AAG pričela zbirati hrano za prosto živeče živali


Alpe Adria Green – sekcija za živali, je pričela zbirati hrano za prosto živeče živali.

Trenutno akcija zbiranja poteka v   marketu Mercator na  C.Maršala Tita 79, Jesenice

  1. Map of Cesta maršala Tita 79, 4270 Jesenice
    hrana za prosto živeče živali
    My beautiful picture
    AKCIJA BO TRAJALA DO KONCA MESECA DECEMBRA 2014 
    VSEM, KI BODO PRISPEVALI DONACIJO V OBLIKI HRANE SE ŽE V NAPREJ ZAHVALJUJEMO!

EU KOMISAR JANEZ POTOČNIK SE JE NA KONCU MANDATA ZAHVALIL AAG


Potočnik

tisa-banner-ngo

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

OKOLJSKI VPLIVI NAGROBNIH SVEČ


ALPE ADRIA GREEN  POZIVA VSE, DA ZA PRAZNIK 1.NOVEMBRA, KOT TUDI V VSAKODNEVNI UPORABI, PRIŽGETE V SPOMIN POKOJNIM  ELEKTRONSKO SVEČO, KI JE OKOLJU MNOGO BOLJ PRIJAZNA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI!  
Raziskava | dr. Damjan Krajnc1 |
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Slovenci smo med vodilnimi narodi glede porabe nagrobnih sveč, saj jih letno prižgemo okrog 20 milijonov (10.000 ton) in s tem ustvarimo približno 4.000 ton odpadkov. Ravno v novembru je poraba nagrobnih sveč najbolj intenzivna. Samo na ljubljanskih Žalah prvega novembra gori približno pol milijona nagrobnih sveč. Ministrstvo za okolje je zato pripravilo Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je začela veljati 1. januarja 2010. Njen namen ni ločiti okolju bolj in manj prijazne sveče, temveč urediti zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih nagrobnih sveč.
Nagrobna sveča kot odpadekNajbolj prodajane nagrobne sveče v Sloveniji so večinoma izdelane iz PVC-ja z neugodnimi toksičnimi učinki. Na trgu pa je tudi več drugih sveč z ohišji iz polipropilena, stekla, papirja ipd. Kot alternativa klasičnim svečam se vse bolj pojavljajo tudi elektronske sveče, a prevladujejo še vedno klasične, parafinske sveče (95 %). Glede na pestro ponudbo različnih nagrobnih sveč je potrošnikom težko izbrati tisto z najmanjšimi vplivi na okolje, saj o vplivih različnih sveč na okolje niso seznanjeni. Pravzaprav ne morejo biti, saj tovrstna študija v svetu še ni bila opravljena.
Zaradi tega smo izvedli analizo okoljskih vplivov različnih, funkcionalno primerljivih nagrobnih sveč domačih proizvajalcev (z izjemo sveče s steklenim ohišjem nizozemskega proizvajalca). Analizirali smo 5 sveč iz različnih materialov in različnih izvedb (klasična parafinska ali elektronska). V raziskavi je bila uporabljena metoda analize življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment, LCA), ki ocenjuje vse masne in energijske vtoke ter odpadne iztoke v vseh življenjskih fazah sveče, od pridobivanja surovin, dobave in transporta materialov, proizvodnje do ravnanja z odpadnimi svečami po uporabi. Pri tem smo uporabili programsko orodje GaBi Professional, ki je profesionalno orodje za zbiranje, analiziranje in spremljanje okoljskega delovanja proizvodov. Rezultati analize lahko potrošnikom prikažejo vpliv njihovega izbora določenega tipa sveče na okolje. Hkrati raziskava seznanja svečarje in druge proizvajalce z metodo LCA, ki je pri razvoju novih, okolju prijaznejših izdelkov (tudi nagrobnih sveč), nepogrešljivo, a v Sloveniji žal premalo poznano in uporabljeno orodje.
Faze življenjskega cikla nagrobne sveče in okoljske obremenitve
V prvi fazi analize je bila izvedena inventura oz. popis okoljskih obremenitev nagrobnih sveč v njihovem življenjskem ciklu. Vse sveče so bile razstavljene na osnovne sestavne komponente, ki smo jih natančno stehtali v laboratoriju (Preglednica 1). Za vsako posamezno svečo je bil razvit model, ki je vključeval vse proizvodne faze (pridobivanje surovin, proizvodnja komponent za sveče in samih sveč, uporaba, ravnanje z odpadki). Pri tem so bili uporabljeni podatki proizvodnih procesov za posamezne materiale iz integrirane podatkovne baze Ecoinvent 2.0. V tej študiji je bilo upoštevanih nekaj predpostavk, s katerimi smo zagotovili medsebojno primerljivost sveč. Zaradi smiselnosti rezultatov smo analizo LCA izvedli za funkcijsko enoto teže tistega števila sveč, ki je potrebno za zaporedno razsvetljevanje groba vseh 365 dni. Sveče so se glede časa gorenja medsebojno precej razlikovale (sveča 1 (PVC) 98 h; sveča 2 (PP) 150 h; sveča 3 (GL) 72 h; sveča 4 (PAP) 120 h; sveča 5 (ELEC) 960 h), kar naj bi pomenilo manj letno uporabljenih tistih sveč, ki imajo daljši čas gorenja. Za transport različnih sestavnih komponent sveč smo upoštevali povprečno razdaljo 100 km in način cestnega transporta s tovornim vozilom.

Meritve tež komponent nagrobnih sveč

Preglednica 1: Meritve tež komponent nagrobnih sveč (meritev za 100 sveč)
Okoljske obremenitve posameznih faz življenjskega cikla sveče so bile združene v manjše število kategorij okoljskih vplivov, da bi ovrednotili potencialni vpliv na zdravje ljudi in okolja ter obseg izkoriščanja naravnih virov. Upoštevani so bili najpogosteje uporabljani in najbolj signifikantni vplivi: izkoriščanje neobnovljivih surovinskih virov, zakislinjenje, evtrofikacija, globalno segrevanje (podnebne spremembe) in tanjšanje ozonske plasti. Za karakterizacijo in klasifikacijo rezultatov je bila uporabljena metoda CML2001 Dec. 07, Experts IKP (Central Europe). Zaradi lažje interpretacije so bili rezultati normalizirani glede na referenčno vrednost celotnih emisij v Vzhodni Evropi.
Rezultati analize – elektronska sveča za okolje optimalna, PP-sveča najmanj
Rezultati analize LCA so pokazali, da so emisije v zrak glavna skupina emisij v življenjskem ciklu nagrobnih sveč, saj predstavljajo kar 75 % vseh odpadnih tokov. Najpomembnejše emisije, sproščene v ozračje med življenjsko dobo sveče, so: ogljikov dioksid, ki mu sledijo žveplove spojine (žveplov heksafluorid in žveplov dioksid) ter dušikovi oksidi. Največje količine emisij iz življenjskega cikla nagrobnih sveč so povezane s potencialom izkoriščanja neobnovljivih surovinskih virov, evtrofikacije in globalnega segrevanja. Skupna količina emisij na posamezno nagrobno svečo je podobna za klasične in elektronske sveče, z izjemo sveč iz steklenega in papirnega ohišja z manjšo količino proizvedenih emisij. Ko pa skupne vrednosti emisij preračunamo na življenjsko dobo sveče (trajanje gorenja) in število potrebnih letnih zamenjav za neprekinjeno gorenje, se elektronska sveča izkaže kot najbolj optimalna glede razmerja proizvedenih emisij in časa gorenja. Analiza je pokazala, da je poleg sveče iz PVC-ohišja za okolje najmanj ugodna tudi PP-sveča, ki je marsikje prodajana kot “eko” alternativa PVC-svečam. Ugodnejše okoljske rezultate izkazujeta steklena in papirna sveča, ki sta ugodnejši alternativi PVC- in PP-svečam, a premalo zastopani na grobovih. Elektronska sveča se je v domala vseh vidikih izkazala kot okolju najprimernejša, kar lahko pripišemo zlasti njenemu dolgotrajnemu gorenju, saj je posledično potrebnih manj takšnih sveč letno.

Prikaz posameznih kategorij okoljskih vplivov v življenjskem ciklu sveč

Slika 1: Prikaz posameznih kategorij okoljskih vplivov v življenjskem ciklu sveč
Zaključek
Da bi zagotovili varovanje okolja v celoti, je potrebno uporabljati sistematični pristop ocenitve celotnega življenjskega cikla nekega proizvoda. Analiza LCA, ki smo jo uporabili v raziskavi nagrobnih sveč, je eden izmed najpomembnejših orodij pri celovitem načrtovanju proizvodov. V našem primeru smo jo uporabili za analizo obstoječih nagrobnih sveč, a njen glavni pomen se pokaže pri načrtovanju novih ali posodabljanju obstoječih sveč. Z analizo LCA lahko ocenimo okoljske vplive novo razvitega proizvoda in ga primerjamo s konkurenčnimi proizvodi ter identificiramo ključne procesne stopnje, v katerih bi procesne spremembe znižale vplive produkta (procesa) na okolje.
V naši raziskavi smo ocenili vplive na okolje petih različnih nagrobnih sveč, kjer se je izkazalo, da je najpogosteje uporabljana sveča iz PVC-ohišja okolju najmanj primerna. Naša raziskava je bila zastavljena tako, da je primerjala količino sveč, potrebnih za razsvetljevanje groba vseh 365 dni. Med našimi vzorci sveč bi bilo potrebno PVC-svečo nadomestiti 89-krat, PP-svečo 58-krat, stekleno 122-krat in papirno 73-krat letno. Zato je pri interpretaciji rezultatov potrebno poudariti, da raba okolju primernejših sveč pogojuje tudi razumno potrošnjo teh sveč glede na njihovo trajanje gorenja. Tako je na primer analizirana elektronska sveča okolju primernejša le takrat, ko jo potrošnik modro uporablja in jo nadomesti le 9-krat letno. Kadar pa potrošnjo sveč prilagaja svojim potrošniškim navadam ne glede na vrsto nagrobne sveče, rezultati te analize niso relevantni. Kljub temu je priporočljivo, da potrošnik v misli na okolje izbere manj, predvsem pa okolju prijaznejše sveče.
Potrošniki so pripravljeni uporabljati okolju prijaznejše sveče, če so dovolj informirani in okoljsko osveščeni. Kot je pokazala naša analiza, je bila elektronska sveča ob podanih pogojih uporabe okolju najprimernejša. Seveda pa pri izbiri nagrobne sveče ne smemo zanemariti tudi psihološkega vidika, saj potrošniki še vedno raje posegajo po klasičnih svečah, ki dajejo toplino plamena. Toda ne glede na izvedbo sveče (parafinska ali elektronska) se z razvojem novih materialov in idejnih rešitev odpirajo vedno nove možnosti okoljskih izboljšav. Zato je namen raziskave tudi stimulirati svečarje k razvoju in trženju okolju primernejših izdelkov, razvitih na osnovi preverljivih študij, kot je analiza LCA. Le na podlagi strokovno podkrepljenih utemeljitev bodo lahko potrošnikom ponudili resnično okolju primernejše sveče brez bojazni glede “eko” zavajanja.
Ponudba nagrobnih sveč je pestra in v prihodnosti je mogoče pričakovati še več različnih izvedb, tudi resnično okolju prijaznejših. Ne glede na izbiro sveče pa bi se slovenski potrošniki morali zavedati kumulativnih vplivov nagrobnih sveč na okolje in jih pričeti razumneje uporabljati. Le tako bo preprečeno nastajanje odpadnih sveč na samem izvoru, kar nas bo pridružilo tistim evropskim narodom, ki v skrbi za prihodnje generacije spomin na pokojne izražajo na okolju primernejši način, brez pretirane rabe nagrobnih sveč.
1Dr. Damjan Krajnc, Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru

tisa-banner-ngo

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

ALI NOVOGORIČANI PLAČUJEJO PRAVIČNO CENO OGREVANJA?


Energetska neodvisnost regije pripelje tudi do nižjih položnic za ogrevanje v blokih v Novi Gorici. Predstavitev možnosti energetske sanacije Nove gorice ter prehoda na domače obnovljive vire energije.

tisa-banner-ngo

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

BIOPLINARNA VARGAZON – Gnojevka lovcem zalila kletne prostore


Gnojevka lovcem zalila kletne prostore

Markovci, Sobetinci, 27.10.2014  |  Mojca Zemljarič

Sobetinska bioplinarna krajanom nikoli ni bila po godu. Da so pristali v njeno izgradnjo, so jih investitorji in občina prelisičili z obljubo, da bodo v vasi zgradili sistem daljinskega ogrevanja. Neuradno smo izvedeli, da naj bi gnojevka iz bioplinarne domnevno iztekala zaradi malomarnosti oziroma morda celo načrtno. Če se lovci tistega večera ne bi v lovskem domu zadržali pozno v noč, bi zadeva morebiti ostala prikrita. Do jutra bi brozga pronicala in izginila v zemljo, asfalt bi delavci oprali. In sledi bi bile zakrite.


Krajani Sobetincev so bili v noči s petka na soboto znova na nogah. Iz bioplinarne na robu naselja, zaradi katere imajo v kraju nemalo težav, je ponovno iztekala gnojevka.
Iztekanje so ugotovili lovci Lovske družine Markovci, ki imajo v neposredni bližini bioplinarne lovski dom. »Teklo je od vhoda na posestvo bioplinarne in naprej po cesti proti lovskemu domu. Gnojevka je zalila naša parkirišča in dvorišče, vse polno je je bilo v bližnjem gozdu, v našem objektu je zalila tudi klet,« so povedali lovci. Razlito gnojevko so počrpali gasilci PGD Ptuj, na kraju dogodka so prav tako bili policisti.
Bioplinske zgodbe so gotovo eno izmed najbolj akutnih področij propadlega dela slovenskega gospodarstva. Bioplinarna v Sobetincih, ki jo je leta 2010 odprl Miran Vargazon (podjetje Bioplin Vargazon), je bila v tem okolju ob ustrezni asistenci takratne lokalne oblasti postavljena na silo. Zaradi bioplinarne je bivanjsko okolje tam živečih krajanov degradirano. Smrad, ki se vije okrog bioplinarne, je izjemno moteč. Poročali smo že tudi, da so krajani zaskrbljeni zaradi klavničnih odpadkov, ki so se predelovali v tej bioplinski napravi. Vargazonovo podjetje že nekaj časa tone v rdečih številkah, njegov skoraj desetmilijonski dolg je prenesen na DUTB oz. slabo banko. Kljub temu je Vargazon, tako nam je povedal sam, še vedno lastnik objektov. Del posestva v Sobetincih (farme) ima v najemu kmetovalec Branko Korošec iz Moškanjcev, bioplinsko napravo ima v najemu podjetje Pulverem iz Maribora. Je pa vprašanje, v kakšni meri naprava sploh deluje, saj je v prvi polovici letošnjega leta na njej prišlo do strojeloma, ki naj bi bil posledica večmesečnega nedelovanja.
Kakorkoli, neka proizvodnja na napravi zagotovo teče. V soboto, 25. oktobra, dan po tem, ko je iz bioplinarne iztekala gnojevka, smo na posestvu srečali Mirana Vargazona in še enega delavca. Glede na to, da so elektrarna in hlevi v najemu, smo Vargazona povprašali, kako to, da je tam.

Bioplinarna Vargazon - izlitje

Bioplinarna vargazon - izlitje1

POVEZAVI:

AAG USPEL Z PRITOŽBO NA MKO V PRIMERU IZDAJE OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA “BIOPLIN VARGAZON D.O.O.”–OBČINA MARKOVCI

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/01/10/aag-uspel-z-pritozbo-na-mko-v-primeru-izdaje-okoljevarstvenega-dovoljenja-bioplin-vargazon-d-o-o-obcina-markovci/

AAG PRIDOBIL STATUS STRANKE V POSTOPKU V PRIMERU BIOPLINANE “VARGAZON” – LJUTOMER

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/01/06/aag-pridobil-status-stranke-v-postopku-v-primeru-bioplinane-vargazon-ljutomer/

tisa-banner-ngo

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Katera oblika ogrevanja doma je najbolj varčna?


ogrevanje 241014

Ogrevanje na elektriko postaja ne le cenovno ugodno, ampak je tudi učinkovito in prijetno, tiho ter okolju prijazno.Ogrevanje stanovanja v hladnih mesecih je eden večjih stroškov vsakega gospodinjstva ali podjetja. Energenti se redno dražijo, a ker je veliko novih tehnologij, stroške ogrevanja s pametnimi investicijami vendarle lahko znižate. Z uporabo sodobnih ogrevalnih tehnik lahko po ocenah strokovnjakov prihranite do 70% stroškov za ogrevanje doma ali poslovnih prostorov.

Če je bilo še do pred nekaj let najbolj udobno ogrevanje z nafto, pa v zadnjem času vse več ljudi išče alternativne vire temu po mnogih statistikah najdražjemu načinu ogrevanja doma. Na voljo je veliko novih virov in načinov pretvorbe energije v ogrevanje, tako z vidika cen kot tudi z ekološkega vidika. Ena od priporočljivih odločitev je nakup sodobnega kotla na pelete. To odločitev podpira tudi država, ki del naložbe pokrije z nepovratnimi sredstvi, a je vsota za to vedno omejena.

A cena pri izbiri načina ogrevanja ni vse. Pri ogrevanju s peleti ali lesno biomaso je treba imeti na voljo dovolj velik prostor za shrambo kuriva, česar pa mnogi nimajo (predvsem če ne živijo v hiši na podeželju ali pa taki z večjim vrtom). Poleg tega peč na drva, tudi če gre za sodobnejšo izvedbo, pogosto zahteva nekaj časa, da ogreje prostor, poleg tega je v primeru kurjenja z lesno biomaso treba zakuriti ročno. Peč je tudi glasna, potreben pa je tudi ustrezen dimnik.

Bolj primerno za stanovanja ali hiše v urbanih okoljih je plinsko ogrevanje, ki je cenovno ugodno, peč pa manjša in tišja, kurjenje ne povzroča dodatne umazanije, poleg tega pa v primeru, da je hiša priklopljena na plinovod, zalogovnika ne potrebujete.

Kaj pa elektrika? Starejši ljudje bi vam ogrevanje z elektriko najtopleje odsvetovali, saj je bilo tako ogrevanje pred leti zaradi nizkih izkoristkov izjemno potratno, pa tudi neučinkovito. A danes je drugače. Ogrevanje na elektriko pravzaprav postaja ne le cenovno ugodno, ampak tudi učinkovito in predvsem prijetno, tiho ter seveda okolju prijazno. Izbirate lahko med več načini ogrevanja z električno energijo od električnega talnega gretja, ki seveda zahteva kar velik poseg v domu, do ogrevanja z infrardečimi paneli ali pa ogrevanja s sodobnimi električnimi napravami za centralno ogrevanje, kakršna je električna stenska peč.

vaillant 241014Električna stenska naprava za centralno ogrevanje 6 kW

Že od samega začetka razvoja sodobne ogrevalne tehnologije je Električna stenska naprava za centralno ogrevanje 6 kW,  zaznamovala napredek na tem področju s snovanjem inovativnih ogrevalnih naprav in naprav za pripravo tople vode. Nova generacija električnih naprav za centralno ogrevanje zagotavlja sodoben način ogrevanja vašega stanovanja ali enodružinske hiše, saj z enakomernim zaporednim vklapljanjem ogrevalnih spiral 6 kW preprečuje neželene sunke v električnem omrežju ob njihovem vklapljanju in izklapljanju, krožna črpalka pa deluje samo takrat, ko obstaja potreba po toploti. Tako bo varčevanje z energijo dobilo povsem novo dimenzijo, uporabniki pa so navdušeni tudi nad njenim skoraj neslišnim in učinkovitim ter avtomatiziranim delovanjem ter preprostim in preglednim upravljanjem, ki ga zagotavlja komandna plošča z diagnostičnim LED zaslonom ter nastavljivim regulatorjem. Ker ni potrebe po zraku za izgorevanje, se stenska peč za centralno ogrevanje  lahko montira tudi v najmanjše prostore.

Sicer pa si za informacijo poglejte še informativno tabelo, kjer lahko preverite, kolikšna je cenovna razlika v letnem ogrevanje na podlagi energenta, s katerim se ogrevate oziroma se nameravate ogrevati:

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

PREDLOG ZA USTANOVITEV ENERGETSKO NEODVISNE REGIJE

Slika


aag znak - 150000 ogledov

000000001

000000002

 

 

tisa-banner-ngo

PODPIŠITE PETICIJO TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Anton Komat: ZLATI COPATKI GOZDNE VILE


Tisti dan, ko sem prvič v naravi videl lepi čeveljc, sem bil vzhičen kot otrok. Nič čudnega, saj se mi je že kot majhnemu dečku nepozabno vtisnil v spomin. Štel sem štiri ali pet let, ko mi je prišla v roke knjiga z barvno sliko te prelepe cvetke. Mnogo večerov sem knjigo jemal v posteljo, jo pazljivo odprl in začaran strmel v podobo, dokler se mi domišljija ni prevesila v sen. Videl sem zlate copatke gozdne vile, ki jih je nataknila na drobne vejice. Morda jih je dala tja sušit, potem ko jih je oprala v gozdnem potoku. Jih je tam pozabila, ko je bosa tekala po rosni travi? Kaj pa, če so gozdni vili zlati copatki postali pretesni in jih je tam odložila kot dar svoji mlajši sestrici? Prelestni copatki gozdne vile so bili čudovite zlate barve in zasukani škrlatni cvetni listki so bili kot razvezane vezalke, ki bingljajo z obeh strani. Kot da bo bosa gozdna vila zdaj zdaj prišla, si obula zlate copatke, si zavezala škrlatne vezalke in potem izginila med bujnim zelenilom gozda…

Kakšne darove čudenja mi še danes prinese vsako srečanje s to pravljično vilinsko rastlino!

Cypripedium-calceolus-11-06-2005-Matkov-kot-01-Foto-MŠ (1)

Lepi čeveljc spada med orhideje, ki jim pravimo tudi kukavičevke ali bolj preprosto kukavice. Po raznolikosti, lepoti cvetov in pestrosti barv so na prvem mestu med vsemi cvetnicami. Na svetu je več kot 20.000 vrst, v Evropi več kot 300 vrst, pri nas so do sedaj opisali 76 vrst. Cvetovi naših orhidej so majhni, vendar nič manj lepi od velikih tropskih sorodnic. Le poglejte si jih pod lupo in očarani boste nad njihovo lepoto! Na žalost pri nas bolj poznamo  tropske orhideje iz rastlinjakov kot pa drobne lepotice z naših travnikov, gozdov in močvirij. Ne vem, zakaj blišč tujega tako pogosto zasenči lepoto domačega?

Lepi čeveljc ima sloves najlepše evropske orhideje, ki je pri nas zaščitena že od leta 1922. Raste posamezno ali v majhnih skupinah v senčnatih bukovih in mešanih gozdovih reda Fagetalia sylvaticae. Najraje ima ustaljen grušč iz apnenca ali dolomita. V besedilu Natura 2000 je večkrat poudarjeno, da je pri ohranjanju habitatov lepega čeveljca potrebno preprečiti vse intenzivne posege v gozd, tako goloseke kakor tudi izgradnjo novih spravilnih poti. Taki posegi v montanskem gozdu hitro sprožijo erozijske procese, ki z odplavljanjem prsti do kamninske osnove uničijo habitate lepega čeveljca. Habitat ni samo tam, kjer rastlina trenutno raste, pač pa tudi tam, kamor bi se lahko razširila njena populacija. V Naturi 2000 piše, da v gozdnem pasu predgorja Martuljkove skupine raste kar petina vse slovenske populacije lepega čeveljca, zastopana z nekaj sto primerki. Največ jih je okrog spodnjega dela tokave Martuljka in na desnih rečnih terasah Save Dolinke, v katero se potok izliva. To so hkrati tudi območja skozi katera je Elektro Gorenjske zasekal trideset metrski golosek za svoj bodoči 110 kV daljnovod. O barbarskem posegu električarjev v območje TNP sem na teh straneh že pisal, poglejmo si še nadaljevanje tega ekotrilerja.

My beautiful picture

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je že ob terenskem pregledu 19.08.2014 izdal ustno odločbo, s katero je ugotovil prekoračen obseg poseka vegetacije na koridorju daljnovoda glede na naravovarstvene pogoje in takoj prepovedal izvajanje sečnje na preostalem delu koridorja znotraj območja Natura 2000. Dne 25.08.2014 je sledila pisna odločba Inšpektorata. Elektro Gorenjske se je poskušal sprenevedati, ko je 22.08.2014 zaprosil ARSO za »pisno razjasnitev pogojev iz naravovastvenega soglasja«, vendar je dobil odločen odgovor: »Nobenih golosekov koridorja v obstoječih dimenzijah, razen posameznih višjih dreves, ki bi lahko predstavljala potencialno nevarnost za daljnovod. Odstranjevanje grmovne in nižje drevesne vegetacije je prepovedano.« S temi navodili so gozdarji od 15.09. do 19.09.2014 na novo označevali drevesa obsojena na posek, ki se je kasneje izvedel.

Zahvaljujem se Inšpektoratu za hitro in odločno ukrepanje, kakor tudi ARSO za dosledno tolmačenje naravovarstvenega soglasja, vendar ob vseh teh dogodkih ostaja precejšen okus  grenkobe, da ne rečem ogorčenja. Lomastenje Elektro pošasti po Triglavskem narodnem parku je namreč povzročilo nepotreben golosek več kot 20 ha zaščitenega gozda in odprlo številna pomembna vprašanja. Zakaj neki postavljati nov daljnovod nad že obstoječim vkopanim kablom, ki že dlje časa oskrbuje Kranjsko goro? Ali je ob vsem razvoju tehnologij res potrebno uničiti pas drevja širok kar 30 m za napeljavo ene same kabelske povezave? Ali se nismo nič naučili iz katastrofalnega žledu, ki je opustošil Slovenijo in se lahko kadarkoli ponovi? Vkopan kabel bi za vedno odpravil nevarnost žledoloma in izničil stroške rednega izsekavanja dreves, ki bi ogrožala daljnovod. Vendar ne samo to, dne 24.09.2014 sem s prijatelji iz mednarodne okoljske organizacije AlpeAdriaGreen, ki deluje v javnem interesu, opravil terenski ogled in se zgrozil nad videnim. Trasa daljnovoda, ki poteka skozi TNP je golosek, ki je ponekod širok tudi več kot 30m in to brez urejenega gozdnega roba. Opazili smo ogromne kupe vejevja in debel ter celo omrežje novih spravilnih poti, ki jih je v tla zarezala težka mehanizacija. Na številnih površinah so opazni napredujoči procesi erozije tal, ki so jo povzročile obilne padavine z odplavljanjem tanke plasti rendzine vse do kamninske osnove. Gozdna tla so uničena, s tem pa so uničeni tudi naravni habitati lepega čeveljca. Na samo tisti, na katerih je že rastel, ampak tudi tisti, na katere bi se lahko razširil.

 

Da bo ironija še večja, sem zgolj dan poprej, torej 23.09.2014, prebral »veselo oznanilo«:

»TNP in Planinsko društvo Gozd Martuljek sta pričela z izvajanjem projekta Ohranitveni ukrepi za orhidejo lepi čeveljc v naselju Gozd Martuljek. Projekt financirata Fundacija in Akademija za varstvo narave Alfreda Toepferja iz Hamburga. Izvaja se od avgusta 2014 do februarja 2015! Lepi čeveljc je ena izmed najlepših in najbolj ogroženih orhidej v Evropi. Vrsta je zato zavarovana na državni kot tudi mednarodni ravni, namerno poškodovanje rastlin ali njihovih rastišč je kaznivo dejanje. Rastišče lepega čeveljca v Gozd Martuljku je največje poznano območje uspevanja v TNP.« Lepo napisano, toda, kje so bili dobitniki nemške finančne pomoči v času golosekov v TNP? Naj navedem njihov odgovor: »Aktivno in tvorno sodelovanje vseh pristojnih ustanov (TNP, Elektro Gorenjske, ZGS OE Bled, GG Bled) lahko štejemo kot vzorčni primer dobre prakse na področju prostoživečih vrst in ohranjanja narave.« Če je nepotreben golosek gozdov v TNP naenkrat postal vzor, čemu potem ukrep državne inšpekcije? Sledi poniglavo vabilo namenjeno AlpeAdriaGreen: »Če ste v vaši organizaciji resnično naklonjeni varstvu lepega čeveljca, vas z veseljem povabimo na projektno delavnico.« Oho, torej še ena projektna delavnica, katere rezultati končajo v poročilu in zloženki! Ker je v Sloveniji preveč delavnic (beri čvekalnic) za preveč denarja, pa nič narejenega, so v AlpeAdriaGreen iz nič denarja raje naredili dve odločni potezi. Najprej so na tožilstvo in policijo vložili naznanitev kaznivega dejanja zaradi obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu KZ-1 in uničevanja gozdov po 340. čl. KZ-1. Nekaj dni kasneje so na ARSO poslali zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode skladno s čl. 110g/I ZVO-1 na ARSO. In neverjetno, šlo je brez plačane delavnice, le z ljubeznijo do življenja!

My beautiful picture

Ker smo zaljubljeni v to prelepo orhidejo, se bomo borili zanjo. Gozdne vile in njihovi zlati copatki so del duhovnega izročila naroda. To je preteklost, ki nikoli ne bo pretekla. Duhovna sporočila prednikov so najtesneje povezana z današnjo ekologijo kot gibanjem .

My beautiful picture

Avtor: Anton Komat v sodelovanju z Alpe Adria Green

Foto: AAG

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Tretje ime na črni listi AAG za 2014 – Vzdrževalna dela na daljnovodu Jesenice – Kr. Gora


Komisija za izbor imena tretjega četrtletja na ČRNI LISTI za leto 2014 pri OU Alpe Adria Green, je izbrala:

Zaradi nezakonitega ravnanja pri posegu v naravo in v zavarovano naravno ter kulturno dediščino na območju Triglavskega narodnega parka je AAG umestila na ČRNO LISTO 2014 nezakonit poseg v TNP pod naslovom:

»VZDRŽEVALNA DELA NA DALJNOVODU
35 kV Jesenice – Kranjska Gora«
,
ki jih izvaja ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Kranj.

»Vzdrževalna dela« na daljnovodu 35 kV Jesenice – Kranjska Gora, ki jih namerava izvesti oziroma jih izvaja Elektro Gorenjska, pri čemer se sklicuje na Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike(Uradni list RS, št. 125/04, 71/09, 22/10 – EZ-D in 17/14 – EZ-1) zajemajo širitev koridorja trase daljnovoda in zamenjavo lesenih drogovnikov z novimi in višjimi, na betonskih temeljih, poligonalnimi stebri, ki imajo spremenjene tehnične značilnosti kot prvotni konstrukcijski elementi daljnovoda, zamenjavo tokovodnikov ter obesnega in izolacijskega materiala, kar bo povečalo zmogljivost obstoječega objekta, saj bodo nove konstrukcije omogočale obratovanje na 110 kV visokem napetostnem nivoju.

steber1

Poseg je bil načrtovan na zemljiščih z naslednim naravovarstvenim in kulturnovartvenim statusom:

  • drugo, tretje varstveno območje zavarovanega območja TNP (ZTNP-1 – Ur. l. RS, št. 52/10)
  • ožje zavarovano območje – naravni spomenik Gorska skupina Martuljek (ZTNP-1 – Ur. l. RS, št. 52/10)
  • posebno varstveno območje Julijske Alpe – Triglav (SPA – koda SI5000019), ki je določeno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08 in 8/12)
  • posebno ohranitveno območje Julijske Alpe (SCI – SI3000253), ki je določeno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08 in 8/12)
  • ekološko pomembno območje Sava Dolinka od Zelencev do Hrušice (ID 26800), Karavanke (ID 21300), Julijske Alpe (ID 21100), ki je določeno z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04)
  • na naravnih vrednotah: 268 Levi povirni krak Save s pritoki od izlivov do sotočja s Savo Bohinjko pri Radovljici (hidr, geomorf, zool), 587 Gorski potok s koriti, sotesko in slapovi pri Gozd Martuljku; desni pritok Save Dolinke (geomorf, hidr), 3681 Potok Belca s pritoki v Karavankah, levi pritok Save Dolinke (geomorf, hidr), 838 Soteska potoka Mlinca v Karavankah, vzhodno od Dovjega (geomorf, hidr) določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) in
  • območje kompleksnega varstva kulturne dediščine: Julijske Alpe – Triglavski narodni park (EŠD 7593 v registru nepremične kulturne dediščine – Ur. l. RS, št. 25/02), ki se varuje kot integralna dediščina (kulturna krajina)

tnp tabla

Na podlagi 30. člena Zakona o TNP (ZTNP-1, Ur. l. RS, št. 52/2010) je za izvajanje posegov v prostor in gradnjo objektov v narodnem parku potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstvena soglasja po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razen če ta zakon ne določa drugače. V postopku izdaje naravovarstvenega soglasja je treba preveriti tudi, če ravnanja, posegi ali dejavnosti lahko ogrozijo namene in cilje narodnega parka skladno s prvim odstavkom 14. člena tega zakona, in če so bila upoštevana obvezna pravila ravnanja iz 23. člena tega zakona. Za izdajo naravovarstvenega soglasja po tem odstavku se smiselno uporabljajo določbe 105.a člena Zakona o ohranjanju narave (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 8/10 – ZSKZ-B). Z naravovarstvenim soglasjem se tudi preveri skladnost nameravanega posega in gradenj z določbami zakona o TNP (ZTNP-1, Ur. l. RS, št. 52/2010).

Za nameravani poseg – vzdrževalna dela na območju z naravovarstvenim statusom na trasi daljnovoda 35 kV Jesenice – Kranjska Gora je bilo pripravljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj z dne 30.1.2012 in mnenje upravljavca zavarovanega območja javnega zavoda Triglavski narodni park z dne 20.1.2012. V mnenju upravljavca  Javnega zavoda Triglavski narodni park so navedeni številni argumenti, ki z vidika varstva in ohranjanja narave in naravnih vrednot ne dovoljujejo nameravanega posega na tem delu Triglavskega narodnega parka, poleg tega pa v mnenju upravljavec TNP izrecno navede tudi člene s katerimi je taka gradnja prepovedana (ZTNP-1 – 15. člen, 1. odstavek, 1. točka in 9. točka ter 17. člen, 1. odstavek, 10. točka, nadalje tudi 23. člen, 1.  in 2. odstavek). Čeprav so za to obstojale vse podlage v Zakonu o TNP in v drugih predpisih o varstvu narave in naravnih vrednot, žal Javni zavod TNP ni jasno izrazil negativnega mnenja v zvezi z nameravanimi vzdrževalnimi deli na predmetnem daljnovodu.

ARSO na podlagi Uredbe o organih v sestavi ministrstev in Zakona o ohranjanju narave in na podlagi posredovanih mnenj dne 7.3.2012, izda Elektro Gorenjski naravovarstvene pogoje za nameravana vzdrževalna dela na predmetnem 35 kV daljnovodu v k.o. Kranjska Gora, k.o. Gozd, k.o. Dovje v občini Kranjska Gora. Na podlagi Naravovarstvenih pogojev so dela na predmetnem daljnovodu možna pod naslednjimi pogoji: možna je le zamenjava stebrov na obstoječih lokacijah, uporablja se le obstoječe poti. Širitve in gradnje novih dostopnih poti niso sprejemljive. Zaradi vzdrževanja v obstoječem koridorju daljnovoda, naj se izvede najnujnejša sečnja drevesne vegetacije, grmovne vegetacije in nižje drevesne vegetacije naj se ne odstranjuje. Koridor od daljnovodu ostaja enak. Na negozdnih površinah znotraj območja Natura 2000 naj se ohranja vse strukture lesne vegetacije (grmovje, omejki, koridorji lesne vegetacije, gozdni otoki). V obstoječem koridorju daljnovoda je sečnja drevesne vegetacije dopustna le na mestu temeljenja v površini 37 m2 za steber; grmovne vegetacije in nižje drevesne vegetacije se ne odstranjuje. Po končanih delih naj trasa daljnovoda ostane v travnih oz. delno poraščenih površinah (grmičevje, nižje drevje); odstranjuje naj se le drevesno vegetacijo, ki bi potencialno pomenila grožnjo za tokovodnik, …

ARSO nato posreduje Javnemu zavodu TNP v pregled PZI – projekt Elektra Gorenjske (april 2012), ter ga zaprosi za mnenje. Javni zavod TNP je v svojem dokumentu: Mnenje upravljavca z dne 25.5.2014, ponovno navede izražene pomisleke glede posega (»zgolj do pogojno sprejemljive, najmanj ustrezne možnosti«). Glede načrtovanih del s hkratnim nadvišanjem stebrov navede tudi člene iz Zakona o TNP, ki izrecno prepovedujejo tak poseg. Zavod v mnenju opozori na prehod obratovanja na 110 kV visokonapetostni nivo ter, da načrtovana izvedba del dolgoročno ne nudi nikakršne možnosti, da bi se daljnovod umaknil iz TNP ali vkopal. Jasno izraženega mnenja zavod TNP ne poda.

ARSO na podlagi vseh prejetih mnenj in dokumentacije presodi, da bo nameravani poseg majhen poseg v lesno vegetacijo, da koridor daljnovoda na zavarovanih območjih ostaja enak ter za menjavo lesenih stebrov, ki jih bodo nadomestili z novimi poligonalnimi stebri s povečanimi višinskimi gabariti, ki so potrebni zaradi kasnejšega prehoda z DV 35 kV na DV 110 kV dne 30.5.2012, izda NARAVOVARSTVENO SOGLASJE za Vzdrževalna dela na DV 35 kV Jesenice – Kranjska Gora na podlagi PZI za vzdrževalna dela.

Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled dne 25.5.2014 izda soglasje za izvajanje posekov znotraj osnovnega koridorja v trasi DV 35 kV Jesenice – Kranjska Gora. Revirni gozdar pristojne Krajevne enote ob prisotnosti lastnika gozda je izvedel označitev drevja za posek. Brez prisotnosti lastnikov gozda označitev drevja za posek ni možna.

hlodi

 

Vstop v postopek

aag-znak.jpg

Alpe Adria Green je po pregledu prejete dokumentacije, ki se nanaša na vzdrževalna dela DV 35 kV Jesenice – Kranjska Gora in ogledu trase na zavarovanih območjih TNP, kjer potekajo t.i. vzdrževalna dela na predmetnem daljnovodu ugotovila, da s širitvijo gozdne poseke osnovnega koridorja trase daljnovoda niso upoštevani izdani Naravovarstveni pogoji in da gre z rekonstrukcijo objekta in postavitvijo novih, višjih stebrov obstoječega 35 kV daljnovoda za kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1). AAG je dne 22.8.2014, zato podala prijavo o nepravilnostih, ki so se nanašale na t.i. vzdrževalna dela na daljnovodu Jesenice – Kranjska Gora na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje.

Zaradi šečnje na trasi daljnovoda v zavarovanih območjih, ki je bila v nasprotju s predpisi je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje dne 19.8.2014, najprej z ustno odločbo in dne 25.8.2014 še s pisno odločbo prepovedal izvajanje sečnje na zavarovanem območju Natura 2000.

Glede na to, da je bila sečnja v TNP v nasprotju s predpisi, kar je ugotovil tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, je AAG na PU Kranj, Oddelek za gospodarski kriminal in Okrožno državno tožilstvo v Kranju zoper ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Kranj dne 24.9.2014, podala vlogo in naznanila kaznivo dejanje po:

  • Obremenjevanje in uničenje okolja po 332. členu KZ-1
  • Uničenje gozdov po 340. členu KZ-1

Dne 6.10.2014 je Alpe Adria Green kot nevladna organizacija na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu, skladno s 1. odstavkom 110.g člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) pred upravni organ Agencijo RS za okolje vložilaZahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode in Predlog za priznanje stranskega udelženca v upravnem postopku.

posek

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO

Široka koalicija, tudi slovenskih NVO, proti tajnim sporazumom


Široka koalicija proti tajnim sporazumom

 logo-tisa
Ljubljana – Pod geslom »Obveščamo! Protestiramo! Zahtevamo!« bodo protestniki v soboto, 11. oktobra ob 10. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani javnost najprej seznanili s potekom in vsebino pogajanj za sklenitev trgovinskih sporazumov TTIP, CETA in TiSA. Ob 11. uri bo povorka krenila k predstavništvu Evropske komisije na Bregu, kjer bodo prebrali protestne izjave in Komisijo pozvali k opustitvi škodljivih tajnih pogajanj. Shod bo končan predvidoma ob 13. uri s predstavitvijo zahtev vladi in poslancem.

»Razkritje posameznih delov tajnih trgovinskih sporazumov TTIP, CETA in TiSA je pokazalo, da so razlogi za skrivanje upravičeni. Sporazumi, ki nastajajo z enim samim namenom, odstraniti ovire, ki jih predstavljajo zakonodaje posameznih držav za nemoteno delovanje korporacij, namreč ambiciozno posegajo v pravni red držav podpisnic in ga podrejajo interesom korporacij. Vnašajo celo paralelni zasebni sodni sistem, po katerem bodo korporacije smele neovirano preganjati države, kadar bodo presodile, da je bila kršena njihova pravica do zaslužka! Vnašajo prilagoditev evropskih zakonodaj ameriški in kanadski, denimo glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja, delavskih pravic in drugega. Vnašajo privatizacijo javnih storitev, od zdravstva, izobraževanja do sociale in komunalnih služb ter dobrin,  med njimi vode, s čimer posegajo v temeljne človekove pravice,« pravijo organizatorji protesta.

Zato zahtevajo, da slovenska vlada, skladno z zavezami v koalicijski pogodbi, v pogajanja vključi civilno družbo in opravi široko javno razpravo, ki bo vključevala vse deležnike, ne zgolj gospodarstva, v oblikovanje uradnih stališč Slovenije do teh sporazumov. Netransparentna in izključujoča pogajanja kršijo vsa načela demokratičnosti in onemogočajo oblikovanje širšega družbenega soglasja o nadaljnji liberalizaciji mednarodne trgovine. »Zahtevamo odstop od vsakih pogajanj, ki vodijo v deregulacijo zakonodaje namenjene varovanju javnega interesa in posegajo v zakonodajno avtonomijo države,« še dodajajo.

Od 14. ure danes do vključno petka, 10. oktobra, bodo na Prešernovem trgu postavili stojnico Koalicije proti tajnim sporazumom. Koalicijo sestavljajo Protestival, Združena levica: DSD, IDS, TRS in 4. skupina – civilnodružbena gibanja ter posamezniki, SKO (Skupina kazenska ovadba), Umanotera, Piratska stranka Slovenije, Iskra, Gibanje 29. oktober, Solidarnost, Alpe Adria Green, Greenpece, Focus, Eko krog in Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, seznam pa se še dopolnjuje. Vsi bodo sodelovali tudi na združeni vseevropski akciji zoper tajne čezatlantske trgovinske sporazume TTIP, CETA in TiSA v soboto, 11. oktobra.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DA BI JO DALI DRŽAVI,  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. – KLIKNI NA BESEDILO

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA – KLIKNI NA BESEDILO