in predvsem pomanjkanje posluha za potrebe bolnikov. Možnost prihodnje uvrstitve teh zdravil v nacionalni register obstaja le ob poučenosti o znanstveno dokazanih učinkih in tudi od politične širine.«
Pri večini bolezni so psihotropni učinki nezaželeni. Ker po njegovem THC za precej indikacij niti nima pravega terapevtskega učinka, inducira pa lahko psihozo, ga čudi, zakaj je administrator izbral vpeljavo ravno tega, ko pa je več boljše izbire. »Omamljenost, ki jo povzroča THC, je lahko moteča, ko tak človek opravlja delo. Ker je pomembno najti pravo zdravilo za pravo indikacijo, gojijo različne sorte konoplje, ki imajo različna razmerja kanabinoidov.« Pri nas je problem, meni, ker zdravniki dolga leta niso imeli stika z zdravili iz marihuane, zdaj pa je dokaj na hitro prišla odločitev za dovoljenje uvoza dronabinola. »Zdravnike bi morali že precej pred prihodom zdravila k nam poučiti o vseh možnostih zdravljenja.«
Raziskav je dovolj, a jih je treba brati, je prepričan. Lani recimo je potekalo približno 30 kliničnih preskušanj novih zdravil na osnovi konoplje. »Večina študij je zdaj v prvi in drugi fazi, zato lahko pričakujemo, da se bo v nekaj letih zelo povečalo tako število novih zdravil kot indikacij za predpisovanje zdravil na osnovi konoplje. Kljub vedno večji prisotnosti novih zdravil pa ima uporaba številne omejitve. Zaradi velike priljubljenosti in rekreativne uporabe, relativno zanemarljive akutne toksičnosti in vsesplošne razširjenosti so pričakovanja o »čudežnih« učinkih konoplje nerealno visoka. Zdaj so indikacije za ta zdravila omejena le na določene simptome, za katere nimamo drugih dovolj učinkovitih zdravil, in pri boleznih, za katere učinkovitega zdravljenja še ne poznamo. Prav tako so zanimiva za tiste kronične bolezni, katerih etiologije ne poznamo dovolj, zdravljenje s temi zdravili pa klinično kaže dobre terapevtske rezultate. Prav zaradi tega in zaradi priljubljenosti rekreativne uporabe konoplje je poznavanje mehanizmov delovanja, endogenega uravnavanja kanabinoidov in nove uporabe na novo registriranih zdravil treba vključiti v terapevtsko shemo tudi pri nas, podobno kot so to naredile naše sosednje države.«
Vrnitev k naravi
Zdravje je ena najbolj cenjenih vrednot, »ki pogojuje neodtujljivo pravico posameznika po zdravilu, če to obstaja«, razmišlja dr. Majda Zorec Karlovšek, forenzična toksikologinja, ki se je ukvarjala predvsem s škodljivo rabo alkohola in drugih drog, opravljala pa tudi naloge zastopnika bolnikovih pravic.
»Dejstvo, da raziskave, ki potrjujejo zdravilne učinke konoplje, spremljajo posamezni primeri bolnikov, ki jim je konoplja pomagala izboljšati zdravstveno stanje, je pripeljalo do razmer, da mnogi oboleli in njihovi svojci vidijo v konoplji in njenih izdelkih vrnitev k zdravilnim snovem, ki jih daje narava, in hkrati zdravilo, ki ozdravi vsakršno bolezen (panaceum).« In tu je, kot pravi, poleg uradne medicine tudi alternativna, ki morda človeka kot psihosocialno bitje še dodatno spodbuja, da se bori za svoje zdravje ali ga ohranja.
Dovolj zgovoren je že podatek, da celo do 80 odstotkov Slovencev poleg pomoči uradne medicine to išče v alternativni medicini, ki spodbuja samozdravljenje. »Zanimivo, da je ravno konoplja povzročila spor med uradno in alternativno medicino. Sama bi podprla prenos uporabe konoplje iz prve skupine prepovedanih drog v drugo. Rastlina in njeni pripravki še zdaleč niso tako nevarni, kot je demonizirana njena uporaba, nevarnost pa precenjena, sploh če jo primerjamo z zlorabo alkohola. Kajenje konoplje morda ne bi bistveno zmanjšalo zelo hudih bolečin; pomembno je, da zaradi halucinogenih lastnosti bolečino ‘odmegli’.«
Nove možnosti, a začetek dolgega procesa
Zdravnik Milan Krek, ki je zdravil zasvojene zaradi drog, o novih možnostih, ki so se odprle ne le bolnikom, ampak tudi zdravnikom, razmišlja: »Seveda je treba razumeti, da je to začetek dolgega procesa uvajanja snovi, ki je bila do nedavnega še prepovedana v vsakodnevnem zdravljenju. Pri tem moramo biti previdni, slediti znanosti na tem področju in omogočiti tudi slovenskim bolnikom čim boljše zdravljenje. Uvedbo medicinske konoplje in kanabinoidov v zdravljenje v celoti podpiram, vendar opozarjam, da je treba za večino zdravnikov popolnoma novo zdravilo uvajati tako, kot to počne zahodna medicina, ki upošteva predvsem znanstvene ugotovitve in pazi, da ne škoduje človeku. Zato je vsak postopek registracije novega zdravila v medicini zahteven postopek, ki pa zagotavlja varnost zdravila. Stopamo na pot novih odkritij in težko je danes predvideti, kaj bomo vse zdravili z novimi zdravili čez deset let.«
Zdravnik bo lahko predpisal le tisto zdravilo, ki bo registrirano pri agenciji za zdravila in bo zato imelo vse potrebne dokumente, ki jih mora imeti zdravilo, pojasnjuje sogovornik, a sam si bo prizadeval, da bi zdravila na osnovi kanabinoidov plačala zavarovalnica. »To se bo zgodilo le, če bomo izpeljali poseben postopek pri zdravstvenem svetu, ki mora odobriti nova zdravila, za katera potem plačuje zavarovalnica v celoti.«
Seveda je to postopek, za katerega je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo. V Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je lani izdala dovoljenje za vnos učinkovine tetrahidrokanabinol (THC), navajajo: »JAZMP ni prejela še nobene vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo THC, niti vloge za uvoz industrijsko izdelanega zdravila z vsebnostjo dovoljenega THC, ki v RS nima dovoljenja za promet z zdravili.« Bolnišnične lekarne pa za naročanje novih zdravil ali farmacevtskih učinkovin sledijo standardnim postopkom. Prva je pisna utemeljitev predstojnika, ki želi zdravilo, komisija mora to odobriti, nato sledi postopek javnega naročanja. To nikoli ni bila taka ovira, ki je ne bi bilo mogoče zaobiti, če bi bilo nujno, pove vodja lekarne UKC Maribor.
Vodja lekarne v ljubljanskem kliničnem centru mag. Andreja Čufar pa poudari, da je dovolj že en človek, ki potrebuje neko zdravilo, in se bodo potrudili, da ga priskrbijo. Kar velja za zdravila z dovoljenjem za promet. Kadar pa v bolnišnici za zdravljenje uvajajo novo magistralno zdravilo, ki ga pogosto bolniki potrebujejo tudi še po odpustu iz bolnišnice, je zaradi dostopnosti smiselno, da ga izdela domača lekarna. Zato v okviru Lekarniške zbornice obstaja posebna delovna skupina, ki pripravlja kodeks magistralnih pripravkov. Vsebuje recepture in postopke za izdelave za magistralna zdravila. Nove recepture lahko delovna skupina uvrsti v kodeks in o tem obvesti vse lekarne v Sloveniji, da lahko začnejo pripravljati ta zdravila, je pojasnila Čufarjeva.

PODPIŠITE PETICIJO PROTI TRGOVINSKEMU SPORAZUMU TISA:  “TISA NE HVALA!!!  (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” DO DANES SMO ZBRALI MALO VEČ KOT 5300 PODPISOV OD 6000 POTREBNIH

– PODPIŠITE JO TUDI VI:

VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!

WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE

V AAG prejeli odgovor iz MOP-a glede neurejene zakonodaje na področju vetrnih elektrarn


vetrnice

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 7. julija 2014 ter ponovno 24.11.2014 na državne organe poslala URADNO STALIŠČE ALPE ADRIA GREEN DO POSTAVITEV NOVIH VETRNIH ELEKTRARN v katerem smo med drugim zapisali, da v slovenski zakonodaji ni navedenih določil za postavitev vetrne elektrarne, ki bi opredelila razdaljo med VE in stanovanjskim objektom, ki bi bila varna in ne bi imela vpliva na zdravje ljudi. To področje ni zakonsko urejeno in da bomo zaradi neurejene zakonodaje v AAG zaradi načela previdnosti zagovarjali iz načela previdnosti graditev vetrnic v oddaljenosti 2500 m in ne 800 m kot jih sedaj brez podlage zagovarja država vse dokler nam strokovnjaki in zato pristojne institucije ne bodo dokazale, katera je (še) varna razdalja izgradnje vetrnic od stanovanjskega objekta, ki ne bi imela negativnega vpliva na zdravje.

V nadaljevanju smo zapisali, da bomo v AAG vztrajali, da se zaradi postavitve VE ne smejo spreminjati DPN ter OPN-i, kjer so kmetijska zemljišča ali pa se želi VE postaviti na območjih zaščitenih z Naturo 2000 ter v krajinskih parkih. Po mnenju Alpe Adria Green brez ustreznih zakonskih podlag priprava DPN (in OPN) za vetrne elektrarne ni mogoča. AAG je nestrinjanje glede umeščanja VE v prostor v Občini Divača podala tudi pripombe, ki smo jo naslovnikom poslali kot prilogo.

lokacija vetrnicLokacija vetrnic Senožeška Brda

Na naš dopis se je 07.01.2015 odzvalo Ministrstvo za okolje in prostor.

V odgovoru so zapisali, da  Državni prostorski načrt za park vetrnih elektrarn Senožeška brda (v nadaljnjem besedilu: DPN) je trenutno v fazi izdelave študije variant in okoljskega poročila.

Postopek priprave DPN poteka v skladu z določbami Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZUPUDPP). V sklopu priprave študije variant, ki je v začetni fazi, bo izdelano tudi okoljsko poročilo, ki bo še posebej preverilo vplive vetrnih elektrarn na ljudi in na ostale sestavine okolja. Preverjena bodo vsa potencialna stojišča vetrnih elektrarn in v kolikor se bo za posamezno stojišče izkazalo, da je z okoljskega vidika neustrezno, bo to stojišče izločeno iz nadaljnje obravnave. V dosedanjih fazah so bila izločena vsa stojišča, ki so bila oddaljena manj kot 800 m od stanovanjskih objektov in vsa stojišča, ki posegajo na območje Natura 2000, ter dve stojišči na območju, kjer je predvidena širitev kamnoloma.

V odgovoru so priznali, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevala minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. V zvezi z reševanjem te problematike sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor že pristopila k aktivnostim. V novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje  problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa. Novi predpisi bodo , v kolikor bodo strokovne študije izkazale, da je to področje treba posebej urediti, vključevala tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že pristopil k pregledu epidemioloških študij, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in na njihovi podlagi določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od stanovanjskih objektov. V kolikor ne bo izdelanih ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, bo pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo, pri čemer bodo upoštevane izkušnje petih primerljivih držav. Glede na to, da se s to problematiko srečujejo tudi v drugih državah sveta in državah evropske unije, je pričakovati da bodo na tem področju  v naslednjem letu, na nivoju Evropske komisije in/ali svetovne zdravstvene organizacije, pripravljene  nove informacije in smernice, so še zapisali v odgovoru.

V Alpe Adria Green bomo zahtevali tudi odgovore na naša vprašanja, ki smo jih zastavili v dopisu (povezava spodaj). Pozorno bomo spremljali, da bodo na Ministrstvu izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po EU normativih. V kolikor jo ne bodo ali pa se z njo ne bomo strinjali, bomo v AAG ustrezno ukrepali.

Povezavi:

URADNO STALIŠČE ALPE ADRIA GREEN DO POSTAVITEV NOVIH VETRNIH ELEKTRARN:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/07/07/uradno-stalisce-alpe-adria-green-do-postavitev-novih-veternih-elektrarn/

AAG PODAL PREDLOGE SPREMEMB NA JAVNO RAZGRNJEN DOPOLNJEN OSNUTEK OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) OBČINE DIVAČA:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/11/21/aag-podal-predloge-sprememb-na-javno-razgrnjen-dopolnjen-osnutek-obcinskega-prostorskega-nacrta-opn-obcine-divaca/

TRGOVINSKI SPORAZUM EU-ZDA

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (najhujši strup demokracije)”:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

Kako daleč od hiš vetrnice ne ogrožajo zdravja ljudi?

  • Država je končno priznala, da sploh nima meril in predpisov o tem, kako blizu hišam lahko stojijo vetrne elektrarne.
    DRŽAVA JE KONČNO PRIZNALA, DA SPLOH NIMA MERIL IN PREDPISOV O TEM, KAKO BLIZU HIŠAM LAHKO STOJIJO VETRNE ELEKTRARNE.

    Foto: Marica Uršič Zupan

“Zavedamo se problema, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevale minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti,” je priznalo ministrstvo za okolje v odgovoru okoljski organizaciji AAG, ki ga je v zvezi z načrti za vetrne elektrarne okrog Senožeč opozorila na neurejeno zakonodajo.

SENOŽEČE > Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, dejavno sodeluje s krajani Senožeč, Laž, Dolenje vasi in Gabrč, ki nasprotujejo gradnji vetrne elektrarne Senožeška brda okrog njihovih vasi.

Država priznala, da nima predpisov

Ker kljub nasprotovanju divaškega občinskega sveta in večine domačinov, jasno izraženem tudi na referendumu, država na pobudo družbe Vepa nadaljuje s postopkom Državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno, so iz AAG že julija lani pristojno ministrstvo opozorili, da v slovenski zakonodaji ni določene varne razdalje med vetrno elektrarno in stanovanjskimi hišami.

Ker odziva do pozne jeseni jeseni ni bilo, so dopis ponovili konec novembra in ta teden vendarle prejeli odgovor ministrice za okolje Irene Majcen. V njem je priznala, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb o minimalni razdalji med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. Zato sta ministrstvo za infrastrukturo in za okolje in prostor že “pristopila k aktivnostim: v novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim Inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa,” je zapisala ministrica.

Nizkofrekvenčni hrup

Neurejeno je predvsem področje nizkofrekvenčnega hrupa, na katerega že ves čas opozarjajo nasprotniki vetrnic na Senožeških brdih. “Novi predpisi bodo vključevali tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa, če bodo strokovne študije izkazale, da je treba to posebej urediti,” je zagotovila ministrica.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že začel pregledovati epidemiološke študije, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in tako določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od bivališč. Kot še dodaja ministrica, bo, “v kolikor ne bo ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo.” Pri tem bodo upoštevali izkušnje petih primerljivih držav.

Predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard pravi, da bodo pozorno spremljali, ali bodo na ministrstvu izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po evropskih normativih. “V kolikor je ne bodo ali pa se z njo ne bomo strinjali, bomo ustrezno ukrepali,” je dejal.

V okoljevarstveni organizacije so prepričani, da bi morali iz načela previdnosti graditi vetrnice najmanj 2500 metrov od stanovanjskih hiš in ne le 800 metrov, kot so do zdaj upoštevali pripravljalci državnega prostorskega načrta.

Ti so doslej izločili stojišča, ki so bila oddaljena manj kot 800 metrov od stanovanjskih hiš, poleg teh pa tudi vsa stojišča, ki posegajo na območje Natura 2000, ter dve stojišči na območju, kjer je predvidena širitev kamnoloma.

MARICA URŠIČ ZUPAN

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Kako daleč od hiš vetrnice ne ogrožajo zdravja ljudi?


  • Država je končno priznala, da sploh nima meril in predpisov o tem, kako blizu hišam lahko stojijo vetrne elektrarne.
    Država je končno priznala, da sploh nima meril in predpisov o tem, kako blizu hišam lahko stojijo vetrne elektrarne.

    Foto: Marica Uršič Zupan

“Zavedamo se problema, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevale minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti,” je priznalo ministrstvo za okolje v odgovoru okoljski organizaciji AAG, ki ga je v zvezi z načrti za vetrne elektrarne okrog Senožeč opozorila na neurejeno zakonodajo.

SENOŽEČE > Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, dejavno sodeluje s krajani Senožeč, Laž, Dolenje vasi in Gabrč, ki nasprotujejo gradnji vetrne elektrarne Senožeška brda okrog njihovih vasi.

Država priznala, da nima predpisov

Ker kljub nasprotovanju divaškega občinskega sveta in večine domačinov, jasno izraženem tudi na referendumu, država na pobudo družbe Vepa nadaljuje s postopkom Državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno, so iz AAG že julija lani pristojno ministrstvo opozorili, da v slovenski zakonodaji ni določene varne razdalje med vetrno elektrarno in stanovanjskimi hišami.

Ker odziva do pozne jeseni jeseni ni bilo, so dopis ponovili konec novembra in ta teden vendarle prejeli odgovor ministrice za okolje Irene Majcen. V njem je priznala, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb o minimalni razdalji med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. Zato sta ministrstvo za infrastrukturo in za okolje in prostor že “pristopila k aktivnostim: v novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim Inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa,” je zapisala ministrica.

Nizkofrekvenčni hrup

Neurejeno je predvsem področje nizkofrekvenčnega hrupa, na katerega že ves čas opozarjajo nasprotniki vetrnic na Senožeških brdih. “Novi predpisi bodo vključevali tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa, če bodo strokovne študije izkazale, da je treba to posebej urediti,” je zagotovila ministrica.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že začel pregledovati epidemiološke študije, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in tako določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od bivališč. Kot še dodaja ministrica, bo, “v kolikor ne bo ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo.” Pri tem bodo upoštevali izkušnje petih primerljivih držav.

Predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard pravi, da bodo pozorno spremljali, ali bodo na ministrstvu izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po evropskih normativih. “V kolikor je ne bodo ali pa se z njo ne bomo strinjali, bomo ustrezno ukrepali,” je dejal.

V okoljevarstveni organizacije so prepričani, da bi morali iz načela previdnosti graditi vetrnice najmanj 2500 metrov od stanovanjskih hiš in ne le 800 metrov, kot so do zdaj upoštevali pripravljalci državnega prostorskega načrta.

Ti so doslej izločili stojišča, ki so bila oddaljena manj kot 800 metrov od stanovanjskih hiš, poleg teh pa tudi vsa stojišča, ki posegajo na območje Natura 2000, ter dve stojišči na območju, kjer je predvidena širitev kamnoloma.

MARICA URŠIČ ZUPAN

PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!!  (najhujši strup demokracije)”:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije