Anton Komat: ZLATI COPATKI GOZDNE VILE


Tisti dan, ko sem prvič v naravi videl lepi čeveljc, sem bil vzhičen kot otrok. Nič čudnega, saj se mi je že kot majhnemu dečku nepozabno vtisnil v spomin. Štel sem štiri ali pet let, ko mi je prišla v roke knjiga z barvno sliko te prelepe cvetke. Mnogo večerov sem knjigo jemal v posteljo, jo pazljivo odprl in začaran strmel v podobo, dokler se mi domišljija ni prevesila v sen. Videl sem zlate copatke gozdne vile, ki jih je nataknila na drobne vejice. Morda jih je dala tja sušit, potem ko jih je oprala v gozdnem potoku. Jih je tam pozabila, ko je bosa tekala po rosni travi? Kaj pa, če so gozdni vili zlati copatki postali pretesni in jih je tam odložila kot dar svoji mlajši sestrici? Prelestni copatki gozdne vile so bili čudovite zlate barve in zasukani škrlatni cvetni listki so bili kot razvezane vezalke, ki bingljajo z obeh strani. Kot da bo bosa gozdna vila zdaj zdaj prišla, si obula zlate copatke, si zavezala škrlatne vezalke in potem izginila med bujnim zelenilom gozda…

Kakšne darove čudenja mi še danes prinese vsako srečanje s to pravljično vilinsko rastlino!

Cypripedium-calceolus-11-06-2005-Matkov-kot-01-Foto-MŠ (1)

Lepi čeveljc spada med orhideje, ki jim pravimo tudi kukavičevke ali bolj preprosto kukavice. Po raznolikosti, lepoti cvetov in pestrosti barv so na prvem mestu med vsemi cvetnicami. Na svetu je več kot 20.000 vrst, v Evropi več kot 300 vrst, pri nas so do sedaj opisali 76 vrst. Cvetovi naših orhidej so majhni, vendar nič manj lepi od velikih tropskih sorodnic. Le poglejte si jih pod lupo in očarani boste nad njihovo lepoto! Na žalost pri nas bolj poznamo  tropske orhideje iz rastlinjakov kot pa drobne lepotice z naših travnikov, gozdov in močvirij. Ne vem, zakaj blišč tujega tako pogosto zasenči lepoto domačega?

Lepi čeveljc ima sloves najlepše evropske orhideje, ki je pri nas zaščitena že od leta 1922. Raste posamezno ali v majhnih skupinah v senčnatih bukovih in mešanih gozdovih reda Fagetalia sylvaticae. Najraje ima ustaljen grušč iz apnenca ali dolomita. V besedilu Natura 2000 je večkrat poudarjeno, da je pri ohranjanju habitatov lepega čeveljca potrebno preprečiti vse intenzivne posege v gozd, tako goloseke kakor tudi izgradnjo novih spravilnih poti. Taki posegi v montanskem gozdu hitro sprožijo erozijske procese, ki z odplavljanjem prsti do kamninske osnove uničijo habitate lepega čeveljca. Habitat ni samo tam, kjer rastlina trenutno raste, pač pa tudi tam, kamor bi se lahko razširila njena populacija. V Naturi 2000 piše, da v gozdnem pasu predgorja Martuljkove skupine raste kar petina vse slovenske populacije lepega čeveljca, zastopana z nekaj sto primerki. Največ jih je okrog spodnjega dela tokave Martuljka in na desnih rečnih terasah Save Dolinke, v katero se potok izliva. To so hkrati tudi območja skozi katera je Elektro Gorenjske zasekal trideset metrski golosek za svoj bodoči 110 kV daljnovod. O barbarskem posegu električarjev v območje TNP sem na teh straneh že pisal, poglejmo si še nadaljevanje tega ekotrilerja.

My beautiful picture

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je že ob terenskem pregledu 19.08.2014 izdal ustno odločbo, s katero je ugotovil prekoračen obseg poseka vegetacije na koridorju daljnovoda glede na naravovarstvene pogoje in takoj prepovedal izvajanje sečnje na preostalem delu koridorja znotraj območja Natura 2000. Dne 25.08.2014 je sledila pisna odločba Inšpektorata. Elektro Gorenjske se je poskušal sprenevedati, ko je 22.08.2014 zaprosil ARSO za »pisno razjasnitev pogojev iz naravovastvenega soglasja«, vendar je dobil odločen odgovor: »Nobenih golosekov koridorja v obstoječih dimenzijah, razen posameznih višjih dreves, ki bi lahko predstavljala potencialno nevarnost za daljnovod. Odstranjevanje grmovne in nižje drevesne vegetacije je prepovedano.« S temi navodili so gozdarji od 15.09. do 19.09.2014 na novo označevali drevesa obsojena na posek, ki se je kasneje izvedel.

Zahvaljujem se Inšpektoratu za hitro in odločno ukrepanje, kakor tudi ARSO za dosledno tolmačenje naravovarstvenega soglasja, vendar ob vseh teh dogodkih ostaja precejšen okus  grenkobe, da ne rečem ogorčenja. Lomastenje Elektro pošasti po Triglavskem narodnem parku je namreč povzročilo nepotreben golosek več kot 20 ha zaščitenega gozda in odprlo številna pomembna vprašanja. Zakaj neki postavljati nov daljnovod nad že obstoječim vkopanim kablom, ki že dlje časa oskrbuje Kranjsko goro? Ali je ob vsem razvoju tehnologij res potrebno uničiti pas drevja širok kar 30 m za napeljavo ene same kabelske povezave? Ali se nismo nič naučili iz katastrofalnega žledu, ki je opustošil Slovenijo in se lahko kadarkoli ponovi? Vkopan kabel bi za vedno odpravil nevarnost žledoloma in izničil stroške rednega izsekavanja dreves, ki bi ogrožala daljnovod. Vendar ne samo to, dne 24.09.2014 sem s prijatelji iz mednarodne okoljske organizacije AlpeAdriaGreen, ki deluje v javnem interesu, opravil terenski ogled in se zgrozil nad videnim. Trasa daljnovoda, ki poteka skozi TNP je golosek, ki je ponekod širok tudi več kot 30m in to brez urejenega gozdnega roba. Opazili smo ogromne kupe vejevja in debel ter celo omrežje novih spravilnih poti, ki jih je v tla zarezala težka mehanizacija. Na številnih površinah so opazni napredujoči procesi erozije tal, ki so jo povzročile obilne padavine z odplavljanjem tanke plasti rendzine vse do kamninske osnove. Gozdna tla so uničena, s tem pa so uničeni tudi naravni habitati lepega čeveljca. Na samo tisti, na katerih je že rastel, ampak tudi tisti, na katere bi se lahko razširil.

 

Da bo ironija še večja, sem zgolj dan poprej, torej 23.09.2014, prebral »veselo oznanilo«:

»TNP in Planinsko društvo Gozd Martuljek sta pričela z izvajanjem projekta Ohranitveni ukrepi za orhidejo lepi čeveljc v naselju Gozd Martuljek. Projekt financirata Fundacija in Akademija za varstvo narave Alfreda Toepferja iz Hamburga. Izvaja se od avgusta 2014 do februarja 2015! Lepi čeveljc je ena izmed najlepših in najbolj ogroženih orhidej v Evropi. Vrsta je zato zavarovana na državni kot tudi mednarodni ravni, namerno poškodovanje rastlin ali njihovih rastišč je kaznivo dejanje. Rastišče lepega čeveljca v Gozd Martuljku je največje poznano območje uspevanja v TNP.« Lepo napisano, toda, kje so bili dobitniki nemške finančne pomoči v času golosekov v TNP? Naj navedem njihov odgovor: »Aktivno in tvorno sodelovanje vseh pristojnih ustanov (TNP, Elektro Gorenjske, ZGS OE Bled, GG Bled) lahko štejemo kot vzorčni primer dobre prakse na področju prostoživečih vrst in ohranjanja narave.« Če je nepotreben golosek gozdov v TNP naenkrat postal vzor, čemu potem ukrep državne inšpekcije? Sledi poniglavo vabilo namenjeno AlpeAdriaGreen: »Če ste v vaši organizaciji resnično naklonjeni varstvu lepega čeveljca, vas z veseljem povabimo na projektno delavnico.« Oho, torej še ena projektna delavnica, katere rezultati končajo v poročilu in zloženki! Ker je v Sloveniji preveč delavnic (beri čvekalnic) za preveč denarja, pa nič narejenega, so v AlpeAdriaGreen iz nič denarja raje naredili dve odločni potezi. Najprej so na tožilstvo in policijo vložili naznanitev kaznivega dejanja zaradi obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu KZ-1 in uničevanja gozdov po 340. čl. KZ-1. Nekaj dni kasneje so na ARSO poslali zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode skladno s čl. 110g/I ZVO-1 na ARSO. In neverjetno, šlo je brez plačane delavnice, le z ljubeznijo do življenja!

My beautiful picture

Ker smo zaljubljeni v to prelepo orhidejo, se bomo borili zanjo. Gozdne vile in njihovi zlati copatki so del duhovnega izročila naroda. To je preteklost, ki nikoli ne bo pretekla. Duhovna sporočila prednikov so najtesneje povezana z današnjo ekologijo kot gibanjem .

My beautiful picture

Avtor: Anton Komat v sodelovanju z Alpe Adria Green

Foto: AAG

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.