SREČNO 2015


The WordPress.com stats helper monkeys prepared a 2014 annual report for this blog.

Here’s an excerpt:

The concert hall at the Sydney Opera House holds 2,700 people. This blog was viewed about 39,000 times in 2014. If it were a concert at Sydney Opera House, it would take about 14 sold-out performances for that many people to see it.

Click here to see the complete report.

ČEZATLANSKI SPORAZUMI – Deregulacija prehranske varnosti


Evropski predpisi na področju prehranske varnosti oziroma varnosti živil – vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), pesticidov, govejega mesa, ki je bilo pridelano z uporabo hormonov, in spodbujevalcev rasti – so med glavnimi tarčami poslovnih skupin, ki si v okviru pogajanj o sporazumih prizadevajo za njihovo odpravo. Za proizvajalce hrane v ZDA ne veljajo isti standardi zaščite okolja in živali kot za njihove evropske tekmece. Zato se že dolgo zavzemajo za odpravo nadzora EU, zaradi katerega je prodaja njihovih produktov na evropskih trgih močno omejena. Ameriška vlada je na samem  začetku pogajanj o sporazumih eksplicitno izjavila, da bodo njihov predmet tudi tisti predpisi EU, ki onemogočajo izvoz hrane iz ZDA, še posebej predpisi na področju varnosti živil, ki so rezultat več  desetletij boja evropskih državljanov.

 

V središču spora je ‘načelo previdnosti’, ki ga EU uporablja pri določanju standardov na področju varnosti živil. To načelo pomeni, da je močno nek proizvod umakniti s trga zaradi tveganja, da bi lahko ogrožal zdravje ljudi, tudi v primeru, ko znanstveni podatki, na osnovi katerih bi bilo močno oblikovati celostno oceno tveganja, niso zadostni. Ključen del uporabe načela previdnosti v praksi je, da predvideva obrnjeno dokazno breme, na podlagi katerega je podjetje, ki želi na trg postaviti potencialno nevaren proizvod, tisto, ki mora dokazati, da je ta proizvod varen, namesto, da bi bil javni organ tisti, ki bi moral dokazati, da je proizvod dejansko nevaren. Ameriška vlada pri oblikovanju standardov varnosti živil ne uporablja načela previdnosti in posledično so zaradi prevlade korporativnih interesov pri njihovem oblikovanju ti v ZDA precej nižji kot v Evropi. ‘Regulatorno zbliževanje’ je sestavni del agende TTIP, s tem pa je mišljeno približanje standardov Evropske unije tistim, ki veljajo v ZDA. Naslednji primeri ponazarjajo tveganje, ki ga tovrstne spremembe prinašajo:  Okoli 70% vse predelane hrane, ki je trenutno na prodaj v trgovinah v ZDA, vsebuje gensko spremenjene sestavine. V nasprotju s tem v evropskih trgovinah zaradi močnega odpora ljudi praktično niso na voljo živila, ki vsebujejo gensko spremenjene sestavine, vsi proizvodi, ki jih vendarle vsebujejo, pa morajo biti kot takšni tudi jasno označeni. Biotehnološka podjetja iz  ZDA preko sporazumov napadajo predpise EU, ameriška vlada pa želi spodkopati EU politiko obveznega označevanja izdelkov. S svojimi ameriškimi kolegi tesno sodeluje tudi evropska biotehnološka industrija, oboji pa si od sporazumov obetajo povečanje razširjenosti uporabe GSO v Evropi. Ameriški proizvajalci hrane so identificirali sistem nadzora EU nad uporabo pesticidov kot enega od glavnih sklopov standardov, katerih omilitev si obetajo od sporazumov.  Predpisi iz leta 2009, s katerimi je EU želela zaščititi zdravje ljudi in obvarovati okolje, so postavili načelo previdnosti v samo jedro sistema nadzora EU nad uporabo pesticidov. Toda po besedah glavnih pogajalcev so ravno ti predpisi že postali predmet pogajanj o sporazumih. Isti vir pravi, da naj bi predpise omilili na raven, ki bi bila še nižja od tiste, ki jo predvidevajo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), s čimer bi bila obremenitev gospodarstva dejansko zmanjšana na najmanjšo možno mero. Predpisi EU za nadzor nad hormonskimi motilci (kemikalije, za katere je znano, da vplivajo na človeški hormonski sistem) določajo najvišjo dovoljeno stopnjo vsebnosti na ravni, ki bi blokirala 40% vsega izvoza hrane ZDA v Evropo. Industrijske skupine iz ZDA si v okviru pogajanj o sporazumih prizadevajo za umik tega nadzora. Več kot 90% vse ameriške govedine je proizvedene z uporabo govejega rastnega hormona, za katerega so nekatere raziskave ugotovile, da je povezan s pojavom raka pri ljudeh. V EU so že od leta 1988 v veljavi omejitve na uvoz te govedine. Ameriška vlada jih je že spodbijala pred WTO, poslovne skupine pa pozivajo k njihovi odpravi v sporazumu, pri tem pa se sklicujejo na stališče, da gre za ‘nepotrebne’ trgovinske ovire. Ameriški proizvajalci piščančjega in puranjega mesa ptičja trupla pred prodajo potrošnikom redno obdelajo s klorom. Ta postopek je bil v EU prepovedan že leta 1997. Tudi to prepoved ameriška vlada spodbija pred WTO, ameriška podjetja pa v okviru pogajanj o sporazumih pozivajo k njeni odpravi. To je v preteklosti že poskusila Evropska komisija, toda zaradi odpora strokovnjakov za veterino in poslancev evropskega parlamenta ji to ni uspelo.

Evropska komisija je imela precej tajnih sestankov s predstavniki prehrambene industrije, ki so željni zanje ugodne omilitve predpisov EU na področju varnosti živil, in ji zato ne gre zaupati, da bo branila zdravstvene interese potrošnikov. Evropska komisija se je v internem stališču, ki ga je pred prvim krogom pogajanj o sporazumih delila z ameriško vlado, strinjala s tem, da ponovno razmisli o evropskih ukrepih na področju varnosti živil in to “z  namenom odstranitve nepotrebnih ovir”.  Da bi Komisija nakazala, da je pripravljena sprejeti zahteve ZDA, je kot bonbonček ob začetku pogajanj že odpravila vseevropsko prepoved uvoza živih prašičev iz ZDA in govedine, ki je bila obdelana z mlečno kislino. Ta ukrep je sprejela navkljub nasprotovanju številnih držav članic EU.

V KOLIKOR BO EU PODPISALA ČEZOCEANSKE SPORAZUME, BO NAJBOLJ OGROZILA ZDRAVJE OTROK, SAJ SO OTROCI NAJBOLJ RANLJIVA SKUPINA V KOLIKOR NE JEDO ZDRAVE HRANE!!!  

GMO

PO PODPISU SPORAZUMOV BI GENSKO SPREMENJENA ŽIVILA POSTALA NAŠ VSAKDAN.

SE BOSTE TUDI VI POKORILI MULTINACIONALKAM, KI JIM GRE PRI VSEM ZA POVEČANJE PROFITA?

ZARADI ZGORAJ NAVEDENEGA PODPIŠITE PODPIŠITE PETICIJO PROTI ČEZATLANSKEMU SPORAZUMU :

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:

 http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

V IMENU TE IN PRIHODNJIH GENERACIJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ PODPIS!

Pripis:Upravičeno lahko torej razumemo, da pri sporazumih med ZDA in EU ne gre za pogajanja med dvema trgovinskima partnerjema in tekmecema, temveč za poskus transnacionalnih  korporacij, da na obeh straneh Atlantika odprejo nove trge, obstoječe pa podvržejo deregulaciji.

ALPE ADRIA GREEN – ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!  

za prihodnost naših otok - dohodnina1

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

ČEZATLANSKI SPORAZUMI – Deregulacija na okoljskem področju


Evropska komisija je odkrito priznala, da bo trgovinski sporazumi okrepili pritisk na okolje pri čemer pa spregleda dejstvo, da bodo to njihovo odločitev “plačali” naši zanamci! V primeru njegove uveljavitve namreč “vsak scenarij” o prihodnosti trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, potrošnje in mednarodnega pretoka dobrin. Tudi sama Komisija v svoji študiji učinkov ocenjuje, da bo to povečanje proizvodnje ogrozilo “tako naravne vire kot biološko raznolikost”. V zvezi z emisijami toplogrednih plinov Komisija ocenjuje, da bi ob zanjo najbolj ugodnem razpletu pogajanj v atmosfero dodal 11 milijonov metričnih ton CO,  kar bi spodkopalo zaveze k omejitvi emisij, ki jih je EU sprejela v okviru Kjotskega sporazuma. To se je tudi pokazalo v Limi. Toda nobena od teh ugotovitev ni bila dovolj, da bi Komisija ponovno premislila o svoji podpori sporazumom.

logo-web

 Sporazumi najbolj neposredno ogrožajo nekatere ključne okoljske predpise Evropske unije, za katere je znano, da zagotavljajo precej višjo stopnjo zaščite kot jo zagotavljajo predpisi, ki veljajo v ZDA. Med temi je najpomembnejši tisti, ki ureja uporabo kemikalij, njegov namen  a je zaščita zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi snovmi, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji ali v drugih procesih. Gre za predpis REACH, ki velja od leta 2007 in temelji na načelu previdnosti (glej zgoraj), katerega bistvo je, da je industrija tista, ki mora dokazati, da je neka snov varna za uporabo, preden jo je močno odobriti za komercialno uporabo. Nasprotno je v ZDA od leta 1976 v veljavi zakon o nadzoru nad strupenimi snovmi, ki breme dokazovanja, da je neka snov nevarna, nalaga javnemu regulatornemu organu in šele na odlagi tovrstnega dokaza je njeno uporabo močno omejiti. Poleg tega omenjeni zakon veljavlja načelo ‘najmanjše močne stopnje’ morebitnih omejitev. V okviru določil je Agencija ZDA za zaščito okolja uspela vzpostaviti nadzor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84 tisočih, ki so v komercialni rabi po letu 1976. Tako sproščen režim neposredno vpliva na stopnjo izpostavljenosti ljudi zdravstvenim tveganjem: medtem ko v EU velja prepoved uporabe v kozmetiki za 1200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi.

nevarne igrače

Okoljske in civilno-družbene skupine v ZDA že dolgo pozivajo k zamenjavi teh predpisov z novimi, ki bi bili podobni REACH. Na drugi strani podjetniške lobistične skupine odločno nasprotujejo varnostnim zahtevam EU in se zavzemajo za to, da bi deregulacijski program sporazumov prinesel ‘harmonizacijo’ REACH z ohlapnejšimi predpisi, ki veljajo v ZDA. Evropska komisija sicer prepoznava temeljno nezdružljivost med pristopoma EU in ZDA, toda v imenu svojih industrijskih partnerjev še vedno vztraja, da je njen cilj “zbliževanje in priznavanje predpisov v kemičnem sektorju”. Ko gre za za odpravo predpisov na okoljskem področju v okviru sporazumov, se evropska podjetja z veseljem pridružujejo temu stališču. Po njihovem mnenju obstoječi predpisi dajejo nepošteno prednost njihovim globalnim tekmecem.

nevarni-odpadki-simboli

Deregulativni program sporazumov ogroža tudi številne druge pomembne okoljske predpise.  Trajnostne zahteve direktive EU o obnovljivi energiji so se znašle na udaru ameriških proizvajalcev biogoriva, ki jim je precej do ‘harmonizacije’ EU predpisov z ameriškimi, ki nudijo nižje standarde zaščite. Ameriška vlada v okviru pogajanj o sporazumih spodkopava tudi direktivo EU o kakovosti goriv, s čimer želi ameriškim rafinerijam olajšati izvoz, ki jo pridobivajo iz katranskega peska in ima uničujoče posledice za okolje. Sporazumi bi tudi odprli vrata v Evropo za velike količine zemeljskega plina, pridobljenega iz naftnih skrilavcev, kar bi vplivalo na širitev hidravličnega drobljenja (fracking) v ZDA, hkrati pa bi ameriškim podjetjem omogočil spodbijanje prepovedi hidravličnega drobljenja v Evropi. Energetsko podjetje Lone Pine Resources iz ZDA že sedaj na podoben način, v skladu s pravili NAFTA, tudi kanadsko vlado zaradi njenega moratorija  na hidravlično drobljenje v Quebecu.

Hidravljično lomljenje

ZARADI ZGORAJ NAVEDENEGA PODPIŠITE PODPIŠITE PETICIJO PROTI ČEZATLANSKEMU SPORAZUMU :

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:

 http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

V IMENU TE IN PRIHODNJIH GENERACIJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ PODPIS!

Pripis:Upravičeno lahko torej razumemo, da pri sporazumih med ZDA in EU ne gre za pogajanja med dvema trgovinskima partnerjema in tekmecema, temveč za poskus transnacionalnih  korporacij, da na obeh straneh Atlantika odprejo nove trge, obstoječe pa podvržejo deregulaciji.

ALPE ADRIA GREEN – ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!  

za prihodnost naših otok - dohodnina1

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Ekološka patrulja AAG razkrila grob poseg v naravo v Planinski Vasi


Sporočilo za medije

 

Alpe Adria Green je na podlagi prijave dne 18. 12. 2014 opravila ekološko patruljo v Planinski Vasi na zemljiščih nad izpostavo podjetja  ASFALT KOVAČ, proizvodnja asfalta, d.o.o., Planinska vas 1A, 3225 Planina pri Sevnici in ugotovila  nedovoljen poseg v prostor, ki se izvaja brez ustrezne dokumentacije. V konkretnem primeru gre za odkop materiala – zemljine, odnosno rudarski poseg v naravo, ki bo imel trajne posledice. Ocenjujemo, da gre za agresiven poseg, saj je bilo v nekaj dneh odpeljanih najmanj 80 kamijonov zemljine.

Nelegalni odkopa materiala je AAG prijavila Gradbeni inšpekciji v Celju ter nelegalni grobi rudarski poseg Inšpektoratu RS za energetiko in rudarstvo in Inšpektoratu RS za okolje in naravo.

Alpe Adria Green že vrsto let opozarja na nepravilnosti na območju v Planinski vasi ker stoji asfaltna baza – ASFALT KOVAČ, ki je bila leta 1998 zgrajena na črno in še danes obratuje zgolj na podlagi uporabnega dovoljenja – brez gradbenega dovoljenja.

 

Predsednik Alpe Adria Green                                                       Jesenice: 22.12.2014

Vojko Bernard

Planinska Vas eko patrulja 18.12.14

Planinska Vas 18.12.2014

Glasovanje za ime “ČRNE LISTE 2014”


  • Glasujte za Izbor imena iz AAG org. ČRNE LISTE ZA LETO 2014. Letos lahko izberete med:
    1)Podjetje Ekorel iz Kranja iz Laz v Stražišču
    2)DEPONIJA ODPADNEGA MATERIALA IN POSTAVITEV ASFALTNE BAZE V Peskokopu Črna pri Kamniku
    3)VZDRŽEVALNA DELA V TNP NA DALJNOVODU Jesenice – Kr. Gora – Elektro Gorenjska
    4)Cinkarna in Mestna občina Celje
    Glasovanje bo zaključeno 31.12. 2014. Izide glasovanja bomo objavili prvi teden v Januarju 2015

OBRAZLOŽITVE SO NA POVEZAVI: https://alpeadriagreen.wordpress.com/crna-lista-aag/

TISA

Zaradi nejasnosti kdaj bosta EU in ZDA objavila končno fazo podpisa škodljivega trgovinskega sporazuma TISA, smo se v AAG odločili, da nadaljujemo z zbiranjem podpisov za peticijo: TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:  http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

za prihodnost naših otok - dohodnina1

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Komisija UO Alpe Adria Green izbrala ime četrtega četrtletja na ČRNI LISTI 2014


Komisija UO Alpe Adria Green je dne 16. 12. 2014 izbrala ime četrtega četrtletja na ČRNI LISTI 2014.

Mesto na ČRNI LISTI 2014 si delita:

CINKARNA CELJE (odg. oseba Tomaž Benčina, generalni direktor)

in

MESTNA OBČINA CELJE (odg. oseba Bojan Šrot, župan)

V začetku decembra 2014 je namreč iz cinkarniške omare padel še en okoljski okostnjak: poljsko podjetje Environ je z vrsto analiz odkrilo, da Cinkarna stoji v območju strupenih odpadkov. Potrdili pa so tudi visoke koncentracije težkih kovin v podtalnici pod odlagališčem titanove sadre v Bukožlaku. Kot se v članku z naslovom ”Tudi ”nova” cinkarna je ekološka bomba” Dnevnik (6.12.2014) sprašuje: zakaj vpliv težkih kovin z območja sedanje cinkarne na zdravje ljudi več let ni zanimal nikogar.

Že pred tem odkritjem so civilne iniciative prebivalcev opozarjale na presežene vrednosti najbolj strupenega kadmija in drugih težkih kovin na več mestih v celjski kotlini. Nekatere analize v tujini so plačali kar iz svojega žepa.

Župan in mestni svet sta mirno odobravala gradnje velikih stavb na področju nevarnih odpadkov stare cinkarne: Tehnopolis (celo s prispevkom evropskih sredstev) pa Harvey Norman in  Tuš, v načrtih pa so bile tudi zgradbe za študente. Kam so zmetali strupeno zemljo od izkopa gradbenih jam, ne vedo ali nočejo povedati. To bi moralo biti določeno pri sprejemanju takih gradenj. Pri tem je župan zagovarjal tudi izvedbo kanalizacije ravno čez področje nevarnih odpadkov in tako omogočil dodatno prašenje z vsebnostjo težkih kovin, tudi najbolj strupenega kadmija, ki se nalaga v telesu, je rakotvoren in sproža težko bolezen čez nekaj let.

Cinkarna Celje in Mestna občina Celje ignorirata občasne rdeče strupene (po analizah, vključno s kadmijem) padavine, to je prah, ki ga dež izpere iz zraka (Slika 2). To pomeni, da prebivalci tak zrak dihajo, delci pa so tako drobni, da se ne vidijo in vsi mislijo, kako čist zrak imajo. Nam ni znano, da bi se to dogajalo še v kakšnem evropskem mestu. Župan pa nič. Rdeče oborine so se pojavile tudi v kraju  Marija-Dobje, slabih 5 km stran od cinkarne.  Prav tako obeh ne zanima zakaj se na okenskih policah in na strehah nabira strupen (vključno s kadmijem) prah, kar so pokazale analize.  Odgovorni pa nič.

Šele prizadevanje civilnih iniciativ, to je neformalno organiziranih prebivalcev, ki so neukrepanje spravili do evropskih organov, je prisililo župana in občino, da sta se lotila ukrepov na sicer zelo majhnem delu strupenih odpadkov. Velika večina nevarnih odpadkov pa še čaka. O onesnaženosti celjske kotline je bilo tudi več televizijskih oddaj. Vendar bo, upajmo, šele evropsko sodišče prisililo oba akterja k ukrepanju.

Slika 1: Stara Cinkarna

Rdeči prah (vsebuje tudi kadmij!), ki ga dež izpere iz zraka (1)

Slika 2: Rdeči prah (vsebuje tudi kadmij!), ki ga dež izpere iz zraka.

Predsednik Alpe Adria Green:                                                                                                                Jesenice: 17.12.2014

Vojko Bernard

Povezava :

POROČILO O SKRBNEM OKOLJSKEM PREGLEDU LOKACIJ CINKARNE CELJE – https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/12/05/porocilo-o-skrbnem-okoljskem-pregledu-lokacij-cinkarne-celje/

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

Podpišite peticiji proti privatizaciji pitne vode!


Evropa drvi v skrito privatizacijo pitne vode, dobrine, ki  je last nas vseh. Naša država, za razliko od nekaterih drugih, je omenjeno direktivo sprejela brez pomislekov, vendar jo je morala na pritisk državljanov umakniti.Obravnavalo jo je zgolj Ministrstvo za finance, pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa sploh ni obravnavalo omenjene direktive. Torej, Slovenija je s tem hotela na stežaj odprla vrata privatizaciji vode v Evropi in tudi v Sloveniji. Sedaj to poskuša narediti preko podpisa trgovinskih sporazumov med ZDA in EU. V kolikor se temu skupaj ne upremo na evropski ravni, se nam utegne zgoditi to, kar smo že lahko videli v Južni Ameriki in pa tudi v razvitem svetu, npr. Londonu. Končni rezultat je dražja voda in slabša skrb za kakovost in vzdrževanje vodovodnega sistema, saj je edino gonilo multinacionalk, ki bi s temi viri upravljale, DOBIČEK.

Po trenutnih informacijah moramo v Sloveniji zbrati še  2.000 podpisov za izpolnitev kvote.

Na tem spletnem mestu je predlagana evropska državljanska pobuda (gre za institut EU, ki državljanom omogoča vlaganje peticij, pobud ipd. skupnega, javnega interesa …), z naslovom:

PETICIJA – TISA – NE HVALA!

Varnost osebnih podatkov zagotovljena, vzame vam  1 MINUTO ČASA.

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

 

PETICIJA – TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije) V kolikor bo ta sporazum podpisan, se bodo ponovno odprla vrata za privatizacijo vode! Ali si to želite?

PETICIJO PODPIŠETE NA TEM NASLOVU:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

V IMENU TE IN PRIHODNJIH GENERACIJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ PODPIS!

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

voda

Slovenske vode privabljajo tuje vlagatelje

Slovenske vodne vire upravlja vsako leto več tujcev. “Ne gre za privatizacijo, ampak podelitev koncesije,” opozarjajo na ministrstvu za finance in hkrati mirijo pred strahovi zaradi nevarnosti višjih cen in nižje kakovosti vode.

Grehi, nesnaga in turistična mimikrija

Slika


Grehi, nesnaga in turistična mimikrja

Zaradi nejasnosti kdaj bosta EU in ZDA objavila končno fazo podpisa škodljivega trgovinskega sporazuma TISA, smo se v AAG odločili, da nadaljujemo z zbiranjem podpisov za peticijo: TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:  http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

stop tisa

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

IZJAVA ZA JAVNOST – PESKOKOP ČRNA


aag-znak.jpg

Alpe Adria Green

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Jesenice: 13.12.2014

IZJAVA ZA JAVNOST – PESKOKOP ČRNA

Mednarodno društvo Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, zastopa člane civilne iniciative »ZA ZELENO DOLINO ČRNE«, ki so istočasno člani AAG. Naši člani, na širšem območju peskokopa Črna so ogroženi po navedbi iz 4.4. točke 2. člena Zakona o rudarstvu, ki pravi, da je: »Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico«. Pri tem jim je kršena tudi ustavna pravica RS po 72. členu, ki pravi da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.

Naj spomnimo, da je lastnik zemljišč na območju peskokopa Črna  Peskokop Črna d.o.o., kot hčerinska firma Calcit d.o.o, od leta 2012  izvaja nedovoljene aktivnosti ter  krši veljavno zakonodajo RS. Poteka kršenje veljavne rudarske,  gradbene in okoljske zakonodaje, ker brez rudarske pravice in podpisane koncesijske pogodbe, brez veljavnega rudarskega in sanacijskega načrta, protizakonito uporablja in izkorišča zemljišča, odlaga odpadni material ter gradi asfaltno bazo na pragu  Kamniško-Savinjskih Alp z Veliko planino in območja Natura 2000.

V peskokop Črna Calcit d.o.o. se že od leta 2012 dovaža odpadni material iz predelave kalcita ter od pranja železniških vagonov, kjer se uporabljajo kemikalije kot so flokulanti, dispergenti, biocidi, detergenti ipd. Ocena odpadka izvedena na NZLOH (Kranj), izvedena na prinešenem vzorcu odpadka s strani plačnika,  je odpadek uvrstila med nenevarne inertne odpadke, ki so primerni za odlaganje na rudarskem področju, kar ne drži. V letih od 2012  je nastala visoka deponija, ki pomeni nevarnost za prebivalce zaradi možnega izpiranja snovi v potok Črna, ki je naravna vrednota in podtalnico. Visoka deponija predstavlja tudi nevarnost za zdravje in življenje prebivalcev zaradi možnosti zdrsa in plazenja platoja preko potoka Črna po dolini Črne.

Julija 2014 so pričeli s postavitvijo asfaltne baze brez ustreznih dovoljenj. Za betonske temelje in betonsko ograjo ni bilo izdanega gradbenega dovoljenja, kot tudi  po mnenju Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Sektorja za rudarstvo (citat),  »asfaltna baza ne spada med dela, ki bi se lahko izvajala po zakonu, ki ureja rudarstvo«. V septembru 2014 se je tudi nenadoma pojavil rudarski projekt iz maja 2014 za sekundarno bogatenje apnenca, ki julija 2014 še ni obstajal.

Zanimivo je še, da ima lastnik Peskokopa Črna d.o.o.  Calcit d.o.o., za drugo lokacijo kamnolom Stahovica rudarsko pravico, vendar ne plačuje koncesnine določene z odločbo, ampak je v tožbi z Ministrstvom za infrastrukturo za neplačanih 63.057,00 € od z odločbo določenih 91.981,19 €, kar pri 58 MIO € čistih prihodkov od prometa v letu 2013 kaže na arogantno obnašanje do države in občine in jasno kršenje rudarske zakonodaje. To tudi pomeni, da lastnik peskokopa krši veljavno rudarsko zakonodajo, ki pravi, da rudarske pravice za izkoriščanje ne more pridobiti pravna ali fizična oseba, ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjim izvajanjem rudarskih del.

Ker je dne 28.10.2014 prišlo do zagona delovanja asfaltne baze, ki po mnenju Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Sektorja za rudarstvo (citat), »ne spada med dela, ki bi se lahko izvajala po zakonu, ki ureja rudarstvo«, bi rudarski inšpektorat moral zahtevati takojšno prepoved izvajanja del, kot je tudi sam odločil v ureditveni odločbi z dne 5.9.2014.

V AAG smo prepričani, da to ni sanacija peskokopa,saj ni ustreznega veljavnega sanacijskega načrta, ampak nelegalna deponija. ARSO je poslal dopis 27.7.2014 v katerem pri preverjanju evidence o okoljevarstvenih dovoljenjih za vnos umetno pripravljene zemljine, navedenih parcelnih številk, kot lokacije vnosa zemljine, niso našli, torej to pomeni, da za navedeni dve parcelni številki ni bilo izdano nobeno okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine. S strani ARSO nimajo izdanega nobenega veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, za katerikoli postopek obdelave odpadkov. Te vrste odpadni  materiali se lahko glede na moderne tehnologije uporabijo kot surovina za nadaljno predelavo in ne za deponiranje.

Zaradi zgoraj navedenega v Alpe Adria Green zahtevamo:

 

  1. Da se zaradi neprekinjenega odlaganja odpadnega materiala  izvedejo analize deponije z geološkim prerezom deponije in vrtinami, ki bodo pokazale realno stanje onesnaženosti tega področja. Istočasno naj se izvedejo tudi meritve onesnaženosti podtalnice, ki bodo pokazale stopnjo onesnaženosti, zaradi zaščite zdravja ljudi živečih na tem področju.
  2. takojšnjo prepoved izvajanja del, kot je tudi odločil rudarski inšpektor v ureditveni odločbi z dne 5.9.2014.
  3.  Takojšnjo ustavitev delovanja, odstranitev asfaltne baze, odstranitev deponiranega odpadnega materiala, zaprtje peskokopa, takojšnje prenehanje dovažanja odpadnega materiala v peskokop in sanacijo le tega, zatravitev in nasad drevja na stroške lastnika peskokopa Peskokop Črna d.o.o., zaradi kršitev zakonodaje in inšpekcijskih odločb.
  4.  Da se ustavi postopek prenosa rudarske pravice, trajno prepoved rudarskih del ter preklic rudarskega projekta Sekundarno bogatenje apnenca s proizvodnjo asfaltnih mešanic.
  5.  Da inšpekcijske službe in ministrstva takoj ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.

 Črna - odgovor prdsednika države

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zaradi nejasnosti kdaj bosta EU in ZDA objavila končno fazo podpisa škodljivega trgovinskega sporazuma TISA, smo se v AAG odločili, da nadaljujemo z zbiranjem podpisov za peticijo: TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:  http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

stop tisa

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO