Odpadki Na okoljskem ministrstvu pozabili na sežigalnice


Čeprav je država načrtovala gradnjo treh sežigalnic, je doslej pomagala zgraditi le tisto v Celju. Osnove za začetek ljubljanskega in mariborskega projekta dosedanje vlade niso niti potrdile.

Čeprav je država načrtovala gradnjo treh sežigalnic, je doslej pomagala zgraditi le tisto v Celju. Osnove za začetek ljubljanskega in mariborskega projekta dosedanje vlade niso niti potrdile.

Država je nameravala zgraditi tri objekte za termično predelavo oziroma sežig komunalnih odpadkov, a za zdaj stoji le eden. Edina sežigalnica je v Celju in lahko zadosti zgolj 11,5 odstotka državnih potreb po sežigu odpadkov.

Kaj se dogaja z drugima načrtovanima sežigalnicama v Ljubljani in Mariboru? Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so priznali, da še vedno niso sprejeli odločitve o gradnji novih objektov za termično obdelavo komunalnih odpadkov. Vsekakor bo morebitna gradnja zdaj finančno zahtevnejša kot pred leti, saj v finančni perspektivi do leta 2020 evropska sredstva za tovrstne projekte niso predvidena. Evropa se je namreč odločila, da bo raje spodbujala druge oblike ravnanja z odpadki.

Ljubljana želi biti prestolnica brez odpadkov

Tudi zato, ker so v ljubljanskem javnem podjetju Snaga prepoznali, da se pri sežigu komunalnih odpadkov dela malo oziroma nič, so se po besedah direktorja Janka Kramžarja odločili, da Ljubljano peljejo v smeri družbe brez odpadkov. »Poudarjamo aktivnosti v smeri preprečevanja nastanka odpadkov, ponovne uporabe in ločevanja,« je pojasnil Kramžar in dodal, da v prestolnici težijo k dolgoročnemu cilju, da bo delež odpadkov, ki bi jih bilo treba sežgati oziroma odložiti na deponiji, čim manjši. »Seveda ni dobro, da se zadnja leta ni delalo pri projektu sežigalnic, a po drugi strani nas je ravno pomanjkanje tovrstne infrastrukture pripravilo do tega, da se več ukvarjamo z drugimi načini ravnanja z odpadki,« je svetlo plat našel Kramžar.

Država iz rok spustila 100 milijonov evrov

V Energetiki Ljubljana pa v neaktivnosti države ne vidijo pozitivnih plati. Namestnik direktorja družbe Marko Notar je poudaril, da je Energetika oziroma Energetiki letos pripojena družba TE-TOL v preteklih letih zapravila 350.000 evrov za pripravo ljubljanskega projekta, ker so od države dobili signale, naj vodijo te aktivnosti. »Tega denarja nam nihče ne bo povrnil,« je opozoril Notar, ki je dejal, da so v vladi med letoma 2009 in 2011 veliko govorili o tem projektu.

»Potem so stvari iz meni neznanih razlogov zastale. Država pa se je zavestno odpovedala 100 milijonom evrov nepovratnih kohezijskih sredstev, ki so bila v ta namen opredeljena v operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture,« je povedal Notar, ki se spominja, da so jih na ministrstvu obvestili, češ da se bo država gradnje sežigalnic lotila z javno-zasebnimi partnerstvi. »Za nas je bilo to znamenje, da nas država ne vidi več v tem projektu, zato smo ga dali na stranski tir in v naših strateških dokumentih ga ni več,« je dejal Notar.

Ne občine, država mora vlagati v sežigalnice

A tudi pri edinem dokončanem projektu v Celju ni šlo vse po pravilih, kaže revizijsko poročilo računskega sodišča. Mestna občina Celje je namreč kot investitor prispevala zemljišče in plačala projektno dokumentacijo za toplarno v Celju. Njen vložek v projekt, ki sta ga s 13,6 in 5,6 milijona evrov financirala tudi Evropska unija in država, je znašal 2,5 milijona evrov. Toda drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb je opozoril, da občine v skladu z zakonodajo nimajo nobene obveznosti, niti pristojnosti, vlagati v tovrstne projekte. To je naloga države.

Na celjski občini zadevo vidijo drugače. Pravijo, da je bila nadgradnja domačega regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) z objektom za mehansko-biološko obdelavo in termično obdelavo odpadkov logična in smiselna. Zaradi navezave na RCERO je po njihovemu mnenju celjska občina bila edini možni investitor.

Celjani zavračajo možnost kršenja evropskega prava

Jereb je ministrstvo okrcal tudi zato, ker ni uredilo razmerij glede financiranja in lastništva infrastrukture. Lastnik objekta je namreč celjska občina. Na slednji so pojasnili, da je bila občina investitor, zato je zdaj tudi izključni lastnik. Poudarili so tudi, da kohezijskih sredstev država za ta projekt ne bi mogla pridobiti, ker Evropa ta denar dodeljuje za posamezne odobrene projekte konkretnega investitorja.

Na računskem sodišču so opozorili še na tveganje kršitve evropskega prava, saj je ministrstvo sprejelo uredbo, s katero je Energetiki Celje z neposredno pogodbo dodelilo koncesijo za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe. Celjska občina pa zagotavlja, da je zakonodaja dovoljevala dodelitev koncesije brez javnega razpisa in da je evropska komisija s potrditvijo tega projekta ter z dodelitvijo evropskih sredstev »potrdila, da je projekt skladen s pravom Evropske unije«.

11,5 %

potreb po sežigu odpadkov v Sloveniji pokrije edina sežigalnica, ki stoji v Celju.

350.000 evrov, ki smo jih vložili v projekt sežigalnice v Ljubljani, nam ne bo nihče povrnil. Marko Notar Energetika Ljubljana

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu okrcalo državo, ki da med letoma 2004 in 2012 ni opravila svoje naloge na področju sežiga komunalnih odpadkov. Matej Povše

Samo Jereb: Do konca leta 2012 je ministrstvo za kmetijstvo in okolje zagotovilo le en objekt za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja odpadkov od treh načrtovanih. Jaka Adamič

Janko Kramžar: Ravno pomanjkanje tovrstne infrastrukture (sežigalnice) nas je pripravilo do tega, da se več ukvarjamo z drugimi načini ravnanja z odpadki.

ODMEV NA ČLANEK:

Prikazan je element img013.jpg

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.